Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 77/2001 z dne 4. 10. 2001

4041. Pravilnik o radijski in terminalski opremi, stran 7967.

Na podlagi 90. člena zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01) izdaja minister za informacijsko družbo

P R A V I L N I K
o radijski in terminalski opremi

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa metode in postopke za ocenjevanje skladnosti radijske in terminalske opreme s predpisanimi zahtevami in označevanje opreme, vsebino in obliko listin ter oznak skladnosti in postopek za njihovo izdajo, pogoje za organe in organizacije, ki sodelujejo pri ocenjevanju skladnosti, ter način zagotavljanja informacij o predvideni uporabi te opreme.
Priloge so sestavni del tega pravilnika in so objavljene hkrati z njim.

2. člen

(pojmi)

V tem pravilniku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. Agencija za telekomunikacije in radiodifuzijo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) je neodvisna organizacija, ustanovljena na podlagi zakona o telekomunikacijah (v nadaljnjem besedilu: zakon) z namenom, da primarno v interesu uporabnikov zagotavlja pregledno in nepristransko delovanje trga.
2. Dobavitelj je proizvajalec, njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Republiki Sloveniji, ki daje radijsko in terminalsko opremo v promet ali omogoči njeno uporabo oziroma oseba, ki je odgovorna za njeno trženje.
3. Dati v promet pomeni prvič odplačno ali brezplačno dobaviti proizvod v Republiki Sloveniji.
4. Harmonizirani standardi so standardi, ki jih objavi minister, pristojen za telekomunikacije, v soglasju z ministrom, pristojnim za trg, in katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti radijske in terminalske opreme z zahtevami iz predpisov.
5. Organ za ugotavljanje skladnosti radijske in terminalske opreme je vsak organ ali organizacija, ki sodeluje pri ocenjevanju skladnosti in izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika ter je priznan kot pristojen.
6. Razred opreme je razred, ki označuje določene tipe opreme, ki jih ta pravilnik obravnava kot podobne, in tiste vmesnike, ki jim je oprema namenjena. Oprema lahko spada v različne razrede.
7. Tehnična mapa je dokumentacija, ki mora poleg opisa radijske in terminalske opreme zaradi celovitega zagotavljanja kakovosti vsebovati še ostale tehnične informacije in razlago, kako so izpolnjene ustrezne predpisane zahteve po tem pravilniku.
Ostali pojmi uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot je določen v zakonu.

3. člen

(zahteve za radijsko in terminalsko opremo)

Radijska in terminalska oprema mora poleg bistvenih zahtev, navedenih v 88. členu zakona, izpolnjevati še zahteve iz tega pravilnika in zahteve, ki jih dodatno določi Evropska komisija.

4. člen

(metode in postopki za ocenjevanje skladnosti)

Z metodami in postopki za ocenjevanje skladnosti se dokazuje skladnost radijske in terminalske opreme s predpisanimi zahtevami.
Če predpisi, ki urejajo medicinsko opremo in opremo motornih vozil z radijsko in terminalsko opremo vgrajeno kot svoj sestavni del ali dodatek, določajo poseben postopek za dokazovanje izpolnjevanja skladnosti s predpisanimi zahtevami, lahko dobavitelj radijske in terminalske opreme dokazuje izpolnjevanje skladnosti po tem pravilniku.
Skladnost s predpisanimi zahtevami terminalske opreme, ki ne uporablja radiofrekvenčnega spektra v delu, namenjenem prizemnim oziroma vesoljskim radiokomunikacijam, in sprejemnih delov radijske opreme se dokazuje po enem od postopkov, predpisanih v prilogah I, III in IV tega pravilnika.
Če je proizvajalec radijske opreme, ki ni vključena v prejšnji odstavek tega člena, uporabil harmonizirane standarde, se skladnost s predpisanimi zahtevami dokazuje po enem od postopkov predpisanih v prilogah II, III ali IV tega pravilnika.
Če proizvajalec radijske opreme, ki ni vključena v tretji odstavek tega člena, ni uporabil ali je le delno uporabil harmonizirane standarde, se skladnost s predpisanimi zahtevami dokazuje po enem od postopkov predpisanih v prilogah III ali IV tega pravilnika.
Postopek, po katerem se dokazuje skladnost s predpisanimi zahtevami v primerih iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena, izbere proizvajalec.
Dobavitelj radijske in terminalske opreme lahko za dokazovanje njene skladnosti s predpisanimi zahtevami izbere tudi postopke, določene s predpisi o elektromagnetni združljivosti in predpisi, ki urejajo varnostne zahteve za radijsko in terminalsko opremo, če se ti predpisi nanašajo tudi na izdelano radijsko in terminalsko opremo.
Dokumentacija in drugi podatki, ki se nanašajo na postopke ugotavljanja skladnosti iz prejšnjih odstavkov tega člena, morajo biti izdelani v uradnem jeziku Republike Slovenije ali drugem jeziku, ki ga dovoli organ za ugotavljanje skladnosti.

