Na podlagi 220., 232. in 242. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja minister za pravosodje
P R A V I L N I K
o izvrševanju nalog paznikov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik podrobneje ureja izvrševanje nalog ter način izvajanja pooblastil in drugih ukrepov paznikov v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprava), ki so določeni v zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: zakon).
2. člen
Pooblastila paznikov so z zakonom določeni ukrepi, ki paznikom omogočajo opravljanje njihovih nalog.
3. člen
Posamezno pooblastilo se sme uporabiti samo ob pogojih, ki jih določa zakon.
4. člen
Pazniki morajo uporabiti tisto pooblastilo, ki posameznika v danih okoliščinah najmanj prizadene.
Izvrševanje pooblastil ne sme povzročiti škode, ki ni v sorazmerju z namenom in cilji uporabe pooblastil.
5. člen
Prisilna sredstva je dopustno uporabljati samo tako dolgo, dokler namen ni dosežen ali dokler se ne izkaže, da namena ne bo mogoče doseči.
Če je pri izvrševanju nalog v določenem primeru možno uporabiti več vrst prisilnih sredstev hkrati, morajo pazniki uporabiti milejše prisilno sredstvo.
Hujše prisilno sredstvo se sme uporabiti le, če je bila uporaba milejšega prisilnega sredstva neuspešna ali če zaradi okoliščin in razlogov za varnost življenja, osebno varnost in varnost premoženja ni bila mogoča uporaba milejšega prisilnega sredstva.
6. člen
Pooblastilo se mora izvesti strokovno in odločno, vendar obzirno, tako da brez potrebe ne prizadene dostojanstva oseb v postopku in da ne ogroža življenja in varnosti oseb, ki niso v postopku.
7. člen
V postopkih z mladoletniki morajo pazniki ravnati še zlasti obzirno in upoštevati njihovo osebnost, občutljivost in druge lastnosti, ki jih je mogoče opaziti.
8. člen
Paznik ne sme zapustiti delovnega mesta, na katerem se služba opravlja nepretrgoma, ne glede na njegov delovni čas, dokler ga ne zamenja drug paznik ali ustrezno usposobljena pooblaščena uradna oseba.
Če nastanejo razlogi iz 227. člena zakona, so pazniki dolžni delati tudi preko polnega delovnega časa, če tako odredi upravnik zavoda za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: upravnik), poveljnik paznikov (v nadaljnjem besedilu: poveljnik), vodja dislociranega oddelka zavoda, v nujnih primerih pa tudi vodja izmene paznikov (v nadaljnjem besedilu: vodja izmene).
Pazniki se morajo tudi brez poziva takoj javiti na delo, če zvedo, da je ogrožena varnost zavoda za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod), če gre za upor ali beg večje skupine zaprtih oseb, požar, elementarne ali druge hujše nesreče v zavodu.
Pazniki se morajo tudi izven delovnega časa na podlagi poziva oseb iz drugega odstavka tega člena javiti na delo, če to terjajo trenutne varnostne razmere. Pazniki morajo poveljniku sporočiti osnovne podatke o načinu dosegljivosti v prostem času.
9. člen
Pazniki, ki delajo v različnih izmenah, morajo biti na primeren način med seboj povezani in si predajati informacije.
Zavod mora organizirati takšen način dela, da se ohranja kontinuiteta dela in neposreden pretok vseh potrebnih informacij za delo.
II. NAČIN OPRAVLJANJA NALOG IN IZVAJANJA POOBLASTIL PAZNIKOV
1. Varovanje zavoda in varstvo zaprtih oseb
10. člen
Pazniki skrbijo za varovanje zavoda. Varovanje obsega potrebne ukrepe, da se osebam prepreči nepooblaščeni vstop v zavod, odvrne morebiten napad na zavod, prepreči beg ali upor obsojencev, zagotovi varnost obsojencev in drugih oseb kakor tudi varnost in celovitost objektov ter drugega premoženja zavoda.
Iz varnostnih razlogov morata biti v vsakem zavodu ali dislociranem oddelku hkrati prisotna najmanj dva paznika.
V odprtem ali polodprtem dislociranemu oddelku lahko opravlja naloge varovanja samo en paznik.
11. člen
Varovanje zavoda je redno in izredno.
Redno varovanje obsega tiste oblike zunanjega in notranjega varovanja, ki so stalno potrebne za varnost, red in disciplino ter normalno življenje in delo zavoda.
Izredno varovanje odredi upravnik zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka zavoda ob povečani nevarnosti zaradi izrednih dogodkov v zavodu, ob neposredni nevarnosti zunanjega napada na zavod ali iz drugih razlogov, ki lahko ogrozijo varnost zavoda.
Če nastanejo v državi take varnostne razmere, ki utegnejo vplivati tudi na varnost ter red in disciplino v zavodih, odredi izredno varovanje v vseh ali nekaterih zavodih direktor uprave.
Če pristojni državni organ razglasi izredne ali vojne razmere, opravljajo pazniki in drugi delavci zavoda delo po načrtu varovanja v izrednih ali vojnih razmerah kot vojaški obvezniki na delovni dolžnosti.
12. člen
Upravnik pripravi načrt varovanja, ki mora biti prilagojen vrsti in velikosti zavoda, in ga predloži v potrditev direktorju uprave.
Načrt varovanja določa varovano območje zavoda, vsebino in obseg varnostnih ukrepov, razpored paznikov in naloge pri rednem in izrednem varovanju ter vrsto in način tehnične podpore pri varovanju zavoda.
Načrt varovanja se ustrezno dopolnjuje oziroma spreminja, če to narekujejo spremenjene razmere.
Načrti varovanja so uradna tajnost. Z načrtom varovanja zavoda mora biti seznanjen vsak paznik, kar potrdi s podpisom.
13. člen
Pazniki skrbijo za varnost zaprtih obsojencev tako, da jih nadzirajo in varujejo v bivalnih in drugih prostorih, pri delu in bivanju na prostem, v zavodu in zunaj njega, pri spremljanju zunaj zavoda in ob drugih priložnostih. Pri tem morajo preprečevati pobege, napade, spore in spopade med obsojenci, samomore, samopoškodbe, povzročanje materialne škode, priprave in poskuse storitve kaznivih dejanj v zavodu in zunaj njega in druge nedovoljene aktivnosti.
14. člen
Pazniki morajo stalno nadzirati številčno stanje in razmere med obsojenimi. V ta namen morajo najmanj dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer), če je potrebno pa tudi večkrat, s štetjem ali na drug način ugotavljati prisotnost obsojencev.
Pazniki morajo biti pozorni na vse okoliščine, ki bi ogrozile varnost zavoda. Napake pri izvajanju varovanja so dolžni posebej beležiti, sporočati in ukrepati kadar je potrebno.
15. člen
Vodja izmene mora obvestiti poveljnika o vseh dogodkih, ki ogrožajo varnost zavoda ter o vseh zadevah, ki so vezane na splošno varnost oseb. Poveljnik mora o tem obvestiti upravnika.
O vseh pomembnejših varnostnih in drugih dogodkih mora upravnik ustno ali pisno obvestiti direktorja uprave.
Podrobnejšo vsebino in tehnične pogoje obveščanja določi direktor uprave.
2. Straža
16. člen
Pazniki opravljajo stražarsko službo, če je ta predvidena v načrtu varovanja zavoda. Če je potrebno, lahko poveljnik odredi, da se stražarska služba opravlja na določenih mestih, čeprav to ni določeno v načrtu varovanja zavoda.
Način opravljanja stražarske službe je določen v načrtu varovanja.
III. UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI TER REDA IN DISCIPLINE
17. člen
Pazniki zagotavljajo varnost ter red in disciplino v zavodih z naslednjimi ukrepi:
– izdajajo ukaze obsojencem,
– opravijo pri obsojencih preizkus alkoholiziranosti ali prisotnosti prepovedanih drog,
– odstranijo obsojence iz skupnih bivalnih in drugih prostorov ter jih odvedejo v posebni prostor,
– opravijo pregled bivalnih in drugih prostorov, osebni pregled obsojencev, njihove osebne prtljage ter pregled pošiljk in nadzor obiskov,
– zadržijo in zasežejo nedovoljene predmete,
– spremljajo obsojence zunaj zavoda,
– varujejo obsojence v ustanovah ali državnih organih zunaj zavoda,
– preprečujejo pobege obsojencev in izvajajo naloge za izsleditev pobeglih,
– identificirajo osebe, ki prihajajo v zavod,
– opravijo pregled obiskovalcev zavoda s tehničnimi sredstvi,
– preprečijo vstop in izstop vozilu ali osebi s prtljago, če le ta odkloni pregled iz prejšnje alinee,
– identificirajo in odstranijo osebe, ki se brez dovoljenja nahajajo v označenih prostorih.
Pri izvajanju nalog in pooblastil iz tega člena morajo pazniki postopati dostojno, hkrati pa odločno, da se ohranita red in disciplina.
1. Ukaz
18. člen
Z ukazom paznik odredi, da mora oseba opraviti določeno delo, nekaj storiti ali opustiti, se odstraniti z določenega mesta ali oditi na določen kraj ali prostor.
Ukazi se dajejo praviloma neposredno in ustno, po potrebi pa tudi pisno ali s pomočjo tehničnih sredstev.
Vsak izdani ukaz mora biti zakonit ter posredovan korektno in nedvoumno, da ga oseba, ki ji je namenjen, v celoti razume.
Če se oseba iz neupravičenih razlogov ne ravna po ukazu in zaradi tega zakonite naloge ni moč opraviti, sme paznik zoper tako osebo uporabiti prisilna sredstva, če bi z opustitvijo bila ogrožena varnost zavoda, varnost oseb ali huje motena red in disciplina v zavodu.
2. Preizkus alkoholiziranosti in prisotnosti prepovedanih drog
19. člen
Če paznik ugotovi, da obsojenec v zavodu ali ob vrnitvi v zavod kaže vidne znake alkoholiziranosti ali da je pod vplivom prepovedane droge oziroma sumi, da je bil v stiku z njo, lahko z njegovim pristankom opravi preizkus za ugotavljanje prisotnosti alkohola ali droge.
Če obsojenec odkloni preizkus, se šteje, da je pod vplivom alkohola ali droge oziroma, da je bil z njima v stiku. Svojo odločitev obsojenec potrdi s podpisom na posebnem obrazcu – zapisniku o opravljanju preizkusov. Če obsojenec odkloni podpis, paznik, ki odredi preizkus, to zapiše v zapisnik.
Če se obsojenec ne strinja z rezultatom preizkusa, lahko na svoje stroške zahteva preizkus prisotnosti alkohola ali droge v najbližji bolnišnici. Obsojenec mora stroške prevoza in preizkusa plačati pred odhodom na preizkus v bolnišnico.
20. člen
Preizkus alkoholiziranosti opravi paznik s sredstvi, ki reagirajo na alkohol v izdihanem zraku, ali s sredstvi, ki reagirajo na alkohol v slini.
Preizkus prisotnosti prepovedanih drog na telesu obsojenca opravi paznik z odvzemom znoja na koži ali na drug ustrezen način.
Paznik obsojenca, zoper katerega je odredil preizkus, odvede v primeren prostor, kjer opravi preizkus.
Če obsojenec odkloni preizkus ali prizna, da je užival alkohol ali drogo oziroma je bil v stiku z njima, paznik preizkusa ne opravi, temveč obsojencu ponudi v podpis ustrezno izjavo.
21. člen
Paznik mora o vsakem preizkusu sestaviti zapisnik. V zapisniku morajo biti navedeni osebni podatki obsojenca pri katerem je bil preizkus opravljen, datum, ura in kraj preizkusa ter ugotovitve. Zapisnik podpiše paznik, ki je preizkus opravil, in obsojenec pri katerem je bil preizkus opravljen. Če obsojenec odkloni podpis zapisnika, mora paznik v zapisniku to zabeležiti.
Pripomoček, s katerim je bil preizkus opravljen, vloži v ustrezno ovojnico in jo primerno zalepi. Na ovojnico napiše ime in priimek obsojenca. Če je bil preizkus opravljen z elektronsko napravo, se v zapisnik vpiše rezultat, ki ga je ta naprava pokazala po opravljenem preizkusu.
Zavod mora voditi evidenco o opravljenih preizkusih prisotnosti alkohola in prepovedanih drog.
3. Odstranitev obsojenca iz bivalnega in drugega prostora ter namestitev v posebni prostor
22. člen
Vodja izmene oziroma paznik, ki je odredil odstranitev po 236. členu zakona, pozove obsojenca, da odide z njim v posebni prostor. Če to odkloni, se odstranitev izvrši z uporabo prisilnih sredstev.
O odstranitvi obsojenca je treba takoj obvestiti odgovorno osebo zavoda. O odstranitvi obsojenca, ki je bolan ali pod vplivom psihoaktivnih snovi, pa je potrebno takoj obvestiti tudi pristojno zdravstveno službo, ki odredi potrebne ukrepe za zavarovanje življenja in zdravja.
Zavod mora voditi evidenco o obsojencih, ki so bili odstranjeni v poseben prostor. V evidenco je treba vpisati ime in priimek obsojenca, datum in uro odstranitve, trajanje bivanja v posebnem prostoru in razloge za odstranitev obsojenca.
23. člen
Paznik mora obsojenca, ki je odstranjen v posebni prostor, posebej nadzorovati in skrbeti za njegovo varnost in zdravje.
Za nadzorovanje obsojencev, ki so odstranjeni v posebni prostor, lahko paznik uporablja naprave za prenos zvoka in slike. Uporaba teh naprav mora biti v prostoru vidno označena.
4. Pregled bivalnih in drugih prostorov, osebni pregled obsojencev, pošiljk ter prtljage
24. člen
Za zagotovitev varnosti, reda in discipline ter izvajanja hišnega reda v zavodu smejo pazniki opravljati osebne preglede obsojencev, preglede prejetih in odposlanih pošiljk, preglede bivalnih in drugih prostorov, pregled prtljage kakor tudi okolice zavoda, ki je kot njegova funkcionalna celota opredeljena v načrtu varovanja.
Pri opravljanju pregledov iz prejšnjega odstavka se lahko paznik poslužuje tudi tehničnih sredstev, za iskanje prepovedanih drog pa tudi posebej izurjenih službenih psov.
25. člen
Za pregled po prejšnjem členu tega pravilnika izda nalog upravnik zavoda ali vodja dislociranega oddelka zavoda, poveljnik, v nujnih primerih pa tudi vodja izmene.
Če bi bilo nevarno odlašati, opravi paznik pregled tudi brez naloga, vendar mora o tem takoj obvestiti tistega, ki je pooblaščen za izdajo takega naloga. Pri tem navede razloge, zaradi katerih je bilo treba pregled opraviti takoj.
26. člen
Osebni pregled je lahko varnostni pregled ali pa popolni osebni pregled.
Varnostni pregled se izvede tako, da paznik osebo, ki jo pregleduje, pozove, da odda predmete, ki jih ima pri sebi in potem z rokami otipa površino oblačil.
Popolni osebni pregled se opravi tako, da se pregleda oblačila in površino telesa obsojenca. V popolni osebni pregled ne spada pregled telesnih odprtin.
Popolni osebni pregled opravita praviloma dva paznika in to v ločenem prostoru brez navzočnosti drugih oseb.
Osebni pregled opravlja oseba istega spola.
Pregled zgolj s tehničnimi sredstvi se ne šteje kot osebni pregled.
27. člen
Osebni pregledi obsojencev so redni in izredni.
Redni osebni pregledi se opravljajo vsakodnevno ob prehajanju obsojencev iz zavoda in v zavod ter ob prehajanju določenih mest znotraj zavoda. Redni pregledi so določeni v načrtu varovanja.
Osebni pregled se obvezno opravi pri sprejemu obsojenca v zavod, pred spremljanjem in pred nastopom disciplinske kazni oddaje v samico ter pred odstranitvijo v posebni prostor.
Osebni pregled obsojencev in njihovih bivalnih prostorov se praviloma opravi podnevi, v nujnih primerih pa tudi ponoči.
