Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo župana Občine Postojna, na seji dne 20. septembra 2001

Pravilnik o določanju plač in drugih prejemkov funkcionarjem Občine Postojna, članom nadzornega odbora Občine Postojna, članoma sosveta ter zunanjim članom delovnih teles občinskega sveta (Uradni list RS, št. 12/99) ni v neskladju z zakonom.

1. Predlagatelj navaja, da vlaga zahtevo na podlagi 33. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v nadaljnjem besedilu: ZLS). Meni, da so določbe 6., 7., 8. in 9. člena pravilnika o določanju plač in drugih prejemkov funkcionarjem Občine Postojna, članom nadzornega odbora Občine Postojna, članoma sosveta ter zunanjim članom delovnih teles občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: pravilnik), ki določajo plače oziroma del plače funkcionarjem ne glede na opravljeno delo in njihovo obremenjenost, v neskladju z drugim odstavkom 13. člena zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90 in nasl. – v nadaljnjem besedilu: ZFDO) in s 100.b členom ZLS. Predlaga, naj ustavno sodišče izpodbijani pravilnik razveljavi.
2. Občinski svet občine Postojna v odgovoru na zahtevo navaja, da se je pri določanju plač oziroma dela plač in drugih prejemkov funkcionarjev odločil za “načelo enakosti“. Meni, da o višini količnikov za določitev plače občinski svet odloča samostojno, mora pa upoštevati določbe 100.b člena ZLS, ki višino plač članom občinskega sveta omejujejo. Poudarja, da najvišji odstotki, ki jih določa 100.b člen ZLS, z izpodbijanimi določbami pravilnika niso preseženi. Županove navedbe, da je namen določbe 100.b člena ZLS omejitev skupnih sredstev za izplačila dela plač članom občinskega sveta in sejnin na 15% plače župana, naj bi bile neutemeljene in naj ne bi imele podlage v zakonski določbi.
3. Predlagatelj se o navedbah v odgovoru občinskega sveta ni izjavil.

4. Na podlagi prvega odstavka 100.b člena ZLS se do sistemske ureditve plač in delovnih razmerij za občinske funkcionarje smiselno uporabljajo določbe ZFDO in določbe zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94 in 36/96 – v nadaljnjem besedilu: ZRPJZ), če sam ZLS ne določa drugače. Člen 100.b ZLS v naslednjih odstavkih vsebuje določbe, ki natančno urejajo oblikovanje plače občinskih funkcionarjev. Tako je v drugem odstavku tega člena določeno, da imajo občinski funkcionarji pravico do plače, če to funkcijo opravljajo poklicno, oziroma do dela plače, če to funkcijo opravljajo nepoklicno, ter da je najvišje vrednotena funkcija v občini funkcija župana. V tretjem odstavku so določeni količniki za oblikovanje plače županov v posamezni skupini občin. Občine so razvrščne glede na število prebivalcev v sedem skupin. V četrtem odstavku je določeno, da so občinski funkcionarji upravičeni do dodatka za opravljanje funkcije ali t.i. funkcijskega dodatka, v petem odstavku pa je izrecno določena višina funkcijskega dodatka za župana Mestne občine Ljubljana in Maribor ter župane občin posameznih skupin občin. Šesti odstavek 100.b člena ne dopušča občinskim funkcionarjem drugih dodatkov po ZRPJZ, razen dodatka za delovno dobo. Oblikovanje plač članov občinskega sveta, ki lahko to funkcijo opravljajo le nepoklicno (drugi odstavek 34.a člena ZLS) in imajo zato pravico le do dela plače, ureja sedmi odstavek tega člena. Ta določa, da se lahko del plače članov občinskega sveta oblikuje največ do višine 15% plače župana in da se višina plače oziroma dela njihove plače določi z aktom občinskega sveta.
5. Iz navedenega sledi, da ZLS ureja oblikovanje dela plače članov občinskega sveta, konkretno določitev dela njihove plače pa prepušča občinam samim. Zato do smiselne uporabe 13. člena ZFDO glede tega vprašanja sploh ne more priti. Navedena določba ureja namreč nadomestilo plače v primeru, ko se funkcionarju zaradi nepoklicnega opravljanja funkcije zmanjša njegova plača iz delovnega razmerja. Na podlagi navedene določbe je funkcionar, ki nepoklicno opravlja funkcijo, upravičen do nadomestila, ki mora biti sorazmerno obsegu opravljenega dela in ne sme presegati 33% plače, ki bi pripadala funkcionarju za poklicno opravljanje funkcije za poln delovni čas. Na podlagi ZLS imajo člani občinskega sveta pravico do dela plače in ne do nadomestila plače iz rednega delovnega razmerja. Navedeni del plače sprejemajo ne glede na plačo iz svojega delovnega razmerja, pokojnino ali kakšne druge prejemke. Izpodbijani pravilnik torej ni v ničemer v nasprotju z drugim odstavkom 13. člena ZFDO, kot to zatrjuje predlagatelj v zahtevi.
6. Prav tako izpodbijani pravilnik ni v nasprotju s sedmim odstavkom 100.b člena ZLS. Predlagateljeva razlaga zakonodajalčevega namena, da naj bi omejitev dela plače članov občinskega sveta v višini največ do 15% plače župana pomenila “skupna izplačila, tako dela plače članov občinskega sveta, kakor tudi sejnine oziroma nadomestila zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta“ nima nobene podlage v navedenih zakonskih določbah in je tudi popolnoma nerazumljiva, kar pravilno ugotavlja tudi občinski svet v svojem odgovoru na zahtevo.

7. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.