5. člen

(merila za izbiro organa za ugotavljanje skladnosti)

Direktor organa za ugotavljanje skladnosti in zaposleni v organu za ugotavljanje skladnosti, ki so odgovorni za izvedbo nalog, za katere je ta organ pooblaščen, ne smejo biti oblikovalci, proizvajalci, dobavitelji ali instalaterji radijske ali terminalske opreme ali operater omrežja ali ponudnik storitev, niti pooblaščen predstavnik kateregakoli od navedenih subjektov. Morajo biti neodvisni in ne smejo postati neposredno vključeni v oblikovanje, konstruiranje, trženje ali vzdrževanje radijske in terminalske opreme, niti zastopati pravnih ali fizičnih oseb, ki se s temi dejavnostmi ukvarjajo. To ne prepoveduje možnosti izmenjave tehničnih podatkov med proizvajalcem in organom za ugotavljanje skladnosti.
Organ za ugotavljanje skladnosti in zaposleni morajo opravljati naloge, za katere je ta organ pooblaščen, z najvišjo stopnjo strokovnosti in tehnične usposobljenosti.
Organ za ugotavljanje skladnosti mora imeti na razpolago potrebno število zaposlenih in zmogljivosti, ki mu omogočajo ustrezno izvedbo administrativnega in tehničnega dela, povezanega z nalogami, za katere je pooblaščen.
Zaposleni v organu za ugotavljanje skladnosti, ki so pristojni za opravljanje nadzora, morajo imeti:
1. ustrezno tehnično in strokovno izobrazbo,
2. usposobljenost za izvajanje preizkusov ali nadzora,
3. znanje pri oblikovanju certifikatov, dokumentacije in poročil, ki se zahtevajo za potrditev opravljenega nadzora.
Zagotovljena mora biti nepristranskost zaposlenih, ki opravljajo naloge nadzora. Njihovi prihodki ne smejo biti odvisni od števila preizkusov ali pregledov, ki so bili opravljeni, kot tudi ne od rezultatov opravljenega nadzora.
Organ za ugotavljanje skladnosti mora biti zavarovan za odškodninsko odgovornost pri opravljanju svojih nalog.
Zaposleni v organu za ugotavljanje skladnosti morajo biti zavezani spoštovati poklicno tajnost glede vseh informacij, ki jih pridobijo pri opravljanju njihovih nalog.
Organe za ugotavljanje skladnosti določi minister, pristojen za trg, v soglasju z ministrom, pristojnim za telekomunikacije.

6. člen

(označevanje)

Če radijska in terminalska oprema izpolnjuje vse predpisane zahteve, jo mora dobavitelj označiti z znakom CE v skladu s prilogo V tega pravilnika.
Če se uporabijo postopki določeni v prilogi II, III in IV tega pravilnika, se oznaka dopolni z identifikacijsko številko organa za ugotavljanje skladnosti. Radijska oprema iz razreda 2 mora biti poleg tega označena z identifikatorjem razreda opreme, skladno s četrtim odstavkom priloge V tega pravilnika.
Na radijsko in terminalsko opremo se poleg oznak iz prejšnjih odstavkov lahko pritrdi tudi druge oznake, če s tem ni zmanjšana vidljivosti ali berljivosti znaka CE.
Radijska in terminalska oprema ne sme biti označena z oznako, ki bi lahko tretje osebe spravila v zmoto glede pomena ali oblike znaka CE, navedenega v prilogi V tega pravilnika.
Dobavitelj mora na radijski in terminalski opremi označiti tip, skupino in/ali serijsko številko ter ime proizvajalca ali osebe, odgovorne za trženje.