Pregled osebnih stvari v bivalnih prostorih se opravi v navzočnosti obsojenca. Če ta ni dosegljiv, se lahko pregled opravi brez njegove prisotnosti in s prisotnostjo najmanj ene priče iz vrst obsojencev.
Izredni osebni pregledi obsojencev se vselej opravijo takrat, če je podan sum, da obsojenec poseduje, prenaša ali skriva predmete, ki jih po hišnem redu ne sme imeti pri sebi.
O vseh opravljenih izrednih pregledih vodi zavod posebno evidenco.
28. člen
Za čas opravljanja popolnega osebnega pregleda je potrebno obsojencu zagotoviti primerna oblačila.
5. Zadržanje in zaseg predmetov
29. člen
Če paznik pri osebnem pregledu obsojenca, pregledu bivalnih prostorov, pošiljk in prtljage najde predmete ali substance, ki jih obsojenec ne sme imeti pri sebi, ali če najde stvari, ki jih je treba odvzeti, jih paznik zaseže in skupaj s poročilom izroči poveljniku.
Če je pri pregledu pošiljk najden predmet ali substanca, katerega posest ali prenašanje predstavlja prekršek ali kaznivo dejanje, je potrebno o tem obvestiti pristojno policijsko postajo.
O zadržanih in zaseženih predmetih in substancah mora paznik obsojencu izdati potrdilo.
30. člen
Če je pri pregledu najden predmet v obliki pisemske pošiljke, se ta pregleda v skladu z zakonom.
6. Spremljanje in varovanje obsojencev zunaj zavoda
31. člen
Pazniki spremljajo in varujejo obsojence zunaj zavoda na način, ki ga določa ta pravilnik.
32. člen
Prevoz spremljanih obsojencev se praviloma opravlja z vozili zavoda. Izjemoma se lahko spremstvo opravlja tudi z vozili, ki niso last zavoda, peš ali z javnim prevoznim sredstvom.
Obsojenci morajo biti ves čas prevoza z vozilom privezani z varnostnimi pasovi, če so ti v vozila nameščeni.
Prevoz obsojencev z zasebnimi vozili ni dovoljen.
33. člen
Način spremljanja in druge potrebne ukrepe ob spremljanju odredi poveljnik oziroma od njega pooblaščeni paznik.
Ukrepi iz prejšnjega odstavka obsegajo zlasti odreditev potrebnega števila paznikov glede na število, begosumnost ali nevarnost spremljanih oseb, navodila o vklepanju in potrebna obvestila paznikom o kaznivem dejanju in višini kazni, osebnostnih lastnostih obsojencev in o drugih okoliščinah, ki kažejo na nevarnost pobega oziroma napada na paznika s strani obsojencev ali drugih oseb.
Z odredbo o spremstvu se določi paznike, kraj in namen spremljanja, način spremljanja, preventivno vklepanje in prevozno sredstvo.
34. člen
Če je potrebno spremljati bolnega ali onemoglega obsojenca, nosečnico ali porodnico, mora zdravnik podati mnenje o njegovi zdravstveni sposobnosti za pot. Če zdravnik oceni, da bi potovanje ogrozilo njegovo življenje ali znatno poslabšalo njegovo zdravstveno stanje, obvesti tistega, ki je spremljanje odredil.
35. člen
Pazniki izvajajo spremstva v uniformi. Med spremljanjem mora paznik imeti s seboj praviloma naslednjo opremo: gumijevko, sredstva za vklepanje, plinski razpršilec in samokres. Zaradi varnostnih razlogov se obvezna oprema lahko dopolni še z dodatno zaščitno opremo in oborožitvijo, o čemer izda odredbo delavec, ki je odredil spremljanje.
Če varnostni razlogi zahtevajo, lahko paznik spremlja ali varuje obsojenca tudi v civilni obleki in z opremo iz prejšnjega odstavka, ki je prilagojena za prikrito nošenje.
36. člen
Pred začetkom spremljanja je potrebno opraviti varnostni osebni pregled obsojenca in odvzeti predmete, ki bi mu lahko koristili za beg ali napad.
Paznik, ki je odgovoren za spremljanje, opozori obsojenca, da se mora ravnati po ukazih paznikov, ker bodo sicer proti njemu v skladu z zakonom uporabljena ustrezna prisilna sredstva. Hkrati ga opozori, da se med spremljanjem brez dovoljenja ne sme pogovarjati z ljudmi ali od njih prejemati kakršnihkoli predmetov. Prepove mu lahko tudi medsebojno pogovarjanje, če to narekujejo varnostni razlogi ali če za pripornike tako odredi preiskovalni sodnik.
37. člen
Med spremljanjem morajo pazniki:
– paziti, da obsojenec ne pobegne,
– skrbeti, da se obsojenec ne samopoškoduje,
– preprečiti poskuse drugih, da bi osvobodili obsojenca,
– varovati obsojenca pred morebitnimi napadi, zlasti oseb, ki jih je prizadelo kaznivo dejanje obsojenca,
– v okviru zakonskih pooblastil onemogočati žalitve, zasmehovanje in poniževanje obsojenca,
– izogibati se nepotrebnemu izpostavljanju obsojenca okoliščinam, ki pritegnejo pozornost javnosti, oziroma takšne poskuse v okviru zakonskih pooblastil onemogočiti,
– preprečevati fizični kontakt in pogovor spremljanega obsojenca z drugimi osebami.
38. člen
Spremljanje je potrebno opraviti brez prekinitve. Kadar je zaradi višje sile ali drugih upravičenih razlogov potovanje potrebno prekiniti, se to praviloma stori v kraju, kjer je eden od zavodov za prestajanje kazni zapora. Če to ni možno, je potrebno poiskati pomoč pri najbližji policijski postaji.
39. člen
Če obsojenec nenadoma hudo zboli, je treba spremljanje prekiniti in takoj poskrbeti za zdravniško pomoč.
V primeru smrti spremljane osebe obvesti paznik na najhitrejši način najbližjo policijsko postajo.
Paznik mora v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena takoj obvestiti zavod.
40. člen
Ob morebitnem pobegu obsojenca ravnajo pazniki po 43. členu tega pravilnika.
41. člen
Pazniki izročijo obsojenca in njegove stvari organu ali zavodu, komur ga je bilo treba pripeljati.
O sprejemu obsojenca in njegovih stvari izda organ, ki ga je sprejel, potrdilo.
O poskusu pobega, upiranju ali neposlušnosti obsojenca poroča paznik organu ali zavodu, kamor ga je pripeljal, ter poveljniku.
42. člen
Zavod vodi o vseh spremljanjih posebno evidenco, iz katere mora biti razvidno: ime in priimek obsojenca, kraj, razlog privedbe, način spremljanja, ime in priimek paznika ter odrejena prisilna sredstva, čas spremljanja in morebitne posebnosti.
Nujno varovanje obsojencev v ustanovah ali državnih organih zunaj zavoda, ki traja dlje kot 48 ur, izvajajo pazniki tistega zavoda, na območju katerega je lokacija ustanove oziroma državnega organa, če se oceni, da bi bila to bolj ekonomična rešitev.
7. Ukrepi ob pobegu
43. člen
Paznik mora takoj, ko ugotovi pobeg obsojenca med spremstvom, ukreniti vse potrebno, da je ta čimprej prijet in pripeljan v zavod.
Če paznik vidi bežečega obsojenca, ali je bil neposredno po pobegu obveščen o smeri bega, mora takoj steči za njim oziroma ga zasledovati in v okviru pooblastil ukreniti vse potrebno, da ga prime.
Bežečega obsojenca paznik s klicem “stoj“ pozove, naj se ustavi.
Če paznik ugotovi, da obsojenca sam ne bo mogel prijeti, o pobegu obvesti najbližjo policijsko postajo in zavod.
Hkrati z obvestilom o pobegu posreduje policijski postaji tudi razpoložljive podatke o obsojencu, ki so pomembni za njegovo izsleditev (osnovne osebne podatke, kratek osebni opis in oceno nevarnosti).
44. člen
Če je obsojenec pobegnil iz zavoda in paznik ugotovi, da ga sam ne bo mogel prijeti, o pobegu na najhitrejši način obvesti poveljnika, ta pa najbližjo policijsko postajo.
