Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94, 13/95 – odl. US, 36/96, 20/97 – odl. US, 39/99, 86/99 – odl. US in 98/99), 8. člena zakona o akreditaciji (Uradni list RS, št. 59/99) in 13. člena sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Slovenska akreditacija (Uradni list RS, št. 36/00) izdaja ministrica za gospodarstvo v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve ter ministrom za finance
P R A V I L N I K
o napredovanju zaposlenih v javnem zavodu Slovenska akreditacija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik ureja postopek za napredovanje zaposlenih v javnem zavodu Slovenska akreditacija (v nadaljevanju: javni zavod – JZ), pogoje za napredovanje in razvrščanje zaposlenih v plačilne razrede, izjemna in pospešena napredovanja ter prvo razporeditev zaposlenih v plačilne razrede.
2. člen
Preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje v JZ se opravijo trikrat letno in sicer 1. januarja, 1. maja in 1. septembra v skladu z letnim načrtom napredovanja, ki ga določi JZ za naslednje leto najkasneje do 1. decembra tekočega leta.
3. člen
JZ je dolžan enkrat letno, praviloma ob izdelavi poročila o opravljenem delu, obvestiti ministrstvo za gospodarstvo o opravljenem napredovanju in izvajanju tega pravilnika.
4. člen
Na delovnem mestu lahko v višji plačilni razred napreduje zaposleni, ki:
– ima zahtevano strokovno izobrazbo za delovno mesto, na katerega je razporejen,
– izpolnjuje druge zahtevane pogoje za razporeditev na delovno mesto,
– izpolni pogoje za napredovanje, določene z zakonom in tem pravilnikom.
5. člen
Z napredovanjem v višji plačilni razred pridobi zaposleni količnik za določitev osnovne plače, ki je višji od izhodiščnega količnika osnovne plače delovnega mesta, na katerega je razporejen.
Za napredovanja se uporabljajo plačilni razredi in količniki, določeni z zakonom.
6. člen
Zaposleni lahko na delovnem mestu napreduje za največ pet plačilnih razredov.
7. člen
Zaposleni, ki je izpolnil pogoje za napredovanje, napreduje za en plačilni razred.
Izjemoma lahko zaposleni v primerih, določenih s tem pravilnikom, napreduje hkrati za največ tri plačilne razrede.
8. člen
Zaposleni lahko napreduje po preteku treh let od prve razporeditve oziroma zadnjega napredovanja. Pri tem se upošteva dejanska delovna doba.
Izjemoma lahko zaposleni ob pogojih, določenih v tem pravilniku, napreduje prej kot v treh letih.
V obdobje iz prvega odstavka se všteva čas, ki ga je zaposleni prebil na delovnih mestih enake ali podobne zahtevnosti.
Kot delovna mesta enake ali podobne zahtevnosti se štejejo vsa delovna mesta, ki so uvrščena v isto tarifno skupino, razen za vodilna in vodstvena delovna mesta, pri katerih se šteje le čas na takih delovnih mestih.
V obdobje iz prvega odstavka tega člena se ne všteva čas pripravništva ter čas odsotnosti zaposlenega z dela zaradi bolezni, izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov v nepretrganem trajanju daljšem od 6 mesecev, razen zaradi strokovnega izpopolnjevanja, na katerega je zaposlenega napotil delodajalec ali je pristojni organ JZ ugotovil, da je skladno z delovnim mestom.
Določilo prejšnjega odstavka ne velja za čas odsotnosti delavke oziroma delavca zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka.
9. člen
Podatki in dokumenti pomembni za napredovanje se hranijo v osebni mapi zaposlenega.
Podatke in dokumente je potrebno voditi in uporabljati tako, da je varovana tajnost osebnih podatkov skladno z zakonom.
II. POGOJI NAPREDOVANJA
10. člen
Pogoji za napredovanje na delovnem mestu so:
1. dodatna funkcionalna znanja,
2. interdisciplinarna usposobljenost delavca za opravljanje del na različnih delovnih mestih v okviru poklica,
3. samostojnost in zanesljivost pri delu,
4. ustvarjalnost in
5. nadpovprečna delovna uspešnost, izkazana v daljšem času.