7. člen

(razred opreme)

Radijska in terminalska oprema, ki se lahko da na trg in uporablja brez omejitev iz drugega odstavka tega člena, je v razredu 1.
Radijska in terminalska oprema, za katero so predvidene omejitve pri uporabi zaradi razlogov povezanih z učinkovito in pravilno uporabo radiofrekvenčnega spektra, škodljivega motenja na okolje ali škodljivega vpliva na zdravje ljudi, je v razredu 2. Ta oprema mora biti označena skladno s četrtim odstavkom priloge V tega pravilnika.
Razreda 1 in 2 sta določena v prilogi VII.

8. člen

(zagotavljanje informacij o predvideni uporabi)

Dobavitelj radijske in terminalske opreme mora zagotoviti informacije za uporabnika o njeni predvideni uporabi, skupaj z izjavo o skladnosti s predpisanimi zahtevami.
Pri radijski opremi morajo biti na embalaži in v navodilih za uporabo navedeni podatki, v kateri državi ali v katerem geografskemu območju znotraj države je predvidena njena uporaba. Označba na tej opremi mora opozarjati uporabnika na možne omejitve ali pogoje za dovoljenje za uporabo radijske opreme v določenih državah v skladu s četrtim odstavkom priloge V tega pravilnika.
Pri terminalski opremi pa morajo biti navedeni vmesniki javnih telekomunikacijskih omrežij, na katere se ta oprema lahko priključi.
Podatki iz tega člena tega pravilnika morajo biti na radijski in terminalski opremi jasno razvidni.

9. člen

(odstranitev ali prepoved uporabe radijske in terminalske opreme)

Če agencija prepove trženje ali uporabo radijske in terminalske opreme, mora o tem nemudoma obvestiti Evropsko komisijo.
Če trženje ali uporabo radijske in terminalske opreme prepove pristojni inšpektor, mora o tem nemudoma obvestiti agencijo, ki ravna v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena.
V obvestilu iz prejšnjih odstavkov tega člena morajo biti navedeni razlogi, zaradi katerih je bila ta prepoved izrečena.

10. člen

(priznavanje listin o skladnosti)

Listine o skladnosti, izdane v tujini, veljajo v Republiki Sloveniji v skladu z 18. členom zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99).

II. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

11. člen

(radijska in terminalska oprema, ki je bila dana na trg oziroma se je začela uporabljati pred uveljavitvijo tega pravilnika)

Radijska in terminalska oprema, ki že ima odločbo o odobritvi, izdano na podlagi prejšnjih predpisov, se šteje, da izpolnjuje zahteve tega pravilnika in se lahko trži in uporablja.

12. člen

(uporaba tega pravilnika)

Določba 3. člena tega pravilnika glede izpolnjevanja zahtev, ki jih dodatno določi Evropska komisija, označevanje na podlagi 6. člena tega pravilnika in obveščanje Evropske komisije na podlagi 9. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.

13. člen

(organ za ugotavljanje skladnosti)

Vsaj en organ za ugotavljanje skladnosti iz 5. člena tega pravilnika mora biti imenovan najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi tega pravilnika.
V času, dokler ni imenovan organ za ugotavljanje skladnosti, so za izpolnjevanje pogojev za trženje radijske in terminalske opreme pristojni organi in se uporabljalo postopki, ki so veljali do uveljavitve tega pravilnika.

14. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o ugotavljanju skladnosti in odobravanju terminalske opreme in radijskih postaj (Uradni list RS, št. 50/97).

15. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 2680-23/200

Ljubljana, dne 25. septembra 2001.

dr. Pavel Gantar l. r.
Minister
za informacijsko družbo

                            PRILOGA I

                  (notranji nadzor proizvodnje)

Notranji nadzor proizvodnje je postopek, pri katerem proizvajalec
ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Republiki Sloveniji,
ki izvršuje obveznosti določene v drugem odstavku te priloge,
zagotavlja in izjavlja, da določena radijska in terminalska
oprema izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, ki se nanjo
nanašajo. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora na
opremo pritrditi znak CE in sestaviti pisno izjavo o skladnosti.