Če je obsojenec pobegnil iz zavoda, mora poveljnik, v njegovi odsotnosti pa vodja izmene, takoj organizirati in koordinirati zasledovanje, če je verjetno, da je obsojenec še v bližini zavoda, ter zavarovati morebitne dokaze o času in načinu pobega.
Zasledovanje po potrebi neposredno organizira in vodi poveljnik, zlasti če gre za pobeg skupine ali posameznih obsojencev, ki so nevarni za okolico, ali za osebe, priprte zaradi suma storitve hujšega kaznivega dejanja.
45. člen
Za pobeglim obsojencem odredi upravnik v 12 urah tiralico. Izjemoma se lahko ta rok podaljša za 12 ur, če je utemeljeno pričakovati, da se bo obsojenec sam vrnil v zavod.
Če se utemeljeno predvideva, da je obsojenec pobegnil v tujino ali se v tujini nahaja, odredi upravnik tudi razpis mednarodne tiralice. V odredbi določi države, kjer se bo ta tiralica izvajala, in izjavi, da bo zavod prevzel obsojenca, če bo prijet v tuji državi.
Pred izdajo odredbe iz prejšnjega odstavka mora upravnik pridobiti soglasje direktorja uprave.
46. člen
Če je pobegnila oseba, zoper katero je odrejen pripor, je treba čimprej, vendar najkasneje v 12 urah obvestiti sodišče, ki je odredilo pripor.
47. člen
Direktor uprave lahko odredi, da se v raziskavo okoliščin in ugotavljanja drugih pomembnih dejstev glede pobega obsojencev neposredno vključi delavec, ki je odgovoren za varnost in zavarovanje ali drug ustrezen delavec uprave.
8. Identifikacija oseb
48. člen
Identifikacija oseb je postopek, s katerim mora paznik ugotoviti identiteto osebe, ki prihaja v zavod.
Paznik sme ugotoviti tudi identiteto osebe, ki ga ovira pri opravljanju uradnih nalog.
Paznik ugotavlja identiteto tako, da od osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena zahteva, da mu pokaže in izroči na vpogled osebno izkaznico ali drugo veljavno, s fotografijo opremljeno listino, ki jo je izdal državni organ, in na podlagi katere lahko ugotovi njeno identiteto.
Osebi, ki odkloni identifikacijo, paznik ne dovoli vstopa v zavod. Če oseba ne upošteva ukaza paznika, lahko paznik za odstranitev osebe uporabi prisilna sredstva.
49. člen
Paznik, ki ugotavlja identiteto po prvem odstavku prejšnjega člena, vpiše v evidenco priimek in ime identificirane osebe, datum in uro prihoda v zavod ter razlog prihoda.
9. Ukrepi ob vstopu in izstopu iz zavoda
50. člen
Paznik mora osebe, ki prihajajo v zavod peš ali z vozilom, opozoriti, da se morajo podvreči preventivnemu pregledu s tehničnimi sredstvi ter pregledu vozila in prtljage, ki jo prinašajo v zavod.
Zahteva za pregled in pravila varovanja morajo biti objavljena na vidnem mestu pri vstopu v zavod, da jih osebe iz prejšnjega odstavka lahko vidijo in se z njimi seznanijo.
Če se osebe iz prvega odstavka tega člena nočejo podrediti pregledu s tehničnimi sredstvi, pregledu njihovega vozila ali prtljage ali ne želijo oddati v hrambo predmetov in prtljage, jim paznik ne dovoli vstopa v zavod. Vstop v zavod sme paznik preprečiti tudi z uporabo prisilnih sredstev, če oseba ne upošteva ukaza paznika.
51. člen
Po prejšnjem členu tega pravilnika postopa paznik tudi v primeru, ko oseba z vozilom ali prtljago zapušča zavod. Vozilo in prtljago paznik pregleda tudi v primeru, če oseba temu nasprotuje.
Določbe 50. člena tega pravilnika se ne uporabljajo zoper delavce zavodov ter druge uradne osebe državnih organov, sodišč in Varuha človekovih pravic ter mednarodnih nadzornih organov, ki prihajajo v zavod v zvezi z nadzorom dela zavoda.
Upravnik lahko odredi, da se ukrepi iz 50. člena in prvega odstavka 51. člena tega pravilnika uporabljajo tudi za delavce zavoda. O razlogih za ta ukrep upravnik obvesti direktorja uprave.
10. Pregled s tehničnimi sredstvi
52. člen
Vsakdo, razen oseb iz drugega odstavka 51. člena tega pravilnika, ki prihaja v zavod, mora na poziv paznika, ki ga sprejme pred vstopom v zavod, oddati v hrambo predmete, za katere je na vidnem mestu označeno, da jih ne sme vnesti v zavod.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena tega pravilnika, morajo vse osebe pred vstopom v zavod oddati v hrambo strelno in hladno orožje.
Po izročitvi predmetov iz prvega odstavka tega člena se pri osebi opravi pregled z ustreznimi tehničnimi sredstvi, ki zaznajo prisotnost kovinskih in drugih predmetov.
Če pri pregledu iz prejšnjega odstavka naprava za preventivni pregled pri obiskovalcu zazna kovinske in druge predmete, ga paznik pozove, da mu predmete pokaže. Če gre za predmete iz prvega odstavka tega člena, jih je obiskovalec dolžan izročiti v hrambo pazniku oziroma v za to namenjen prostor.
Paznik mora izročiti deponirane predmete lastniku, ko zapušča zavod oziroma ga opozoriti na deponirane predmete v za to namenjenem prostoru.
11. Identifikacija ter odstranitev oseb
53. člen
Če paznik zaloti neznano osebo v prostoru ali na mestu, kjer je zadrževanje ali gibanje dovoljeno le z dovoljenjem zavoda, ugotovi njeno identiteto po postopku in na način, ki je določen v tretjem odstavku 48. člena tega pravilnika. Hkrati osebo vpraša, zakaj se zadržuje oziroma giblje na nedovoljenem mestu.
Če ugotovi, da oseba nima dovoljenja za zadrževanje oziroma gibanje v prostoru oziroma mestu, kjer je bila zalotena, ji paznik ukaže, da se odstrani. Če ukaza noče izvršiti, jo paznik odstrani z uporabo telesne sile. Če pri tem paznika napade, lahko uporabi tudi hujše prisilno sredstvo za obrambo oziroma za izvršitev uradne naloge.
Če oseba napade paznika ali se mu upre z uporabo sile in ob tem stori kaznivo dejanje napada na uradno osebo ali drugo kaznivo dejanje, jo mora paznik v skladu s 160 členom zakona o kazenskem postopku zadržati do prihoda policije.
O ugotovitvi identitete osebe iz tega člena, sprejetih ukrepih in drugih okoliščinah mora paznik napisati poročilo in ga dostaviti poveljniku.
Obvestilo o omejitvi oziroma prepovedi zadrževanja v varovanem območju zavoda mora biti postavljeno na vidnih mestih povsod, kjer je možen neoviran dostop do zavoda. Varovana območja ne smejo posegati v javne površine v okolici zavoda.
IV. UPORABA PRISILNIH SREDSTEV
54. člen
Pazniki smejo uporabiti prisilna sredstva le v primerih iz 239. in 240. člena zakona in ob pogojih ter na način, kot je določen v tem pravilniku.
55. člen
Prisilna sredstva se smejo uporabiti, če se drugače ne more zagotoviti izvršitev uradne naloge.
Pazniki morajo uporabljati najmilejša prisilna sredstva, s katerimi je v danem primeru mogoče zagotoviti izvršitev uradne naloge.
56. člen
Z uporabo prisilnih sredstev je treba prenehati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila uporabljena.
Pri uporabi prisilnih sredstev morajo pazniki paziti, da s tem ne ogrožajo življenja in varnosti drugih oseb.
Paznik mora opozoriti obsojenca,da bo uporabil prisilno sredstvo, razen če bi opozorilo onemogočilo izvršitev uradne naloge.
57. člen
Po vsaki uporabi kateregakoli prisilnega sredstva, razen preventivnega vklepanja, je treba obsojenca, zoper katerega je bilo uporabljeno prisilno sredstvo, poslati na zdravniški pregled z namenom, da se ugotovi morebitne poškodbe oziroma da se mu nudi potrebna zdravniška pomoč.