Posamezni kriteriji v okviru predpisanih pogojev se ovrednotijo s točkami oziroma s pisno oceno.
11. člen
Kriteriji iz pogoja dodatnih funkcionalnih znanj so pridobljena in s potrdilom izkazana strokovna usposobljenost in funkcionalna znanja, ki omogočajo boljše in hitrejše opravljanje delovnih nalog in niso predpisana kot pogoj za razporeditev na delovno mesto, in sicer:
- doktor znanosti 250 točk
- magisterij 150 točk
- specializacija po pridobljeni visoki strokovni
izobrazbi 100 točk
- specializacija po pridobljeni višji strokovni
izobrazbi 75 točk
- specializacija po pridobljeni srednji strokovni
izobrazbi 50 točk
- diploma o pridobitvi visoke strokovne
izobrazbe 100 točk
- diploma o pridobitvi višje strokovne izobrazbe 75 točk
- diploma oziroma spričevalo o pridobitvi
strokovne izobrazbe do vključno V. stopnje 50 točk
- pravniški državni izpit 100 točk
- strokovni izpit, razen izpita po končani
pripravniški dobi 50 točk
- pedagoško-andragoška dokvalifikacija 50 točk
- certifikat o aktivnem znanju tujega jezika 50 točk
- znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil
s tečaji, seminarji in usposabljanji v trajanju
najmanj 8 pedagoških ur oziroma 1 dan brez
preizkusa znanja 5 točk
- znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil
z 2- do 4- dnevnimi tečaji, seminarji in
usposabljanji brez preizkusa znanja 10 točk
- znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil
s 5 in večdnevnimi tečaji, seminarji in
usposabljanji brez preizkusa znanja 15 točk
- v primerih, ko se tečaji, seminarji in
usposabljanja zaključijo s preizkusom znanja, se doda
točkam iz trinajste, štirinajste in petnajste alinee
tega člena za opravljen preizkus znanja še 5 točk
s tem, da skupna vsota zbranih točk v napredoval-
nem obdobju po trinajsti, štirinajsti, petnajsti in
šestnajsti alinei tega člena ne sme preseči 100 točk
- obvladovanje novih metod in postopkov pri delu
ter prilagajanje novim sredstvom za delo (če to
znanje ni upoštevano v kriterijih iz prejšnje alinee
tega člena) 20 točk
12. člen
Kriteriji iz pogoja interdisciplinarne usposobljenosti predstavljajo prvine usposobljenosti za opravljanje del na različnih delovnih mestih ter organizacijske in vodstvene sposobnosti, in sicer:
- mentorstvo 20-50 točk
- vodenje interne delovne skupine za izvedbo
določene naloge 20 točk
- vodenje medinstitucionalne delovne skupine za
izvedbo določene naloge 30 točk
- članstvo v interni delovni skupini za izvedbo
določene naloge 10 točk
- članstvo v medinstitucionalni delovni skupini za
izvedbo določene naloge 15 točk
- večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje
delavca na drugem delovnem mestu 20 točk
- večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje
vodje 40 točk
- vodenje mednarodne delovne skupine ali organa 60 točk
- sodelovanje v mednarodni delovni skupini
ali organu 40 točk
- sodelovanje v državnih pogajalskih skupinah 40 točk
13. člen
Kriteriji iz pogoja samostojnosti in zanesljivosti pri delu predstavljajo prvine, ki pomenijo:
- strokovno utemeljen in racionalen pristop pri
opravljanju delovnih nalog ter korekten odnos
pri morebitnem delu s strankami 25 točk
- samostojno opravljanje dela, brez strokovne
pomoči in brez potrebe po preverjanju tega dela 25 točk
14. člen
Kriteriji iz pogoja ustvarjalnosti predstavljajo oblike predlaganja ali izboljšanja obstoječih metod dela, strokovno uveljavljanje stališč in predstavitev področja v javnosti, aktivnosti, ki prispevajo k ugledu organa oziroma službe, v katerem je oseba zaposlena kot tudi k razvoju stroke, vendar opravljanje takih nalog ni določeno v opisu delovnega mesta zaposlenega:
- vodenje seminarja ali strokovnega posveta
znotraj JZ 20 točk
- vodenje seminarja ali strokovnega posveta
izven JZ s širšo udeležbo 30 točk