Proizvajalec mora pripraviti tehnično dokumentacijo. Proizvajalec
ali njegov pooblaščeni zastopnik morata hraniti navedeno
dokumentacijo najmanj 10 let od takrat, ko je bila zadnja
radijska in terminalska oprema proizvedena, in jo dati na voljo
pristojnim državnim organom za namen opravljanja nadzora.

Če niti proizvajalec, niti njegov pooblaščeni zastopnik nimata
sedeža v Republiki Sloveniji, je tehnično dokumentacijo dolžna
hraniti pravna ali fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji da
opremo na trg.

Tehnična dokumentacija mora omogočiti oceno skladnosti s
predpisanimi zahtevami. Obsegati mora podatke o načrtovanju,
proizvodnji in delovanju radijske in terminalske opreme, zlasti
pa:

1. splošni opis radijske in terminalske opreme;

2. konceptualni načrt in proizvodne skice ter sheme komponent,
pod-proizvodov, vezij, itd.;

3. opise in razlage, ki so potrebni za razumevanje navedenih
oziroma predloženih skic, shem in delovanja radijske in
terminalske opreme;

4. seznam harmoniziranih standardov, ki so bili uporabljeni v
celoti ali deloma, ter, če navedeni standardi niso bili
uporabljeni ali ne obstajajo, opise in razlage rešitev, sprejetih
za izpolnjevanje predpisanih zahtev iz tega pravilnika;

5. rezultate izračunov načrtovanja, opravljenih preizkusov, itd.;

6. poročila izdelana na podlagi preizkušanj.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik morata hraniti
kopijo izjave o skladnosti skupaj s tehnično dokumentacijo.

Proizvajalec mora sprejeti vse ukrepe, ki so potrebni, da
proizvodni proces zagotavlja skladnost proizvedene radijske in
terminalske opreme s tehnično dokumentacijo.

                           PRILOGA II

                   (preizkus radijske opreme)

Pred izvedbo postopka preizkusa radijske opreme mora proizvajalec
izvesti tudi postopek notranjega nadzora proizvodnje.

Za vsak tip radijske opreme mora proizvajalec opraviti vse
potrebne radijske preizkuse. Organ za ugotavljanje skladnosti
določi, kateri radijski preizkusi morajo biti opravljeni, razen v
primeru, ko so ti preizkusi opredeljeni v harmoniziranih
standardih. Organ za ugotavljanje skladnosti mora pri tem
preveriti, kako so v enakih ali podobnih primerih odločili drugi
organi za ugotavljanje skladnosti, in to ustrezno upoštevati.

Dobavitelj mora izjaviti, da so bili navedeni preizkusi
opravljeni in da radijska oprema izpolnjuje predpisane zahteve.
Na radijsko opremo mora biti med proizvodnim postopkom pritrjena
identifikacijska številka pristojnega organa za ugotavljanje
skladnosti.

                           PRILOGA III

          (postopek na podlagi izdelane tehnične mape)

Pred izvedbo postopka na podlagi izdelane tehnične mape mora
dobavitelj izvesti tudi postopek notranjega nadzora proizvodnje
in postopek preizkusa radijske opreme.

Tehnično mapo sestavljata tehnična dokumentacija, določena v
četrtem odstavku priloge I, in izjava o skladnosti z določenimi
radijskimi preizkusi iz tretjega odstavka prejšnje priloge.

Dobavitelj mora tehnično mapo predložiti enemu ali večim organom
za ugotavljanje skladnosti. Vsak od teh organov za ugotavljanje
skladnosti mora biti seznanjen s tem, katerim organom za
ugotavljanje skladnosti je bila tehnična mapa še poslana.

Če organ za ugotavljanje skladnosti po pregledu tehnične mape
oceni, da izpolnjevanje zahtev iz tega pravilnika v tehnični mapi
ni ustrezno prikazano, v štirih tednih od njenega prejema seznani
o tem dobavitelja in vse organe za ugotavljanje skladnosti iz
prejšnjega odstavka.

Dobavitelj mora tehnično mapo hraniti najmanj 10 let od takrat,
ko je bila zadnja radijska in terminalska oprema proizvedena, in
jo dati na voljo pristojnim državnim organom za namen opravljanja
nadzora.

