Na podlagi petega odstavka 6. člena zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00) in 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00), izdajata minister za zdravje in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o aromah*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik ureja arome, ki so namenjene uporabi v proizvodnji živil, osnovne surovine, ki se uporabljajo za izdelovanje arom in pogoje njihove uporabe.
2. člen
Ta pravilnik se ne uporablja za:
– snovi, ki živilom dajejo izključno sladek, slan ali kisel okus;
– surovine rastlinskega ali živalskega izvora, ki imajo naravno lastnost arome, vendar se ne uporabljajo za aromatiziranje.
3. člen
Po tem pravilniku so arome aromatične snovi, aromatični pripravki, procesne arome, arome dima in njihove mešanice, ki se dodajajo živilom z namenom dodajanja vonja in okusa.
Arome niso namenjene za neposredno uživanje.
4. člen
Izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
(a) aromatične snovi so kemične spojine z aromatičnimi lastnostmi, ki se glede na način pridobivanja razvrščajo v:
(a1) naravne aromatične snovi, ki so pridobljene s fizikalnimi postopki (vključno z destilacijo in ekstrakcijo s topilom), encimatskim postopkom ali mikrobiološkim postopkom iz surovin rastlinskega ali živalskega izvora, v naravni obliki ali predelanih v živilske namene po tradicionalnih postopkih predelave (vključno sušenje, praženje in fermentacija);
(a2) naravnim enake aromatične snovi, ki so pridobljene s kemično sintezo ali izolirane s kemičnim postopkom in so kemično enake aromatičnim snovem, ki so naravno prisotne v surovinah rastlinskega ali živalskega izvora, kot določa prejšnja točka;
(a3) umetne aromatične snovi, ki so pridobljene s kemično sintezo in niso kemično enake snovem, ki so naravno prisotne v surovinah rastlinskega in živalskega izvora kot določa točka a1 tega člena;
(b) aromatični pripravek je izdelek, ki se razlikuje od naravnih aromatičnih snovi iz točke a1 tega člena in ne glede na to, ali je zgoščen ali ne, ima lastnost naravnih arom;
(c) procesna aroma je izdelek, ki se pridobiva s segrevanjem do 180 °C do največ 15 minut, za katerega sestavine ni potrebno, da imajo lastnosti arom, vsaj ena od sestavin pa mora vsebovati dušik (amino), druga pa je reducirajoči sladkor;
(d) aroma dima je izvleček dima, ki se uporablja v običajnih postopkih za prekajevanje živil.
5. člen
Pri proizvodnji arom se mora upoštevati seznam aromatičnih snovi, ki je dosegljiv na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za zdravje.
Arome lahko vsebujejo živila in aditive, ki so dovoljeni s tem pravilnikom. Pri takšnih mešanicah je potrebno v imenu izdelka navesti namen uporabe.
6. člen
Živila, ki jim je po predpisih o kakovosti za posamezno kategorijo živil dovoljeno dodajati arome, lahko vsebujejo le arome, ki so določene s tem pravilnikom.
Živila, ki jim je po predpisih o kakovosti za posamezno kategorijo živil dovoljeno dodajati mešanice arom iz drugega odstavka prejšnjega člena, lahko vsebujejo tudi sestavine, ki se uporabljajo kot aditivi, določeni s tem pravilnikom.
7. člen
Arome smejo biti v prometu le, če so označene skladno s tem pravilnikom in če ne vsebujejo nobenih sestavin ali snovi v količini, ki bi predstavljala nevarnost za zdravje.
II. POSEBNE DOLOČBE
8. člen
Za proizvodnjo arom, namenjenih za živila, je prepovedano uporabljati rastline oziroma njihove dele, kot je določeno v Prilogi 1.
9. člen
Arome smejo vsebovati neželene snovi le v takšni količini, da v živilu ni presežena največja količina teh snovi, kot je določeno v Prilogi 2.
10. člen
Arome smejo vsebovati določene snovi le v takšni količini, da v živilu ni presežena največja količina teh snovi, kot je določeno v Prilogi 3.
Snovi iz prejšnjega odstavka, razen kinina v obliki hidroklorida, smejo biti prisotne v živilu le kot posledica uporabe arom, pridobljenih iz naravnih surovin.