Pregled iz tega člena mora biti opravljen najkasneje v roku 24 ur. Če obsojenec pregled izrecno odkloni, se od njega pridobi pisno izjavo oziroma napiše uradni zaznamek.
Če so poškodbe vidne, mora paznik osebi nuditi ustrezno prvo pomoč takoj ko varnostni razlogi to dopuščajo.
Poveljnik odredi zdravstveni pregled tudi za paznika, če je bil pri izvrševanju uradne naloge poškodovan ali če paznik to sam zahteva zaradi suma poškodbe pri izvrševanju uradne naloge.
58. člen
Pri uporabi prisilnih sredstev morajo pazniki upoštevati načelo postopnosti (od milejšega k hujšemu prisilnemu sredstvu) in sorazmernosti (uporaba tistega prisilnega sredstva, ki je sorazmerna moči odpora ali napada).
Za milejša prisilna sredstva se štejejo: vklenitev in strokovni prijemi telesne sile.
59. člen
Če varnostni razlogi zahtevajo, lahko upravnik ukaže uporabo prisilnih sredstev v obliki intervencije večje skupine paznikov.
Pri izvrševanju ukaza iz prejšnjega odstavka morajo pazniki uporabljati opremo za dodatno zaščito njihovega življenja in zdravja ter osebne integritete. Vrsto in količino posebne opreme odredi poveljnik.
V primeru ugrabitve oseb ter ogrožanja življenj obsojencev ali delavcev z nevarnimi sredstvi ali strelnim orožjem, upravnik lahko zaprosi za pomoč pristojno policijsko upravo.
Upravnik mora o intervenciji policije v zavodu takoj obvestiti direktorja uprave.
1. Uporaba sredstev za vklepanje in vezanje
60. člen
Vklenitev opravijo pazniki po nalogu ali brez njega.
Odredbo za vklenitev izda upravnik, vodja dislociranega oddelka zavoda, poveljnik, pomočnik poveljnika ali vodja izmene.
V primeru odsotnosti oseb iz prvega odstavka tega člena izda odredbo vodja izmene.
Paznik vklene obsojenca brez naloga, če oceni, da je potrebno onemogočiti beg, obvladati upiranje, opraviti privedbo, preprečiti napad, samopoškodbo ali povzročitev večje škode.
61. člen
Sredstva za vklepanje in vezanje so formacijska (lisice, plastična zatega) in priročna (vrv, usnjen pas, lepilni trak in drugo).
Priročna sredstva za vklepanje se lahko uporabijo le takrat, ko zaradi objektivnih okoliščin formacijska sredstva niso dosegljiva. Z uporabo priročnih sredstev za vklepanje je potrebno prenehati takoj, ko so dosegljiva formacijska sredstva.
Paznik praviloma ne sme uporabiti sredstev za vklepanje in vezanje proti vidno bolnim, starim in onemoglim obsojencem, vidno težkim invalidom in vidno nosečim ženskam, razen če neposredno ogrožajo paznikovo življenje ali življenje koga drugega ali če drugače ne more preprečiti dejanj iz četrtega odstavka 60. člena tega pravilnika.
62. člen
Pri odločanju o potrebnosti vklepanja mora oseba, ki odreja vklepanje, upoštevati konkretno oceno begosumnosti za vsakega posameznika, ki jo pridobi iz razpoložljivih podatkov in informacij.
Vklepa se vse pripornike, zoper katere je odrejen pripor iz razloga begosumnosti, ter vse pripornike in obsojence, za katere se utemeljeno sumi, da skušajo pobegniti.
Praviloma se ne vklepa pripornike, obsojence in osebe kaznovane v postopku o prekršku, za katere se ocenjuje, da spremstva ne bodo izkoristili za beg.
63. člen
Vklenitev opravijo pazniki tako, da obsojencu nadenejo na zapestje rok sredstva za vklepanje in jih zaklenejo.
Pri vklepanju je treba paziti, da se obsojencu ne povzroča nepotrebnih bolečin in telesnih poškodb, hkrati pa onemogoči osvobajanje.
Sredstva za vklepanje se lahko uporabijo na naslednje načine: vklepanje rok spredaj, vklepanje rok spredaj in hkratna priklenitev na pas, vklepanje z rokami na hrbtu ter vklepanje tako, da se sredstva za vklepanje z enim delom vežejo na roko paznika.
V primerih močne agresivnosti, izrazite begosumnosti, posebnih telesnih sposobnosti ali spretnosti ter suicidalnosti obsojenca se obsojenca lahko vklene tudi tako, da se mu sredstva za vklepanje nadenejo tudi na gležnje in se jih poveže s sredstvi za vklepanje rok.
Vklepanje rok na hrbtu se ne uporablja med prevozom obsojenca z vozilom na daljše razdalje izven kraja sedeža zavoda.
2. Uporaba telesne sile, plinskega razpršilca in gumijevke
64. člen
Za uporabo telesne sile se štejejo strokovni prijemi, udarci in meti različnih borilnih veščin ter druga individualna ali skupinska uporaba telesne sile (prenašanje oseb, ki se pasivno upirajo, potiskanje in razdvajanje večje skupine in podobno).
65. člen
Za obvladovanje obsojencev, ki se v zavodu upirajo na način ali s pomočjo sredstev, ki lahko ogrozi življenje ali zdravje paznika, lahko paznik uporabi tudi tehnična pomagala, ki onemogočijo neposredni telesni kontakt z obsojencem.
66. člen
Za uporabo plinskega razpršilca se šteje uporaba plinskega sredstva, ki s pritiskom na sprožilec sproži utekočinjen plin, ki draži kožo, sluznico ali dihalne poti.
Plinski razpršilec je treba uporabljati v skladu z navodili proizvajalca.
V zaprtih prostorih se praviloma uporablja plinske razpršilce s substanco, ki ima krajši čas delovanja.
Po uporabi plinskega razpršilca je potrebno osebi, zoper katero je bilo to prisilno sredstvo uporabljeno, takoj ko so za to dani minimalni varnostni pogoji, nuditi prvo pomoč.
67. člen
Za uporabo gumijevke se šteje: uporaba gumijaste palice, plastične ali lesene palice in teleskopske kovinske palice.
Pazniki praviloma uporabljajo gumijasto palico. Druge vrste se uporabljajo pri zahtevnejših varnostnih nalogah in po odredbi poveljnika.
68. člen
Paznik uporabi strokovne prijeme, kadar ne more drugače obvladati upiranja osebe ali odvrniti njenega napada.
Strokovne udarce, mete, plinski razpršilec ali gumijevko sme paznik uporabiti, če ugotovi, da s strokovnimi prijemi ne bo dosegel namena ukrepanja.
Paznik sme uporabiti gumijevko tudi tako, da izbije obsojencu nevarni predmet iz rok, če le-ta ogroža samega sebe ali druge osebe z ostrim ali drugim nevarnim predmetom.
Pri uporabi strokovnih udarcev in gumijevke mora paznik ravnati tako, da se izogiba udarcev po glavi, genitalijah in drugih občutljivih delih telesa.
Proti obsojencem, ki so očitno bolni, stari, onemogli ali so vidno težki invalidi, kot tudi proti vidno nosečim ženskam ni dovoljeno uporabiti plinskega razpršilca, gumijevke ter strokovnih udarcev in metov, razen če taka oseba s strelnim orožjem, kakšnim drugim nevarnim predmetom ali sredstvom oziroma kako drugače neposredno ogroža življenje paznika ali koga drugega.
Pri pasivnem odporu se plinski razpršilec, gumijevka ter strokovni udarci in meti ne smejo uporabiti.
69. člen
Aktivni odpor je podan, če obsojenec:
– fizično napade ali se upira z orožjem, nevarnim orodjem ali drugimi predmeti, s katerimi ogroža varnost in življenje drugih ljudi,
– se skuša s silo iztrgati pazniku, se z njim preriva ali kako drugače z uporabo sile ali resne grožnje skuša onemogočiti izvršitev uradne naloge,
– spodbuja ali poziva druge k uporu.