                           PRILOGA IV

               (postopek zagotavljanja kakovosti)

a) Postopek celovitega zagotavljanja kakovosti

Postopek celovitega zagotavljanja kakovosti je postopek, v
katerem mora proizvajalec izjaviti, da radijska in terminalska
oprema izpolnjuje predpisane zahteve iz te priloge. Proizvajalec
mora radijsko in terminalsko opremo ali njen del označiti skladno
s 6. členom tega pravilnika in sestaviti pisno izjavo o
skladnosti.

Proizvajalec mora pri načrtovanju, proizvodnji, nadzoru in
preizkušanja končnih izdelkov upoštevati odobreni in nadzorovani
sistem zagotavljanja kakovosti.

b) Sistem zagotavljanja kakovosti

Proizvajalec mora pri organu za ugotavljanje skladnosti vložiti
zahtevo za presojo svojega sistema zagotavljanja kakovosti, ki
mora vsebovati vse potrebne podatke o predvidenem izdelku in
dokumentacijo o sistemu zagotavljanja kakovosti.

Presojani sistem zagotavljanja kakovosti mora jamčiti skladnost
izdelkov s predpisanimi zahtevami za določene izdelke.

Dokumentacija sistema zagotavljanja kakovosti mora biti
sistematična in urejena v obliki zapisanih usmeritev, postopkov
in navodil ter mora zagotavljati enotno razumevanje usmeritev in
postopkov kakovosti preko programov zagotavljanja kakovosti,
načrtov, priročnikov in zapisov.

Dokumentacija sistema kakovosti mora vsebovati ustrezne opise:

1. ciljev zagotavljanja kakovosti in organizacijsko strukturo z
navedbo odgovornosti in pooblastil vodilnega osebja glede
načrtovanja in kakovosti radijske in terminalske opreme;

2. tehničnih specifikacij izdelka skupaj s harmoniziranimi
standardi in tehničnimi predpisi ter ustrezne specifikacije, ki
se bodo uporabljale za preizkušanje tega izdelka;

3. ukrepov, ki bodo izvedeni za zagotavljanje izpolnjevanja
predpisanih zahtev v primerih, kjer se harmonizirani standardi ne
bodo uporabili v celoti;

4. nadzora načrtovanja in potrditve načrtovanja, postopkov in
sistematičnih ukrepov, ki se bodo uporabljali ob načrtovanju
izdelkov;

5. proizvodnje, nadzora kakovosti in zagotavljanja kakovosti,
postopkov in sistematičnih ukrepov, ki se bodo uporabili;

6. preverjanj in preizkušanj, ki se bodo opravljala pred, med in
po končani proizvodnji ter pogostost njihovega opravljanja z
rezultati tistih preizkušanj, ki so se opravila pred proizvodnjo;

7. sredstev, s katerimi so bili izvedeni preizkusi;

8. inšpekcijskih poročil in podatkov o preizkušanjih, umerjanjih,
usposobljenosti osebja itd;

9. sredstev za spremljanje rezultatov zahtevane kakovosti
načrtovanja in izdelave ter učinkovitosti delovanja sistema
zagotavljanja kakovosti.

Organ za ugotavljanje skladnosti mora presoditi, ali sistem
zagotavljanja kakovosti izpolnjuje zahteve iz prejšnjih
odstavkov, pri tem lahko poleg dokumentacije iz prejšnjih
odstavkov te priloge na podlagi ogleda pri proizvajalcu preverja
tudi rezultate izvedenih preizkušanj. Šteje se, da so zahteve
izpolnjene, če so bili upoštevani ustrezni harmonizirani
standardi. Organ za ugotavljanje skladnosti mora s svojo natančno
obrazloženo odločitvijo seznaniti proizvajalca.