11. člen
Uporaba arom v živilih se lahko dovoli pod pogojem, da le-te ne predstavljajo nevarnosti za zdravje potrošnika in da njihova uporaba ne zavaja potrošnika. Morebitna nevarnost arom za zdravje se ugotavlja s pomočjo toksikoloških testiranj in drugih postopkov za oceno neškodljivosti.
Arome, ki se uporabljajo, morajo biti pod stalnim nadzorom (monitoringom) ter ponovno ovrednotene, kadarkoli je to potrebno, glede na spremenjene pogoje uporabe in nova znanstvena dognanja.
12. člen
Arome morajo ustrezati naslednjim pogojem čistosti:
1. ne smejo vsebovati toksikološko nevarne količine kateregakoli elementa ali snovi;
2. če ni posebej drugače določeno, ne smejo vsebovati:
a) arzena več kot 3 mg/kg;
b) svinca več kot 10 mg/kg;
c) kadmija več kot 1 mg/kg;
d) živega srebra več kot 1 mg/kg;
3. glede čistosti ustrezati drugim kriterijem, če so ti predpisani.
13. člen
Pri proizvodnji arom se lahko uporabljajo naslednji aditivi in topila:
1. aditivi, določeni s predpisom, ki ureja aditive za živila;
– antioksidanti;
– emulgatorji, stabilizatorji, sredstva za zgostitev in želirna sredstva;
– konservansi;
– barvila;
2. aditivi, določeni s tem pravilnikom:
– kisline in njihove soli (Priloga 4);
– nosilci, vključno s topili (Priloga 5);
– ojačevalci arome (Priloga 6);
– pomožna tehnološka sredstva (Priloga 7);
– sredstva proti sprijemanju (Priloga 8);
3. ekstrakcijska topila, določena s predpisom, ki ureja ekstrakcijska topila.
14. člen
Aditivi se smejo dodajati aromam do količine, kot je določeno s predpisi iz prejšnjega člena.
V primeru, ko največja dovoljena količina aditivov iz prejšnjega odstavka ni predpisana, velja za dodajanje aditivov dobra proizvodna praksa. Dobra proizvodna praksa za dodajanje aditivov pomeni količino aditiva, ki je za določen izdelek običajna in ne sme biti večja od količine, ki je potrebna, da se doseže želeni učinek.
III. OZNAČEVANJE
15. člen
Arome, ki niso namenjene za prodajo končnemu potrošniku, so lahko v prometu le, če njihova embalaža vsebuje naslednje podatke, ki morajo biti dobro vidni, razumljivi, nedvoumni in neizbrisni:
1. ime oziroma trgovski naziv in sedež proizvajalca ali tistega, ki aromo polni; v primeru uvoza pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Sloveniji in ime in naslov proizvajalca ali državo proizvajalca. Za prodajalca se šteje uvoznik, zastopnik tujega proizvajalca oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki je živilo dala v promet;
2. ime arome, ki je lahko označeno le z navedbo aroma ali z bolj specifičnim imenom oziroma opisom arome;
3. navedbo za živila ali bolj natančen opis živila, ki mu je aroma namenjena;
4. navedbo kategorij vsebovanih aromatskih snovi in aromatskih pripravkov v padajočem vrstnem redu glede na maso po naslednji klasifikaciji:
– naravna aromatična snov;
– naravni enaka aromatična snov;
– umetna aromatična snov;
– aromatični pripravek;
– procesna aroma;
– aroma dima;
pod pogojem, da posamezna kategorija aromatične snovi oziroma arome ustreza določbam iz 4. člena tega pravilnika;
5. v primeru mešanic arom z drugimi snovmi in živili iz 5. člena tega pravilnika, mora seznam zajemati naslednje podatke po padajočem vrstnem redu:
– seznam vsebovanih vrst aromatskih sestavin iz prejšnje točke;
– vse druge sestavine arome z njihovimi imeni ali E številkami;
6. navedbo največje količine vsake sestavine ali skupine sestavin, za katere velja količinska omejitev v živilu, ali drug ustrezen podatek, ki kupca informira o ustreznosti arome za živilo;
7. navedbo serije (lot);
8. neto količino, izraženo v masnih ali prostorninskih enotah.
16. člen
Ne glede na določila prejšnjega člena se podatki iz točke 4, 5 in 6 prejšnjega člena lahko navedejo samo v spremnih dokumentih, ki morajo biti poslani hkrati s pošiljko ali pred njo in pod pogojem, da je na embalaži na vidnem mestu navedeno samo za industrijsko uporabo.
