Na podlagi 60. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 30. seji dne 24. 9. 2001 sprejel

S tem odlokom so podrobneje določene naloge, ki jih izvajajo četrtne skupnosti kot ožji deli Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) na svojem območju.

Sedeži posameznih četrtnih skupnosti so:
1. Četrtna skupnost Črnuče s sedežem na Dunajski cesti 367;
2. Četrtna skupnost Posavje s sedežem na Dunajski cesti 230;
3. Četrtna skupnost Bežigrad s sedežem na Vojkovi cesti 1;
4. Četrtna skupnost Center s sedežem na Štefanovi ulici 9;
5. Četrtna skupnost Jarše s sedežem na Kvedrovi cesti 32;
6. Četrtna skupnost Moste s sedežem Ob Ljubljanici 36a;
7. Četrtna skupnost Polje s sedežem v Polje 12;
8. Četrtna skupnost Sostro s sedežem na Cesti II. grupe odredov 43;
9. Četrtna skupnost Golovec s sedežem na Litijski cesti 38;
10. Četrtna skupnost Rudnik s sedežem na Poti k ribniku 20;
11. Četrtna skupnost Trnovo s sedežem na Cesti dveh cesarjev 32;
12. Četrtna skupnost Vič s sedežem na Tbilisijski ulici 22a;
13. Četrtna skupnost Rožnik s sedežem na Viški cesti 38;
14. Četrtna skupnost Šiška s sedežem na Kebetovi ulici 1;
15. Četrtna skupnost Dravlje s sedežem na Draveljski ulici 44;
16. Četrtna skupnost Šentvid s sedežem na Prušnikovi ulici 106;
17. Četrtna skupnost Šmarna gora s sedežem na Pločanski ulici 8.

Četrtne skupnosti opravljajo naloge na področjih lokalnih gospodarskih javnih služb in prometa, gospodarjenja z zemljišči, urbanizma in varstva okolja, družbenih dejavnosti, gospodarskih dejavnosti in turizma ter zaščite, reševanja in civilne obrambe.
Naloge iz prejšnjega odstavka tega člena so skupne in posamezne.

Skupne naloge so tiste, ki se nanašajo na dajanje mnenj in predlogov, sodelovanje in podobno ter jih opravljajo vse četrtne skupnosti.

Četrtna skupnost na svojem območju s področja lokalnih gospodarskih javnih služb in prometa:
– daje predloge za načrtovanje, vzdrževanje, obnovo in gradnjo infrastrukturnih objektov, naprav in opreme;
– sodeluje pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela, ki jih izvaja MOL;
– daje predloge za programe javnih del;
– zbira predloge krajanov glede komunalnega urejanja in predlaga prednostne naloge s področja odprave komunalnega deficita;
– sodeluje pri pripravi in realizaciji sofinancerskih pogodb s krajani za investicije, ki se financirajo iz sredstev komunalnega deficita;
– daje mnenja in pobude k predlogom prometne ureditve;
– sodeluje pri urejanju pogojev za zagotavljanje prometne varnosti;
– sprejema prijave, obvestila in pritožbe občanov o problemih pri izvajanju vseh lokalnih gospodarskih javnih služb in jih posreduje pristojnemu organu mestne uprave.

Četrtna skupnost na svojem območju s področja urbanizma in varstva okolja:
– posreduje predloge in pobude v postopku pridobivanja pogojev za pripravo prostorskih planskih in izvedbenih aktov;
– daje pripombe pri javnih razgrnitvah prostorskih planskih in izvedbenih aktov;
– organizira javne razgrnitve prostorskih planskih in izvedbenih aktov;
– oblikuje pobude za spremembo prostorskih planskih in izvedbenih aktov;
– organizira javne razgrnitve aktov o razglasitvi naravnih vrednot lokalnega pomena,
– spremlja stanje in opozarja pristojni organ mestne uprave na potrebne ukrepe za zagotavljanje življenjskih pogojev občanov s posebnim poudarkom na varovanju življenjskega okolja, urejanja in varstva okolja;
– obvešča pristojni organ mestne uprave o onesnaževanju okolja in narave ter o nedovoljenih posegih v prostor, onesnaževanju voda, neurejenosti strug in vodotokov;
– daje pobude za razglasitev naravnih vrednot lokalnega pomena;
– daje mnenja k aktom o razglasitvi naravnih vrednot lokalnega pomena;
– spremlja in opozarja na neurejenost razglašenih naravnih vrednot lokalnega pomena.