Proizvajalec mora organ za ugotavljanje skladnosti, ki mu je
odobril sistem zagotavljanja kakovosti, obveščati o vseh
nameravanih spremembah oziroma dopolnitvah tega sistema. Organ za
ugotavljanje skladnosti pa mora presoditi ali sistem za
zagotavljanje kakovosti s predlaganimi spremembami oziroma
dopolnitvami še vedno izpolnjuje zahteve iz prejšnjih odstavkov
te priloge ali pa je potrebna njegova ponovna presoja. Pri tem
mora s svojo natančno obrazloženo odločitvijo seznaniti
proizvajalca.

c) Nadzor

Organ za ugotavljanje skladnosti mora nadzorovati proizvajalca,
če ustrezno izvaja odobreni sistem zagotavljanja kakovosti. Pri
tem mu mora proizvajalec omogočiti dostop do načrtov, proizvodnih
prostorov, skladišč, prostorov nadzora in preizkušanja ter mu
priskrbeti vse potrebne informacije.

Organ za zagotavljanje skladnosti lahko od proizvajalca zahteva:

1. dokumentacijo sistema zagotavljanja kakovosti;

2. zapise o sistemu kakovosti glede načrtovanja, kot so rezultati
analiz, izračunov, preverjanj itd.;

3. zapise o sistemu kakovosti glede proizvodnje, kot so
inšpekcijska poročila, podatki o preizkušanjih, umerjanjih,
usposobljenosti osebja itd.

Organ za ugotavljanje skladnosti mora izvajati nadzor v primernih
časovnih presledkih, pri čemer je tak nadzor lahko tudi
nenajavljen. Med izvajanjem nadzora lahko organ za ugotavljanje
skladnosti sam ali preko proizvajalca izvaja določene preizkuse.
Organ za ugotavljanje skladnosti mora o opravljenem nadzoru
pripraviti poročilo in ga predložiti proizvajalcu.

d) Hramba dokumentacije

Proizvajalec mora še najmanj 10 let od takrat, ko je bila
proizvedena zadnja oprema hraniti in dati na voljo pristojnim
državnim organom:

1. dokumentacijo o sistemu zagotavljanja kakovosti;

2. spremembe in dopolnitve sistema zagotavljanja kakovosti;

3. vse odločitve in poročila organa za ugotavljanje skladnosti.

Organi za ugotavljanje skladnosti morajo med seboj sodelovati in
si izmenjavati vse bistvene podatke o sistemih zagotavljanja
kakovosti.

                           PRILOGA VI

       (zahteve za posebno radijsko in terminalsko opremo)

Avtomatski javljalniki položaja, ki delujejo na radijski
frekvenci 457 kHz in so namenjeni za iskanje oseb, zasutih v
snežnem plazu, morajo biti načrtovani tako, da lahko medsebojno
delujejo z novimi avtomatskimi javljalniki položaja in z že
instaliranimi avtomatskimi javljalniki položaja, odobrenimi na
podlagi evropskega telekomunikacijskega standarda ETS 300 718.
Avtomatski javljalniki položaja morajo biti izdelani tako, da
bodo po zasutju s snežnim plazom zanesljivo delovali in da bodo
delovali še tudi potem, ko bodo dlje časa prekriti s snegom.

Radijska oprema, ki deluje v pomorskih mobilnih storitvah,
določenih v členu S1.28 pravilnika o radiokomunikacijah ITU, ali
pomorskih mobilno-satelitskih storitvah, določenih v členu S1.29
pravilnika o radiokomunikacijah ITU, in je namenjena za
namestitev na vodnih plovilih, ki niso zajeta v IV. poglavju
Mednarodne konvencije o varovanju življenja na morju (SOLAS)
(1974, 1998) in ki v skladu s tem poglavjem sodelujejo v
Globalnem pomorskem nujnostnem in varnostnem sistemu (v
nadaljnjem besedilu: GMDSS), mora biti načrtovana tako, da bo
zanesljivo delovala tudi pri izpostavljenosti morskemu okolju,
izpolnjevala vse operativne zahteve GMDSS pod izrednimi razmerami
in omogočila jasno in odporno komuniciranje z visoko stopnjo
zanesljivosti analognih in digitalnih komunikacijskih povezav.