17. člen
Arome, ki so namenjene za prodajo končnemu potrošniku, so lahko v prometu, če embalaža, v katero so pakirane, vsebuje naslednje podatke:
1. navedbo besede aroma ali bolj specifično ime ali opis arome iz 4. člena tega pravilnika;
2. besedi za živila ali bolj specifično navedbo živila, ki mu je aroma namenjena;
3. datum minimalnega roka trajanja, skladno s predpisom, ki ureja označevanje predpakiranih živil;
3. pogoje shranjevanja, kjer je to potrebno;
4. navodila za uporabo, kjer je to potrebno za pravilno uporabo arome;
5. označbo serije (lot), skladno s predpisom, ki ureja označevanje predpakiranih živil;
6. neto količino, izraženo v enotah za maso ali prostornino v metričnem sistemu;
8. ime in naslov oziroma firmo in sedež proizvajalca, ali tistega, ki aromo pakira; v primeru uvoza pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Sloveniji in ime in naslov proizvajalca ali državo proizvajalca.
18. člen
V primeru mešanic arom z drugimi snovmi in živili iz 5. člena tega pravilnika, mora seznam zajemati naslednje podatke po padajočem vrstnem redu glede na maso:
– seznam vsebovanih vrst aromatskih sestavin iz 4. točke 15. člena tega pravilnika;
– vse druge sestavine arome z njihovimi imeni ali E številkami.
19. člen
Navedba naravna ali katerikoli drug izraz enakega pomena se lahko uporabi le za arome, v katerih aromatična sestavina vsebuje izključno aromatične snovi, kot so opredeljene v točki a1 4. člena tega pravilnika in/ali aromatične pripravke, kot so opredeljeni v točki b 4. člena tega pravilnika.
Če ime arome vsebuje navedbo živila ali aromatičnega vira, se lahko navedba naravna uporabi le v primeru, ko aromatične sestavine ustrezajo pogojem iz prejšnjega odstavka in se pridobivajo iz tega živila ali aromatičnega vira le z ustreznim fizikalnim, encimskim ali mikrobiološkim postopkom.
20. člen
Arome, ki vsebujejo kinin ali njegove soli ali kofein, morajo biti označene z navedbo vsebuje kinin (kofein).
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21. člen
Arome, ki so označene v skladu z določbami tretjega odstavka 33. člena in četrtega odstavka 35. člena pravilnika o aditivih za živila (Uradni list RS, št. 2/00, 45/00 in 7/01), so lahko v prometu do 31. 12. 2002.
22. člen
Priloge 1 do 8, ki so navedene v tem pravilniku, so sestavni del tega pravilnika in so objavljene skupaj z njim.
23. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 324-01-38/00
Ljubljana, dne 7. avgusta 2001.
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.
Minister
za zdravje
* Ta pravilnik ureja zadeve v skladu z Direktivo Sveta 88/388/EEC in spremembami ter dopolnitvami 88/389/EEC in 91/71/EEC, ki pomeni Direktivo Evropskega Sveta z dne 22. junija 1988 o uskladitvi zakonodaj v zvezi z aromami, ki se uporabljajo v živilih, in o surovinah, ki se lahko uporabljajo za njihovo proizvodnjo ter pogoje njihove uporabe in Odločbo Sveta 1999/217 ES z dne 23. februarja 1999, ki uveljavlja seznam aromatičnih snovi za uporabo Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta 2232/96/EC z dne 28. oktobra 1996.
PRILOGA
1
Seznam rastlin, ki se ne smejo uporabljati za proizvodnjo
arom, namenjenih za živila
Latinsko ime
|
Slovensko ime
|
Prepovedani del rastline
|
Anemone hepatica
|
navadni jetrnik
|
zeleni del
|
Atropa belladonna
|
volčja češnja
|
cela rastlina
|
Bryonia alba
|
bluščec
|
korenina
|
Chenopodium ambrosioides
|
vratič
|
zeleni del
|
Convallaria majalis
|
šmarnica
|
cela rastlina
|
Daphne mezereum
|
navadni volčin
|
cela rastlina
|
Fomes officinalis faull.