- aktivna udeležba (z referatom) na posvetu
ali seminarju - domačem 20 točk
- aktivna udeležba (z referatom na posvetu
ali seminarju - mednarodnem 40 točk
- objavljen strokovni članek ali razprava 20 točk
- strokovna knjiga ali učbenik s področja
dela JZ 150 točk
- prevod ali recenzija strokovnega
članka ali knjige 20-40 točk
- samoiniciativno in kvalitetno opravljanje
dodatnih nalog poleg nalog s svojega
delovnega področja 20 točk
- prispevek k boljšemu delu JZ ali k njegovemu
ugledu v javnosti 20 točk
- pomemben prispevek k učinkovitejšemu
izvajanju nalog JZ, k boljši
organizaciji dela in k zmanjšanju stroškov
poslovanja 30 točk
- sodelovanje v izobraževalnem sistemu
organa in v sistemu izpopolnjevanja
ter usposabljanja 30 točk
- priprava strokovnega gradiva za interno
uporabo 20-40 točk
15. člen
Delovno uspešnost za napredovalno obdobje oceni direktor JZ na podpovprečen, povprečen ali nadpovprečen.
Ocene delovne uspešnosti so podlaga za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za napredovanje iz kriterija delovne uspešnosti. Šteje se, da zaposleni izpolnjuje ta pogoj, če je v napredovalnem obdobju ocenjen z oceno najmanj povprečen.
16. člen
Zaposleni v tarifnih skupinah I do V lahko napreduje za en plačilni razred, če v obdobju med dvema napredovanjema doseže skupno najmanj 50 točk po kriterijih iz pogojev iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 10. člena tega pravilnika in je najmanj povprečno uspešen.
Zaposleni v VI. tarifni skupini lahko napreduje za en plačilni razred, če v obdobju med dvema napredovanjema doseže skupno najmanj 75 točk po kriterijih iz pogojev iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 10. člena tega pravilnika in je najmanj povprečno uspešen.
Zaposleni v tarifnih skupinah VII do IX lahko napreduje za en plačilni razred, če v obdobju med dvema napredovanjema doseže skupno najmanj 100 točk po kriterijih iz pogojev iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 10. člena tega pravilnika in je najmanj povprečno uspešen.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se presežek točk, zbranih po kriterijih iz pogojev iz 1., 2. in 4. točke prvega odstavka 10. člena tega pravilnika, prenese v naslednje napredovalno obdobje.
17. člen
Izjemoma lahko napreduje zaposleni, ki za najmanj 100% preseže skupno število točk, potrebnih za napredovanje za en plačilni razred, in je nadpovprečeno delovno uspešen:
– hkrati za največ tri plačilne razrede, pri čemer je za vsako 100% preseganje števila točk možno napredovati za en plačilni razred ali
– za en plačilni razred pred potekom treh let od zadnjega napredovanja, vendar ne prej kot v osemnajstih mesecih.
18. člen
Dokazila oziroma ocena o izpolnjevanju pogojev (v nadaljevanju: dokazila) morajo biti v pisni obliki.
Kot dokazila se štejejo potrdila o opravljenih izpitih ali drugih usposabljanjih, fotokopije naslovnic objavljenih knjig ali člankov, akti o imenovanjih, potrdila oziroma ocene, ki jih izda delodajalec, in drugi dokumenti, s katerimi je mogoče dokazati izpolnjeni kriterij.
Dokazila mora predložiti zaposleni, razen dokazil, ki jih izda delodajalec.
Pisna dokazila se lahko za napredovanje uporabijo le enkrat, veljajo pa le tista, ki so pridobljena v napredovalnem obdobju.
19. člen
Ne glede na izpolnjevanje pogojev za napredovanje zaposleni ne more napredovati, če:
– od dneva dokončnosti odločbe o izrečenem disciplinskem ukrepu javnega opomina ali denarne kazni še nista minili dve leti,
– od dneva izteka preizkusne dobe zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa pogojnega prenehanja delovnega razmerja še nista minili dve leti,
– je bil pravnomočno kaznovan za prekršek ali obsojen za kazniva dejanja, storjena na delu ali v zvezi z delom, dokler navedena kazen ni izbrisana iz ustrezne evidence.