Pasivni odpor je podan, če:
– se obsojenec skriva,
– če se ne odzove pozivu ali ne izpolni zakonito odrejenega ukaza,
– če se spravi v položaj, ki onemogoča izvršitev uradne naloge (se uleže, obstane in noče dalje, se oprime kakšnega predmeta in podobno),
– beži.
3. Službeni psi
70. člen
Službene pse se uporablja za:
– varovanje zavoda in njegovih objektov,
– izsleditev pobeglih obsojencev,
– odvrnitev napada na paznika ali koga drugega,
– najdbo stvari ali substanc katerih posest je prepovedana.
Uporaba službenih psov v skladu s prvo, drugo in četrto alineo prvega odstavka tega člena se ne šteje kot uporaba prisilnega sredstva.
V notranjem delu zavoda, kjer bivajo obsojenci, je dovoljena uporaba službenih psov samo zaradi razlogov iz četrte alinee prvega odstavka tega člena.
Za izvedbo nalog iz četrte alinee prvega odstavka tega člena se lahko uporabi tudi službene pse drugih državnih organov.
71. člen
Pri uporabi službenih psov mora paznik paziti, da psi po nepotrebnem ne prizadenejo poškodb.
Službenega psa z nagobčnikom se sme uporabiti v primerih aktivnega odpora, kadar je dovoljena uporaba telesne sile, plinskega razpršilca ali gumijevke.
Službeni pes brez nagobčnika se sme uporabiti le v primerih, ko je dovoljena uporaba strelnega orožja z ostrimi naboji.
Preden paznik uporabi službenega psa, mora, kadar okoliščine to dopuščajo, o tej nameri opozoriti osebo, zoper katero bo službenega psa uporabil.
4. Uporaba strelnega orožja
72. člen
Pazniki smejo uporabljati strelno orožje z ostrimi ali gumijastimi naboji pod pogoji in na način, določen v 240. členu zakona.
a) Uporaba strelnega orožja z ostrimi naboji
73. člen
Paznik sme uporabiti strelno orožje z ostrimi naboji, če z nobenim drugim prisilnim sredstvom ne more:
– zavarovati življenja ljudi,
– odvrniti od sebe neposredni napad, s katerim je ogroženo njegovo življenje,
– odvrniti napada na objekt, ki ga varuje, pa je pri tem ogroženo življenje ljudi v njem,
– odvrniti napada na osebo, ki jo varuje.
74. člen
Uporaba strelnega orožja v skladu s prvo in drugo alineo prejšnjega člena je dopustna le, če je treba odvrniti ali preprečiti protipraven napad, zaradi katerega je v neposredni življenjski nevarnosti paznik oziroma ena ali več drugih oseb. Iz teh razlogov je dopustna uporaba strelnega orožja tudi zoper osebe iz petega odstavka 68. člena tega pravilnika.
Neposredna nevarnost se presoja po načinu in sredstvu napada ter po fizični moči in številu napadalcev. Za napad, ki pomeni neposredno življenjsko nevarnost, se šteje zlasti:
– napad s strelnim orožjem, nevarnim orodjem, drugimi predmeti ali sredstvi, s katerimi se spravi v nevarnost življenje; za napad s strelnim orožjem se šteje tudi poteg ali poskus potega strelnega orožja,
– fizični napad dveh ali več oseb v okoliščinah, ko napadeni ne more pričakovati pomoči in napada ne more drugače odvrniti,
– napad ene osebe v okoliščinah iz prejšnje alinee, če je ta fizično močnejša od napadenega ali obvlada posebne spretnosti za napad.
Za odvrnitev napada iz tega člena lahko paznik, ki ne more uporabiti strelnega orožja, uporabi različna priročna sredstva.
75. člen
Napad na objekt iz tretje alinee 73. člena tega pravilnika je vsako dejanje, ki ima namen huje poškodovati ali uničiti objekt zavoda, njegove posamezne dele, huje poškodovati ali uničiti varnostne naprave in osvoboditi obsojence, ki so v zavodu ali drugem varovanem objektu.
76. člen
Napad na osebo iz četrte alinee 73. člena tega pravilnika je vsak neposredni napad s strelnim orožjem, nevarnim orodjem in drugimi sredstvi, s katerimi se ogrozi življenje, ali napad več napadalcev oziroma enega napadalca, ki je močnejši ali uporablja pri napadu posebne spretnosti.
77. člen
Paznik sme uporabiti opozorilni strel le v primerih, ko so izpolnjeni pogoji za uporabo strelnega orožja kot prisilnega sredstva.
Če oseba, zoper katero se sme uporabiti strelno orožje, beži proti skupini ljudi in je nevarnost, da bi bil zadet kdo izmed njih, paznik ne sme streljati.
Uporaba strelnega orožja proti živali ali za vadbo se ne šteje kot uporaba prisilnega sredstva.
b) Uporaba strelnega orožja z gumijastimi naboji
78. člen
Paznik sme uporabiti strelno orožje z gumijastimi naboji v vseh primerih, ko je dovoljena uporaba strelnega orožja z ostrimi naboji.
Strelno orožje z gumijastimi naboji sme paznik uporabiti tudi, če mora preprečiti beg obsojencu iz zaprtega oziroma posebej varovanega zavoda ali oddelka.
Preden paznik uporabi strelno orožje z gumijastimi naboji, mora obsojenca pozvati, naj se ustavi, s klicem “stoj, streljal bom“. Pri tem lahko odda opozorilni strel.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka sme paznik že po prvem opozorilu uporabiti strelno orožje z gumijastimi naboji proti obsojencu, če to narekujejo posebne okoliščine, kot so: noč, gosta megla, nepregleden teren, bežanje proti gozdu in podobno, kar bi onemogočilo kasnejše uspešno ukrepanje.
5. Poročanje o uporabi prisilnih sredstev
79. člen
O uporabi vsakega prisilnega sredstva poroča paznik, brž ko je to mogoče, poveljniku. Poročilo mora podati v ustni in pisni obliki. Pri tem mora navesti, kakšno prisilno sredstvo je bilo uporabljeno, proti komu in iz kakšnega razloga ter druge okoliščine, pomembne za oceno upravičenosti in primernosti uporabljenega sredstva.
Paznik ne sme zapustiti delovnega mesta prej, preden ne odda pisnega poročila o uporabi prisilnih sredstev oziroma dokler mu to ne dovoli nadrejeni v zavodu.
Poveljnik ukrene, kar je potrebno, da se prepriča, ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno v mejah zakonskih pooblastil in v skladu s tem pravilnikom. O uporabi prisilnih sredstev in o svojih ugotovitvah poroča upravniku zavoda.
80. člen
Zavod pošlje direktorju uprave poročilo o uporabi vseh prisilnih sredstev, razen za preventivno vklepanje. Poročilo mora vsebovati: opis dogodka, točno navedbo udeleženih zaprtih oseb, paznikov ter drugih oseb, vzroke za nastali dogodek, posledice in ukrepe po dogodku, navedbo in opis morebitnih poškodb ter oceno upravnika o zakonski upravičenosti uporabe prisilnega sredstva.
Direktor uprave lahko od upravnika zahteva dodatna pojasnila ali opravi potrebne poizvedbe, da se prepriča o tem, ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno v skladu z zakonom in tem pravilnikom.
81. člen
Podrobnejša strokovna izhodišča za izvajanje pooblastil in oceno o strokovnosti izvajanja pooblastil, predpiše direktor uprave z internim navodilom.
V. SODELOVANJE S POLICIJO
82. člen
Pri pripravi in spremembah načrtov varovanja zavoda iz 12. člena tega pravilnika sodeluje upravnik zavoda, oziroma delavec, ki ga on pooblasti, s pristojno upravo policije oziroma policijsko postajo o tistih vprašanjih, ki so povezana z zunanjim varovanjem zavoda oziroma ogroženostjo zavoda ter sodelovanjem pri iskanju pobeglih obsojencev.
83. člen
Upravnik ali poveljnik morata ob izrednih dogodkih, ki ogrozijo varnost zavoda, takoj obvestiti upravo policije oziroma policijsko postajo, na območju katere se nahaja zavod.