|
macesnova goba
|
klobuk gobe
|
Heliotropium europaeum
|
posončnica
|
list
|
Piscidia erythrina
|
koralnik
|
korenina
|
Polypodium vulgare
|
sladka koreninica
|
korenina
|
Punica granatum
|
granatovec
|
korenina
|
Urbinea scilla
|
čebulica
|
čebulica
|
PRILOGA 2
Največja količina neželene snovi, ki je
lahko prisotna v živilu kot posledica uporabe arome
neželena snov
|
živila (vključno pijače)
|
benzo[a]piren (3,4 benzopiren)
|
0,03 mg/kg
|
PRILOGA 3
Seznam določenih snovi v aromi, ki so v
živilih posebej omejena
Snov
|
Največja
dovoljena količina za živila (mg/kg)
|
Največja
dovoljena količina za
pijače (mg/kg)
|
Dovoljene meje za določene snovi
|
Agaricinska kislina
|
do 20
|
do 20
|
do 100 mg/kg v
alkoholnih pijačah in gobjih izdelkih
|
Aloin
|
do 0,1
|
do 0,1
|
do 50 mg/kg v
alkoholnih pijačah
|
Beta azaron
|
do 0,1
|
do 0,1
|
do 1 mg/kg v
alkoholnih pijačah in živilih z malo začimb
|
Berberin
|
do 0,1
|
0,1
|
do 10 mg/kg le
v alkoholnih pijačah
|
Kinin
|
0
|
0
|
do 85 mg/kg v
brezalkoholnih pijačah s kininom
do 300 mg/kg v
alkoholnih pijačah
|
Kumarin
|
do 2
|
do 2
|
do 10 mg/kg v karamelah
do 50 mg/kg v žvečilnem
gumiju
do 10 mg/kg v
alkoholnih pijačah
|
Cianovodikova kislina
|
do 1
|
do 1
|
do 50 mg/kg v
slaščicah, marcipanu in njihovem nadomestku ali podobnih proizvodih
do 1 mg na vol. %
alkohola v alkoholnih pijačah
do 5 mg/kg v
konzervah s koščičastimi sadeži
|
Hipericin
|
do 0,1
|
do 0,1
|
do 10 mg/kg
v alkoholnih pijačah
do 1 mg/kg v
slaščicah
|
Pulegon
|
25
|
100
|
do 250 mg/kg v
pijačah z aromo mete ali poprove mete
do 350 mg/kg v
slaščicah, z aromo mete
|
Kvasin
|
do 5
|
do 5
|
do 10 mg/kg
pri slaščicah v pastilah in do 50 mg/kg v alkoholnih pijačah
|
Safrol in isosafrol
|
do 1
|
do 1
|
do 2 mg/kg v
alkoholnih pijačah z vsebnostjo alkohola do 25 vol. %
do 5 mg/kg v
alkoholnih pijačah z vsebnostjo alkohola nad 25 vol. %
do 15 mg/kg v živilih, ki vsebujejo muškatov cvet ali
muškatov oreh
|
Santonin
|
do 0,1
|
do 0,1
|
do 1 mg/kg v
alkoholnih pijačah z vsebnostjo alkohola nad 25 vol. %
|
Tujon (alfa in beta)
|
do 0,5
|
do 05
|
do 5 mg/kg v
alkoholnih pijačah z vsebnostjo alkohola do 25 vol. %
do 10 mg/kg v
alkoholnih pijačah z vsebnostjo alkohola nad 25 vol. %
do 25 mg/kg v živilih, ki vsebujejo žajbljeve preparate
do 35 mg/kg v
grenkih alkoholnih pijačah
|
PRILOGA 4
Kisline in njihove soli (po principu quantum satis)
ocetna kislina (E 260)
acetati (soli ocetne kisline)
natrijev acetat (E 262)
natrijev diacetat (E 262)
kalijev acetat (E 261)
kalcijev acetat (E 263)
L- in D,L-jabolčna kislina
malati (soli jabolčne kisline)
natrijev malat (E 350)
kalijev malat (E 351)
kalcijev malat (E 352)
citronska kislina (E 330)
citrati (soli citronske kisline)
natrijev citrat (E 331) (trinatrijev citrat)
kalijev citrat (E332)
kalcijev citrat (E 333)
mlečna kislina
laktati (soli mlečne kisline)
natrijev laktat (E 325)
kalijev laktat (E 326)
kalcijev laktat (E 327)
L(+)vinska kislina (E 334)
tartrati (soli vinske kisline)
natrijev tartrat (E 335)