Zaposleni lahko napreduje po preteku navedenih omejitev, če izpolnjuje pogoje za napredovanje.
III. POSTOPEK NAPREDOVANJA
20. člen
Predlog za napredovanje, da vodja organizacijske enote ali delavec, ki meni, da izpolnjuje pogoje za napredovanje.
21. člen
Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja na podlagi ocenjevalnega lista, ki je sestavni del tega pravilnika (obrazec 1).
Pisno oceno pripravi vodja organizacijske enote, v kateri je zaposleni, ki se ocenjuje. Oceni morajo biti priložena pisna dokazila.
22. člen
O napredovanju zaposlenih odloča direktor JZ, na predlog vodje organizacijske enote.
23. člen
Zaposlenemu, ki napreduje, se izda odločba, v kateri se določi plačilni razred, oziroma količnik za določitev plače.
Odločba mora biti izdana v 30 dneh po roku določenem v 2. členu tega pravilnika.
Zaposlenemu pripada plača v skladu z določbo iz prejšnjega odstavka od prvega dne v naslednjem mesecu po izdaji odločbe.
24. člen
Zoper odločbo iz 23. člena ima zaposleni pravico v 15 dneh od prejema odločbe ugovarjati direktorju zavoda.
Zaposleni, ki ni napredoval ima pravico v roku iz prejšnjega odstavka vložiti zahtevo za uveljavitev pravice.
Direktor odloči o ugovoru ali o zahtevi za uveljavitev pravice v 30 dneh od prejema ugovora ali zahteve ter o odločitvi in razlogih zanjo obvesti zaposlenega.
25. člen
Ob prvi zaposlitvi v JZ se zaposlenega v skladu s tem pravilnikom praviloma uvrsti v plačilni razred s količnikom za določitev osnovne plače delovnega mesta, razen, če izpolnjuje pogoje, določene za napredovanje v tem pravilniku za uvrstitev v višji plačilni razred, o čemer odloča pristojni organ ob sklenitvi delovnega razmerja.
Delavec je ob prvi zaposlitvi lahko izjemoma uvrščen v višji plačilni razred, kot je uvrščen osnovni količnik delovnega mesta, če je njegovo delo zaradi znanja in izkušenj nenadomestljivo za opravljanje dejavnosti JZ.
26. člen
Pripravnik se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu uvrsti v ustrezni plačilni razred glede na delovno mesto, za katero je sklenil delovno razmerje.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
Delavci JZ, prevzeti od Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje na podlagi tretjega odstavka 8. člena zakona o akreditaciji (Uradni list RS, št. 59/99), se ob prvi razporeditvi v skladu z določili tega pravilnika uvrstijo na sistemizirana delovna mesta v JZ na tak način, da upoštevaje vrednost posameznega delovnega mesta, izraženega s količnikom, ter upoštevaje predpisane dodatke za posamezno delovno mesto, njihove pravice in obveznosti iz delovnega razmerja ostanejo nespremenjene.
28. člen
Za zaposlenega, ki ob uveljavitvi tega pravilnika še ni dopolnil treh let delovne dobe, se ob dopolnitvi treh let preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje na način, določen v določbah tega pravilnika.
29. člen
Ne glede na določbo prve alinee 4. člena tega pravilnika lahko pri prvi razporeditvi v skladu z določili tega pravilnika napreduje zaposleni, ki je razporejen na delovno mesto, za katerega nima zahtevane stopnje strokovne izobrazbe, če ima na dan uveljavitve tega pravilnika najmanj 20 let delovne dobe, od tega najmanj 10 let na delovnih mestih enake ali podobne stopnje zahtevnosti.
30. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 619-65/00
Ljubljana, dne 13. julija 2001.
dr. Tea Petrin l. r.
Ministrica
za gospodarstvo
Soglašam!
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister
za delo, družino in
socialne zadeve
mag. Anton Rop l. r.
Minister
za finance