                           PRILOGA VII

            (razreda radijske in terminalske opreme)

Razred 1

V razred 1 spada:

a) terminalska oprema za priključitev na fiksna omrežja in
radijska oprema, ki ne oddaja signalov, na primer:

1. oprema za priključitev na fiksna omrežja z ISDN(i) funkcijami,
in sicer na ISDN z osnovno hitrostjo, ISDN s primarno hitrostjo,
ISDN U ali širokopasovni ISDN ATM(ii);

2. oprema za priključitev na javno komutirano telefonsko omrežje
(PSTN(iii)), in sicer na analogne eno-priključkovne vode,
analogne več-priključkovne vode (z neposrednim
izbiranjem(DDI(iv)) ali brez njega), vmesnike Centrex ali
navidezno zasebno omrežje (VPN(v));

3. oprema za priključitev na zakupljene vode, in sicer na dvo-
žične in štiri-žične analogne (osnovni pas), dvo-žične in štiri-
žične analogne (govorni pas), digitalne, SDH(vi) ali optične
zakupljene vode;

4. ožičena podatkovna oprema za X.21, X.25, ethernet, "token
ring", "token bus", TCP/IP(vii) ali za blokovno
posredovanje(viii);

5. ožičena interaktivna radiodifuzna oprema brez preklapljanja
slika/glas ali s preklapljanjem slika/glas;

6. eno-priključkovna oprema ali več-priključkovna oprema za
teleks;

7. sprejemna radijska oprema;

8. druga terminalska oprema, priključena na fiksna omrežja;

b) radijska oprema, ki prenaša signale samo v povezavi z
omrežjem:

1. pogovorke GSM(ix), vključno GSM 900, GSM 1800, GSM 1900 (in
GSM 450, ko se bo pojavil);

2. terminalska oprema TFTS(x);

3. kopenske mobilne zemeljske postaje v radiofrekvenčnih pasovih
1,5/1,6 GHz;

4. kopenske mobilne zemeljske postaje, ki delujejo v
radiofrekvenčnem pasu Ku;

5. oprema končnega uporabnika sistema TETRA(xi) (brez
neposrednega načina obratovanja (DMO(xii));

6. zemeljske postaje za satelitske osebne komunikacije, ki
delujejo v radiofrekvenčnih pasovih 1,6/2,4 GHz;

7. zemeljske postaje za satelitske osebne komunikacije, ki
delujejo v radiofrekvenčnih pasovih 1,9/2,1 GHz;

8. kopenske mobilne zemeljske postaje z nizko podatkovno
hitrostjo v radiofrekvenčnih pasovih 1,5/1,6 GHz;

9. druga radijska oprema, ki prenaša signale samo v povezavi z
omrežjem;

c) radijski oddajniki, tehnično usklajeni v Evropski skupnosti,
katerih uporaba ni ovirana (omejena) v državah članicah Evropske
Unije:

1. oprema DECT(xiii);

2.-4. nespecifične naprave kratkega dosega(xiv)

Ti radiofrekvenčni pasovi se uporabljajo za telemetrijo,
daljinsko krmiljenje, alarmiranje, splošen prenos podatkov in
druge podobne aplikacije. V razred 1 so vključene samo video
aplikacije v radiofrekvenčnih pasovih nad 2,4 GHz.

__________________________________________________________________________________________________________

pod-     radiofrekvenčni pas    moč           kanalski       delovni        opombe
razred                                        razmik         cikel
__________________________________________________________________________________________________________

2.       40,665, 40,675,        10 mW erp     10 kHz         < = 100        Aplikacije, ki uporabljajo
         40,685 in 40, 695                                   %              avdio in govorne signale,
         MHz                                                                niso v razredu 1.

3.       433,050-434,790        10 mW erp     -              < = 10%        Aplikacije, ki uporabljajo
         MHz                                                                avdio in govorne signale,
                                                                            niso v razredu 1.

4.       2446,5-2475 MHz        10 mW         -              < = 100%       V radiofrekvenčnem
                                erip                                        območju 2454-2475 MHz
                                                                            so samo sobne video
                                                                            aplikacije v razredu 1

5. radijska lokalna omrežja(xv)
__________________________________________________________________________________________________________

pod-     radiofrekvenčni pas    moč           kanalski       delovni        opombe
razred                                        razmik         cikel
__________________________________________________________________________________________________________

5.       2446,5-2475 MHz        100 mW erip   -              < = 100 %      Določene države članicah
                                                             %              Evropske unije lahko
                                                                            geografsko omejijo
                                                                            njihovo uporabo; samo
                                                                            sobne video aplikacije so
                                                                            v razredu 1