kalijev tartrat (E 336)
kalij natrijev tartrat (E 337)
kalcijev tartrat (E 354)
(orto)fosforna kislina (E 338)
(orto)fosfati (soli (orto)fosforne kisline)
natrijev (orto)fosfat (E 339)
kalijev (orto)fosfat (E 340)
kalcijev (orto)fosfat (E 341)
amonijev klorid
PRILOGA 5
Nosilci, vključno s topili (po principu quantum satis)
lecitin (E 322)
glicerol (E 422)
glicerinacetat (E 1518)
propan 1,2-diol (propilen glikol)
etilcitrat
etillaktat
benzilalkohol
mono- in digliceridi kislin jedilne maščobe (E 471), tudi
estrificirani z
ocetno kislino (E 472a), mlečno kislino (E 472b),
citronsko kislino (E 472c) ali vinsko kislino (E 472d)
alginska kislina (E 400)
natrijev alginat (E 401)
kalijev alginat (E 402)
kalcijev alginat (E 404)
propilenglikolov alginat (E 405)
agar (E 406)
karagenan (E 407)
rožičeva moka (E 410)
guar gumi (E 412)
tragakant (E 413)
arabski gumi (E 414)
ksantan gumi (E 415)
pektin (E 440a)
metilceluloza (E 461)
karboksilmetil celuloza (E 466)
acetiliran diškrobni fosfat (E 1414)
acetiliran škrob (škrobov acetat) (E 1420)
acetiliran diškrobni adipat (E 1422)
natrijev acetat(E 262)
kalijev acetat (E 261)
kalcijev acetat (E 263)
natrijev laktat (E 325)
kalijev laktat (E 326)
kalcijev laktat (E 327)
natrijev citrat (E 331),
kalijev citrat (E 332)
kalcijev citrat (E 333)
natrijev karbonat (E 500)
kalijev karbonat (E 501)
magnezijev karbonat (E 504)
kalcijev karbonat (E 170)
sorbitol (E 420)
Kot topila, ekstrakcijska sredstva, destilirna sredstva, nosilci
ipd. za arome se lahko uporabljajo tudi vsa primerna živila (tudi
v zmeseh), kot so npr. voda, etilni alkohol kmetijskega izvora,
kakovostna žganja, sadni in rastlinski sokovi, jedilne maščobe in
jedilna olja, kuhinjska sol, saharoza in drugi sladkorji, moke in
škrobi ter kis.
PRILOGA 6
Ojačevalci arome
|
Maksimalna
količina v živilu, pripravljenem za uživanje
|
|
|
L-alanin
|
|
L-arginin
|
|
L-asparaginska kislina
|
|
L-citrulin
|
|
L-cistein
|
|
L-cistin
|
|
Glicin
|
|
L-histidin
|
|
L-izolevcin
|
|
L-levcin
|
skupaj 500 mg/kg in ne več
kot 300 mg/kg na
|
L-lizin
|
posamezno
substanco vselej računano kot aminokislina
|
L-metionin
|
|
L-fenilalanin
|
|
L-serin
|
|
Tavrin
|
|
L-treonin
|
|
|
|
L-valin
in njene natrijeve
in kalijeve spojine ter
hidrokloridi teh
aminokislin
|
|
|
|
L-glutaminska kislina
|
|
natrijev glutaminat
|
skupaj 10
g/kg, računano kot glutaminska kislina
|
kalijev glutaminat
|
|
|
|
Inosinat
|
skupaj 500 mg/kg
|
Gvanilat
|
|
|
|
Maltol
|
10 mg/kg
|
Etilmaltol
|
50 mg/kg
|
PRILOGA 7
Pomožna tehnološka sredstva (po principu quantum satis)
želatina;
tanin;
bentonit;
kiselsol (kremenova sol);
kaolin;
oglje;
inertna filtracijska sredstva (celuloza, perlit, kiselgur in podobno, razen azbesta)
PRILOGA 8
Sredstva proti sprijemanju
kalcijev (E 470) in magnezijev stearat q.s.;
aluminijev silikat q.s.;
koloidna silicijeva kislina;
silicijev dioksid (E 551);
trikalcijev ortofosfat;
dikalcijev ortofosfat (E 341) za ohranjanje sipkosti praškastih
arom do 50 mg/kg živila.