Četrtna skupnost na svojem območju s področja družbenih dejavnosti:
– sodeluje s centri za socialno delo ter drugimi socialnimi, zdravstvenimi in drugimi ustreznimi službami pri zagotavljanju pomoči zasvojencem, socialno ogroženim posameznikom, družinam, ostarelim in bolnim občanom ter invalidom;
– spremlja problematiko zasvojenosti in predlaga ukrepe za njeno reševanje;
– sodeluje s socialnimi, stanovanjskimi in nevladnimi organizacijami pri oskrbi ranljivih posameznikov oziroma skupin, ki jim grozi brezdomstvo;
– spremlja socialno problematiko in predlaga ukrepe za njeno reševanje;
– priporoča primerne lokacije za ustanavljanje stanovanjskih skupin za oskrbo posebnih družbenih skupin;
– sodeluje s humanitarnimi organizacijami, društvi in nevladnimi organizacijami pri izvedbi socialno-varstvenih projektov;
– sodeluje z javnimi zavodi, društvi in drugimi pri pripravi in izvajanju kulturnih, športnih ter drugih prireditev;
– sodeluje s sveti javnih zavodov s področja izobraževanja, predšolske vzgoje in športa;
– sodeluje pri pospeševanju vzgojno-izobraževalne, športno-rekreacijske, društvene, kulturne in druge dejavnosti na svojem območju;
– skrbi za oživljanje medsosedskih odnosov ter vzpodbuja dejavnosti posameznih interesnih skupin predvsem mladih in starejših občanov;
– spremlja in opozarja na neurejenost kulturnih spomenikov.

Četrtna skupnost na svojem območju s področja gospodarskih dejavnosti in turizma:
– daje pobude glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora za druge namene;
– daje mnenja pri posegih v kmetijski prostor, pri katerih bi lahko prišlo do spremembe režima vodnih virov (agromelioracije, komasacije);
– daje pobude za opredelitev gozdov s posebnim namenom (zaščiteni gozdovi, rekreacija itd.);
– spremlja problematiko in daje predloge za pripravo programov vzdrževanja poljskih poti;
– sodeluje pri ocenjevanju in sanaciji škode na kmetijskih površinah v primeru naravnih nesreč;
– sodeluje pri povezovanju kmetov v interesne krožke in društva;
– daje pobude in sodeluje pri pripravi in izvedbi programov razvoja podeželja ter strukturnih sprememb v kmetijstvu;
– daje mnenja k podaljšanemu obratovalnemu času gostinskih lokalov;
– daje predloge in pobude za razvoj deficitarnih storitvenih dejavnosti (banka, pošta, preskrba itd.);
– sodeluje pri pospeševanju turistične dejavnosti.

Četrtna skupnost na svojem območju s področja zaščite, reševanja in civilne obrambe:
– sodeluje pri izvajanju priprav, odkrivanju, spremljanju in odpravljanju nevarnosti ter posledic, ki bi nastale, ali ki nastanejo za prebivalce in njihovo imovino, zaradi naravnih in drugih nesreč;
– organizira pomoč prebivalcem pri naravnih in drugih nesrečah;
– načrtuje zaščito, reševanje in pomoč na podlagi odločitve poveljnika civilne zaščite MOL;
– sodeluje pri postopku kadrovanja za organe vodenja, enote in službe civilne zaščite, reševanja in pomoči MOL;
– spremlja nevarnost in obvešča pristojne službe, organe vodenja v sistemu zaščite, reševanja in pomoči ter po potrebi prebivalce;
– sodeluje pri oskrbi s pitno vodo v naravnih in drugih nesrečah;
– sodeluje pri opravljanju nalog služb za informacijsko in administrativno podporo za organe vodenja v sistemu zaščite, reševanja in pomoči;
– organizira informacijske centre ob nesrečah;
– sodeluje pri drugih nalogah skladno z odločitvami organov vodenja v sistemu zaščite, reševanja in pomoči MOL;
– sodeluje s pristojnim organom mestne uprave in organi vodenja v sistemu zaščite, reševanja in pomoči MOL.

Četrtna skupnost na svojem območju opravlja še naslednje naloge:
– opravlja naloge pri pripravi in izvedbi volitev, referendumov in zborov občanov;
– sodeluje pri nadzoru nad izvajanjem predpisov MOL;
– sodeluje v postopkih določitve, spremembe in ukinitve imen oziroma potekov ulic;
– sodeluje z lastniki in upravniki stanovanjskih in poslovnih objektov;
– sodeluje v postopkih dodeljevanja najnujnejših bivalnih prostorov;
– obvešča občane o vseh zadevah, pomembnih za četrtno skupnost;
– izvaja druge naloge na podlagi odločitev pristojnih organov MOL.

Posamezne naloge se nanašajo na:
– pokopališko in pogrebno dejavnost ter urejanje pokopališč;
– izvajanje zimske službe;
– vzdrževanje javnih poti, gozdnih cest in zelenih površin;
– vzdrževanje in urejanje lokalnih vodovodov, brežin in odprtih jarkov za odvodnjavanje;
– urejanje parkirišč na javnih površinah;
– urejanje javnih površin za pešce;
– urejanje vrtičkov na javnih površinah;
– urejanje športno rekreacijskih površin, parkov in javnih otroških igrišč;
– urejanje kulturnih spomenikov;
– in druge naloge.
Naloge iz prejšnjega odstavka tega člena opravljajo posamezne četrtne skupnosti.

Konkretne naloge iz prejšnjega člena tega odloka določi s sklepom župan ob soglasju oziroma na predlog četrtne skupnosti.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.