Če izredni dogodki iz prejšnjega odstavka tega pravilnika nastanejo izven rednega delovnega časa, posreduje ta obvestila vodja izmene, če pred tem ne uspe obvestiti poveljnika ali upravnika.
84. člen
Če so v neposredno zasledovanje pobeglih obsojencev vključeni tudi delavci policije, mora odgovorna oseba zavoda, ki organizira in vodi zasledovanje, skrbeti za koordinirano delo.
85. člen
Če je podan utemeljen sum, da je bilo v zavodu storjeno kaznivo dejanje, je dolžan poveljnik, v njegovi odsotnosti pa vodja izmene, to sporočiti najbližji policijski postaji in zavarovati kraj dejanja.
Pri odkrivanju kaznivih dejanj ali priprav nanje ter njihovih storilcev morajo pazniki delavcem policije nuditi ustrezno strokovno pomoč in informacije.
VI. IZVAJANJE DRUGIH NALOG PAZNIKOV V ZAVODU
1. Naloge paznikov pri izvajanju hišnega reda zavoda
86. člen
Pazniki z neposrednim nadziranjem obsojencev ter s primernimi ukrepi zagotavljajo, da življenje in delo v zavodu poteka po hišnem redu. Pri tem morajo zlasti:
– seznanjati obsojence s hišnim redom zavoda ter s pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo po zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih,
– opozarjati obsojence na odstopanje od hišnega reda, če niso potrebni strožji ukrepi,
– preprečevati samopoškodbe in samomore,
– sodelovati z drugimi službami v zavodu, da se prepreči nastanek razmer, ki bi utegnile imeti za posledico spore med obsojenci, kakor tudi med njimi in delavci zavoda,
– primerno ukrepati, da se vzpostavita red in disciplina v zavodu,
– ukazovati obsojencem, da opravijo potrebna opravila za vzdrževanje reda in čistoče v zavodu ter za vzdrževanje osebne higiene,
– spodbujati obsojence pri njihovem delu in izobraževanju,
– preprečevati škodo na premoženju zavoda in odkrivati povzročitelje škode,
– nadzirati redno vstajanje in počitek obsojencev,
– skrbeti za red in varnost pri nadzorovanih obiskih,
– zbirati podatke in informacije, ki so pomembne za varnost zavoda in obsojencev,
– poročati poveljniku o vseh pomembnih dogodkih in opažanjih, ki zadevajo varnost, red, disciplino ter življenje in delo v zavodu.
2. Ukrepi ob nesrečah in drugih izrednih dogodkih v zavodu
87. člen
V primeru požara, elementarnih in drugih nesreč v zavodu morajo pazniki ukreniti vse potrebno, da preprečijo pobeg obsojencev, da ohranijo red in disciplino, odvrnejo posledice nesreče in čim prej vzpostavijo prejšnje stanje.
Begosumne in druge nevarne obsojence je treba nastaniti v varne prostore v zavodu ali zunaj njega in jih primerno zavarovati. Če to ni mogoče, se jih začasno zastraži na primernem kraju in z ustreznimi ukrepi ter sredstvi onemogoči pobeg.
Obsojence, ki niso begosumni, je treba takoj vključiti v dela, ki so potrebna za preprečitev škode oziroma za odpravo posledic nesreče.
Ukrepe po drugem in tretjem odstavku tega člena odreja upravnik.
88. člen
Pazniki morajo poznati protipožarne ukrepe in biti usposobljeni za uporabo naprav za gašenje. Poznati morajo tudi ukrepe ob drugih nesrečah in navodila o ravnanju v primerih takih nesreč.
Poveljnik mora skrbeti za redno usposabljanje in preverjanje usposobljenosti paznikov za izvajanje protipožarnih ukrepov.
89. člen
Ob nesrečah pri delu, drugih nesrečah obsojencev, v primeru samomora ali samopoškodbe obsojenca kakor tudi v primeru dejanja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, morajo pazniki zavarovati kraj nesreče oziroma dejanja.
Zavarovanje iz prejšnjega odstavka obsega ukrepe, ki so potrebni, da se na kraju dogodka nič ne spremeni oziroma da se opravijo le najnujnejši varnostni ukrepi ter da se pri tem ne uničijo ali poškodujejo sledi in materialni dokazi.
V primerih iz prvega odstavka tega člena morajo pazniki poskrbeti za takojšnjo zdravniško pomoč poškodovanih.
3. Naloge paznikov pri tretmaju zaprtih oseb
90. člen
Pazniki morajo sodelovati pri sestavljanju programa individualnega tretmaja in ob tem opozarjati na varnostne okoliščine prestajanja kazni.
Upravnik zavoda mora skrbeti, da se pazniki za delo na tem področju dodatno usposabljajo.
Pazniki lahko sodelujejo na sestankih vzgojnih skupin in na drugih skupinskih sestankih.
91. člen
Pazniki morajo dajati pooblaščenim delavcem zavoda potrebne podatke, kadar je potrebno pripraviti poročilo o vedenju in delu obsojenca v zvezi s pomilostitvijo, pogojnim odpustom, premestitvijo v drug zavod ali oddelek in v drugih primerih, ko se lahko taki podatki koristno uporabijo za namen tretmaja.
92. člen
Pri programu tretmaja obsojenca opravljajo pazniki še zlasti naslednje naloge:
– sodelujejo pri pripravah predlogov za pohvale, nagrade, ugodnosti ter disciplinsko kaznovanje,
– sodelujejo pri organizaciji in izvedbi športnih in drugih rekreativnih dejavnosti ter dejavnosti, ki potekajo v prostem času,
– sodelujejo pri organizaciji in izvedbi dejavnosti in del skupnega pomena.
VII. PROGRAM USPOSABLJANJA PAZNIKOV
1. Splošna določba
93. člen
Pazniki morajo biti za svoje delo, zlasti pa za uporabo prisilnih sredstev, ustrezno strokovno in telesno usposobljeni in morajo pridobljena znanja in veščine stalno obnavljati.
Usposabljanje izvaja uprava po tem programu.
Predmetnik in strokovna izhodišča za izvajanje usposabljanja predpiše direktor uprave z internim navodilom.
2. Način in čas ter vsebina usposabljanja
94. člen
Usposabljanje paznikov se izvaja kot začetno usposabljanje novosprejetih paznikov ter stalno usposabljanje.
Zavod mora zagotoviti stalno usposabljanje v obsegu najmanj štirih ur na mesec. Čas usposabljanja se šteje v redno delovno obveznost.
95. člen
Začetno usposabljanje mora opraviti vsak delavec, ki je sprejet na delovno mesto paznika, ne glede na predhodno izobrazbo in delovne izkušnje.
Po končanem začetnem usposabljanju mora paznik opraviti preizkus znanja.
96. člen
Začetno usposabljanje paznikov traja šest mesecev in je razdeljeno v naslednje programske sklope:
– praktično spoznavanje izvrševanja kazni zapora in izvrševanje pripora v zavodu in še posebej dela pazniške službe – v trajanju enega meseca,
– temeljno usposabljanje s predavanji, praktičnimi vajami in pridobivanjem telesnih sposobnosti – v trajanju štirih mesecev,
– praktično usposabljanje v zavodu – v trajanju enega meseca.
97. člen
Prvi in tretji programski sklop predstavljata praktično usposabljanje v zavodu in sta namenjena:
– seznanjanju s sistemom izvrševanja kazni zapora in pripora,
– poglobljenemu spoznavanju pridobljenih znanj v praksi, ki jih je paznik pridobil na temeljnem usposabljanju,
– splošnemu spoznavanju tretmaja z zaprtimi osebami.
Praktično usposabljanje se izvaja v zavodu pod vodstvom poveljnika.
98. člen
Drugi programski sklop ima naslednjo vsebino:
– spoznavanje zakonov in predpisov ter mednarodnih konvencij, ki urejajo izvrševanje kazenskih sankcij, izvrševanje pripora in izvajanje upravnega postopka,
– splošna kriminološka in penološka znanja,
– znanja in spretnosti za izvrševanje uradnih nalog in pooblastil,
– znanja in veščine s področja varnosti in zdravja pri delu ter nudenja prve pomoči,
– znanja iz borilnih veščin, uporabe strelnega orožja in drugih posebnih spretnosti za obvladovanje oseb,
– druga znanja in veščine, ki so potrebne na področju izvrševanja kazni zapora.
Podrobno vsebino posameznih vrst znanj in veščin opredeli direktor uprave v predmetniku usposabljanja.
3. Preizkus znanja
99. člen
Pazniki morajo pridobljeno znanje in usposobljenost dokazati s preizkusom znanja.
Uprava organizira in izvede preizkus znanja v času usposabljanja paznikov.
Preizkus znanja je sestavljen iz:
– preizkusa teoretičnih znanj,
– preizkusa praktičnih znanj,
– preizkusa praktične usposobljenosti za delo v zavodu.
100. člen
Preizkus teoretičnih znanj se opravi iz poznavanja zakonov in predpisov, ki urejajo izvrševanje kazenskih sankcij in izvrševanja pripora, poznavanja in izvajanja pooblastil paznikov, poznavanja upravnega postopka, poznavanja predpisov iz varstva pri delu in požarni zaščiti.
Preverjanje znanja opravi komisija, ki jo imenuje direktor uprave. Komisijo sestavljajo predavatelji posameznih predmetov.
Ocena se glasi “uspešno“ ali “neuspešno“.
101. člen
Preizkus praktičnih znanj se opravi iz usposobljenosti v rokovanju s strelnim orožjem, iz uporabe drugih prisilnih sredstev, iz usposobljenosti za samoobrambo, iz usposobljenosti v izvajanju nudenja prve pomoči ter iz usposobljenosti za izvajanje osnovnih protipožarnih postopkov.
Preverjanje znanja opravi predavatelj ali komisija, ki jo imenuje direktor uprave. Komisijo sestavljajo inštruktorji posameznih praktičnih znanj.
Ocena se glasi “uspešno“ ali “neuspešno“.
102. člen
Preizkus praktične usposobljenosti za delo v zavodu traja ves čas usposabljanja, ki se izvaja v zavodu.
Preverjanje oceni komisija, ki jo imenuje upravnik in jo vodi poveljnik.
Ocena se glasi “uspešno“ ali “neuspešno“. Če je ocena “neuspešno“, komisija navede tudi pisno razloge za svojo odločitev.
103. člen
Paznik mora preizkus znanja opraviti ob koncu usposabljanja.
Če paznik preizkusa teoretičnih znanj ne opravi, ima v roku do 30 dni pravico do ponovitve preizkusa znanja.
Če paznik tudi na ponovnem preizkusu znanja prejme oceno “neuspešno“ ali se ne udeleži preizkusa znanja, mu v skladu z zakonom preneha delovno razmerje.
Ponovitev preizkusa znanja ni možna iz praktičnih znanj in praktične usposobljenosti za delo v zavodu.
104. člen
Pazniki se morajo v skladu s prvim odstavkom 93. člena tega pravilnika stalno usposabljati ter obnavljati znanje in usposobljenost iz naslednjih znanj in veščin:
– zakonov in predpisov, ki urejajo izvrševanje kazni zapora in izvrševanje pripora,
– uporabe prisilnih sredstev, samoobrambe in izvajanja pooblastil,
– rokovanja in uporabe strelnega orožja.
105. člen
Pazniki se morajo dodatno usposabljati tudi na drugih področjih, zlasti na področju pridobivanja znanj, ki so neposredno pomembna za izvrševanje kazenskih sankcij oziroma izvajanja uradnih nalog paznika ter na področju tretmaja zaprtih oseb.
Usposabljanje iz prvega odstavka tega člena in iz 104. člena tega pravilnika organizira upravnik na podlagi skupnih strokovnih izhodišč, ki jih pripravi uprava.
106. člen
Preizkus znanj in sposobnosti, ki so določena v 104. členu tega pravilnika in tistih psihofizičnih sposobnosti, ki so določene v pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, se opravlja vsakih pet let.
Preizkus psihofizičnih sposobnosti je prilagojen starosti paznikov.
VIII. PRISEGA PAZNIKOV
107. člen
Pazniki po opravljenem preizkusu znanja podajo prisego pred direktorjem uprave.
Uprava vodi posebno evidenco paznikov, ki so podali prisego. V evidenco se zabeleži: ime in priimek, rojstni podatki, podpis delavca, zavod in datum prisege.
Po prisegi se paznikom izroči uradno izkaznico.
IX. URADNA IZKAZNICA PAZNIKOV
108. člen
Uradna izkaznica je v usnjenem dvodelnem ovitku temno modre barve. Na prednji strani je vtisnjen grb Republike Slovenije ter napis z velikimi tiskanimi črkami: uradna izkaznica. Velikost ovitka je 100 x 70 mm, velikost grba je 20 mm, črke so visoke 5 mm. Grb in črke so odtisnjene v zlato rumeni barvi.
V notranjem delu ovitka je v levem delu pod prozorno trdo folijo prostor za uradno izkaznico dimenzije 90 x 60 mm.
Uradna izkaznica je izdelana v tehnologiji, ki onemogoča ponarejanje.
Na prednjem delu uradne izkaznice je v levem kotu grb Republike Slovenije, pod njim pa napis: Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, uprava za izvrševanje kazenskih sankcij. Pod napisom je izpisana serijska številka izkaznice, pod njo pa datum izdaje in faksimile podpisa ministra. Na desni strani je barvna fotografija delavca, pod njo pa njegovo ime in priimek.
Na hrbtni strani uradne izkaznice je z velikimi tiskanimi črkami napisano naslednje besedilo: “Imetnik te izkaznice je pooblaščen, da uporabi posebna pooblastila ter nosi in uporabi orožje, če so izpolnjeni pogoji iz zakona o izvrševanju kazenskih sankcij“.
Osnovna barva identifikacijske izkaznice je bela. Napis Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je modre barve, ostali napisi in faksimile podpisa pa so črne barve.
V desnem delu ovitka je prostor za kovinski simbol uprave s serijsko številko, ki je enaka serijski številki uradne izkaznice. Kovinski simbol uprave je premera 65 mm.
Obrazec uradne izkaznice je v prilogi in je sestavni del tega pravilnika.
109. člen
Uradna izkaznica velja deset let. Po izteku veljavnosti ali po potrebi se jo zamenja. Stare in poškodovane izkaznice je treba vrniti, da se jih komisijsko uniči.
110. člen
O izdanih, izgubljenih ali uničenih uradnih izkaznicah vodi uprava posebno evidenco, v kateri se zabeleži: serijska številka, datum izdaje, ime in priimek delavca, datum vrnitve, izgube ali uničenja izkaznice ter prostor za opombe.
Tehnična opravila pri izdaji, preklicu ali uničenju uradnih izkaznic ter evidenco uradnih izkaznic opravlja in vodi uprava.
111. člen
Če paznik izgubi uradno izkaznico ali če je bila uničena, to takoj sporoči upravniku, ta pa upravi, ki poskrbi za preklic veljavnosti v Uradnem listu Republike Slovenije.
Paznik v poročilu upravniku navede vse okoliščine v zvezi z izgubo ali uničenjem uradne izkaznice.
Paznik, ki izgubi uradno izkaznico ali je bila ta uničena po njegovi krivdi, mora povrniti stroške preklica in stroške izdaje nove izkaznice.
112. člen
Ko delavec izgubi status paznika, mora uradno izkaznico vrniti zavodu, ki jo pošlje upravi.
X. POSEBNI DOLOČBI
113. člen
Določbe tega pravilnika smiselno veljajo tudi za paznike, ki varujejo mladoletnike v prevzgojnem domu, osebe, kaznovane v postopku o prekršku, in pripornike, če zakon ter na njegovi podlagi izdani predpisi ne določajo drugače.
114. člen
Določbe tega pravilnika veljajo tudi za druge pooblaščene uradne osebe, kadar opravljajo naloge varovanja in nadzorstva.
XI. PREHODNA DOLOČBA
115. člen
Uradne izkaznice, izdane po dosedanjih predpisih, je potrebno zamenjati z novimi v šestih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
XII. KONČNA DOLOČBA
116. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 037-04-4/01-3221
Ljubljana, dne 5. septembra 2001.
mag. Ivan Bizjak l. r.
Minister
za pravosodje