6.-7. indukcijske aplikacije

Indukcijske aplikacije se uporabljajo na primer za imobilizatorje
avtomobilov, za identifikacijo živali, za alarmne sisteme, za
kabelske detektorje, za ravnanje z odpadki, za identifikacijo
oseb, za brezžične govorne povezave, za nadzor dostopa, za
bližinska zaznavala, za proti-vlomne sisteme vključno z
radiofrekvenčnimi proti-vlomnimi indukcijskimi sistemi, za prenos
podatkov do ročne postaje, za avtomatsko identifikacijo izdelkov,
za brezžične nadzorne sisteme in za avtomatsko pobiranje
cestnine.

Uporabniki se morajo zavedati, da oddajanje indukcijskih
aplikacij lahko povzroča motnje bližnjim sprejemnikom drugih
radiokomunikacijskih storitev.

Posebna pozornost mora biti namenjena bolj strogim zaščitnim
zahtevam, ki jih je določila Mednarodna telekomunikacijska zveza
za radijske frekvence za globalne nujnostne in varnostne
komunikacije v istem ali sosednjih radiofrekvenčnih pasovih.


__________________________________________________________________________________________________________

pod-     radiofrekvenčni pas    moč                 kanalski       delovni        opombe
razred                                              razmik         cikel
__________________________________________________________________________________________________________

6.       115-116 kHz            42 dB mikro A/m     10 kHz         < = 100
                                (afna) 10 m                        %
                                                            

7.       13,553-13,567          42 dB mikro A/m      -             < = 100
         MHz                    (afna) 10 m                        %
                                                           


Razred 2

V razred 2 spada naslednja radijska oprema:

1. VSAT(xvi) v radiofrekvenčnem pasu C;

2. VSAT v radiofrekvenčnem pasu Ku;

3. SNG(xvii) zemeljske postaje v radiofrekvenčnem pasu Ku;

4. TETRA(xviii) z neposrednim načinom obratovanja;

5. v sistemu TETRAPOL;

6. za zasebni mobilni radio (PMR(xix));

7. naprave kratkega dosega;

8. mikrovalovne povezave;

9. fiksne radijske povezave;

10. radiodifuzni oddajniki;

11. pomorska radijska oprema;

12. infrastrukturna oprema (npr. bazne postaje);

13. radijska oprema, ki deluje v radioamaterskih radiofrekvenčnih
pasovih.

_____________________
i ISDN ("Integrated Services Digital Network") - digitalno
omrežje z integriranimi storitvami

ii ATM ("Asynchronous Transfer Mode") - asinhroni prenosni način

iii PSTN ("Public Switched Telephone Network") - javno komutirano
telefonsko omrežje

iv DDI ("Direct Dialling In") - neposredno izbiranje

v VPN ("Virtual Private Network") - navidezno zasebno omrežje

vi SDH ("Synchronous Digital Hierarchy") - sinhrona digitalna
hierarhija

vii TCP/IP ("Transmission Control Protocol/Internet Protocol") -
protokol Interneta

viii "frame relay"

xix GSM ("Global System for Mobile Communications") - globalni
(digitalni) sistem mobilnih komunikacij

x TFTS ("Terrestrial Flight Telephone System") - prizemni
letalski telefonski sistem

xi TETRA ("Terrestrial Trunked Radio" ali "Terrestrial European
Enhanced Radio") - prizemni snopovni radio

xii DMO ("Direct Mode Operation") - neposredni način obratovanja

xiii DECT ("Digital European Coreless Telecomunication", tudi
"Digital Enhanced Coreless Telecomunication") - digitalne
evropske brezvrvične telekomunikacije, tudi digitalne izboljšane
brezvrvične telekomunikacije

xiv SRD ("Short Range Devices") - naprave kratkega dosega

xv RLAN ("Radio Local Area Network") - radijsko lokalno omrežje

xvi VSAT ("Very Small Aparature Terminal") - satelitski terminal
z majhno anteno

xvii SNG ("Satellite News Gathering") - satelitsko novinarstvo

xviii TETRA ("Terrestrial Trunked Radio", tudi "Terrestrial
/European/ Enhanced Radio") - prizemni snopovni radio

xix PMR ("Private Mobile Radio") - zasebni mobilni radio

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti