Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je Občinski svet občine Radeče na podlagi 13. in 18. člena statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 37/99) na 12. seji dne 14. 9. 2001 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 46/87 in 44/88, Uradni list RS, št. 26/93) – v nadaljnjem besedilu: dolgoročni in srednjeročni plan, ki se nanaša na območje nove Občine Radeče s sestavinami navedenimi v členih tega odloka.
Spremeni in v celoti se za Občino Radeče zamenja tekstualni del dolgoročnega in srednjeročnega plana – poglavje »Zasnova in strategija urejanja prostora, poselitev, varstva dobrin splošnega pomena in okolja« ad. tč. 1.0 do vključno tč. 5.4. Spremeni in dopolni se kartografski del in kartografska dokumentacija.

Vsebina sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Laško za Občino Radeče se nanaša na:
– razmejitev območja in obstoječe dokumentacije med novo Občino Radeče in Občino Laško,
– uskladitev z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije,
– zasnovo poselitve in funkcij naselij v omrežju naselij,
– spremembe mej ureditvenih območij naselij za potrebe poselitve na pobudo občine in individualnih pobud za gradnjo in ureditve na kvalitetnih in manjkvalitetnih kmetijskih zemljiščih,
– dopolnitve za območja varstva vodnih virov, vodnogospodarskih ureditev in ravnanja z odpadki,
– dopolnitve za območja naravnih vrednot,
– dopolnitve za območja kulturne dediščine,
– dopolnitve za prometno in kolesarsko omrežje v občini,
– opredelitev čistilnih naprav za lokalna oskrbna središča,
– dopolnitev z nizkotlačnim plinovodnim omrežjem in kabelskim TV omrežjem,
– po obsegu manjše spremembe in dopolnitve, namenske rabe in urejanja s PIA na območju UZ Radeče,
– dopolnitev s programsko zasnovo za območje RTP 110/20 kV Radeče v Njivicah in priključnega 110 kV daljnovoda.

Sestavni del odloka o spremembah in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Radeče je naslednje gradivo:
1. obrazložitev odloka
2. kartografski del
– kartno gradivo v merilu 1:25000 in 1:50000 (11 tematskih kart):
1. zasnova kmetijstva, gozdarstva in območij za poselitev
2. zasnova vodnega gospodarstva
2.1. zasnova vodnega gospodarstva – nevarna in ogrožena območja
3. zasnova ohranjanja naravnih vrednot in kulturne dediščine
4. zasnova rekreacije v naravnem okolju
5. zasnova sanacij
6. zasnova poselitve in funkcij naselij v omrežju naselij
7. zasnova prometnega omrežja
7.1. zasnova kolesarskega omrežja
8. zasnova zvez
9. zasnova energetskega omrežja
10. zasnova načinov urejanja
11. zasnova osnovne rabe prostora
– kartno gradivo v merilu 1:5000:
12. ureditvena območja
13. urbanistična zasnova za naselje Radeče
13.1. zasnova namenske rabe prostora naselja
13.2. usmeritve glede načinov urejanja ureditvenih območij naselja s prostorskimi izvedbenimi akti
13.3. zasnova komunalnega in energetskega omrežja
3. kartografska dokumentacija na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v obsegu predpisane vsebine
4. programska zasnova za območje RTP 110/20 kV Radeče v Njivicah s priključnim 2 x 110 kV daljnovodom.

1. Zasnova prostorskega razvoja
1.1. Cilji urejanja prostora
Temeljni cilj usmerjanja prostorskega razvoja je zagotoviti enakovredne in čim boljše življenjske pogoje za sedanje in prihodnje rodove prebivalstva ob upoštevanju smotrne in varčne rabe prostora.
Pri nadaljnjem urejanju prostora se bodo za posamezna področja urejanja upoštevale usmeritve iz državnega prostorskega plana.
Med osnovnimi cilji na področju poselitve so usmerjanje pozidave v ureditvena območja, racionalna raba znotraj teh območij in celovitost urejanja urbanih območij.
Nadaljnji razvoj naselij je načrtovati skladno z načrtovanim omrežjem naselij v občini in opredeljenimi funkcijami naselij v omrežju naselij. Poleg razvoja občinskega središča Radeče je krepiti vlogo lokalnih oskrbnih središč in pospeševati razvoj podeželja in ostalih naselij.
V Občini Radeče bo poudarek na razvoju turističnih dejavnosti, okolju sprejemljivih proizvodnih dejavnosti, obrtnih in trgovinskih dejavnosti ter dobri prometni povezanosti občine z zasavskimi občinami in proti Celju ter z navezavo na avtocestno omrežje Slovenije.
Med nalogami na področju turizma se bo pospeševal razvoj turizma na podeželju z vključitvijo obstoječih kmetij in razvoja turistične ponudbe. Poudarek bo dan tudi na dodatni vsebinski obogatitvi športno rekreacijske ponudbe ob reki Savi.
Med prioritetnimi cilji na področju urejanja prostora je varovanje naravnih dobrin, naravnih bogastev ter naravne in kulturne dediščine pred posegi, ki bi ovirali njihov razvoj.
Varovana območja naravnih dobrin državnega pomena so: najboljša kmetijska zemljišča, varovalni gozdovi in območja naravnih spomenikov.
S posegi v prostor je treba zagotoviti varovanje okolja in krajinskega prostora tako, da bodo varovane krajinske oblikovne vrednosti in vzdrževan krajinski in poselitveni vzorec. Še posebej bo poudarek na varovanju na območju kulturnih krajin Svibno, Čimerno ter na Vrhovškem polju.
Pospešiti je treba razglasitev še nezavarovanih naravnih in kulturnih spomenikov.
Na področju infrastrukturnega urejanja je med prioritetnimi nalogami izgradnja razdelilne transformatorske postaje v Radečah in priključnega 2 x 110 kV daljnovoda.
Pospešeno je potrebno nadaljevati s sanacijami erozijskih in drugih nestabilnih območij ter z ureditvami na vodotokih. Pospešiti je treba izgradnjo čistilnih naprav v lokalnih centrih občine ter vseh še neizvedenih ureditev opredeljenih v zvezi s hidroelektrorarno Vrhovo.
Na področju urejanja prostora je treba zagotoviti pravočasno pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov.
1.2. Omrežje naselij in funkcije naselij v omrežju naselij
Zasnova sistema naselij je opredeljena skladno s planirano tipologijo naselij v občini in prostorskimi možnostmi.
Od skupno 23 naselij v občini je kar 21 naselij s pretežno agrarno funkcijo in so razvrščena v skupino A, A/B, B/A in B – to so ruralna naselja do 100 prebivalcev, v osmih naseljih je število prebivalcev od 100 do 250.
Naselje Jagnjenica s 347 prebivalci je ruralno urbano naselje razvrščeno v skupino C ter kot izrazito urbano naselje občinski center Radeče v skupino D kot gospodarsko pomembnejše naselje s centralnimi – oskrbno storitvenimi in proizvodnimi dejavnostmi in prevladujočo vlogo neagrarne zaposlitve.
V Občini Radeče so glede na oskrbne in storitvene dejavnosti opredeljeni trije lokalni oskrbni centri: Jagnjenica, Svibno in Vrhovo.
Iz vidika proizvodnih dejavnosti so naselja razvrščena:
– v naselje z monostrukturno dejavnostjo – z enim industrijskim obratom oziroma večjo obrtno proizvodnjo z nad 50 zaposlenimi je razvrščeno naselje Jagnjenica in
– v naselja z dvemi do tremi industrijskimi obrati z največ do 1500 zaposlenih je uvrščeno naselje Radeče.
1.3. Raba prostora z varovanimi območji
Občina Radeče ima skupno 5.196,95 ha površin, od tega je 1.356 ha kmetijskih zemljišč, 3.339 ha gozdov in ca. 170 ha pozidanih površin; ostale in vodne površine zasedajo okvirno 330 ha.
1.3.1. Naravne dobrine in sanacija naravnih virov
– kmetijska zemljišča
Eden od osnovnih pogojev izrabe prostora bi moral biti kulturni izgled kmetijskega prostora – obdelanost površin, urejenost robov in trajnostno koriščenje kmetijskih zemljišč.
Od skupno 5.197 ha površin občine zavzemajo kmetijska zemljišča 26% površine občine. Po podatkih kmetijske pospeševalne službe enote Laško je od skupno 1.356 ha kmetijskih zemljišč v najboljša kmetijska zemljišča razvrščenih 950 ha in v drugo območje 406 ha.
Na območju občine prevladujejo površine s pedosekvencami na mehkih karbonatnih tleh (slabše stabilne površine in praviloma v nagibu) in na trdih karbonatnih tleh (strme, praviloma južne lege s plitko plastjo ornice). Najboljše površine za kmetovanje so v ravninskem območju naselij Hotemež, Vrhovo, Prapretno in Log pri Vrhovem (pedosekvenca na produ in pesku).
Glede na vrsto rabe prevladujejo travniki (889 ha) in njive ter vrtovi (425 ha) ter v manjšem obsegu travniški sadovnjaki (16 ha) in vinogradi (21 ha).
V zasnovi namenske rabe prostora občine so kmetijska zemljišča vključena v obsegu 1348 ha. Najboljša kmetijska zemljišča so za trajno izključno rabo določena v obsegu 946 ha, druga kmetijska zemljišča pa v obsegu 402 ha.
Za potrebe poselitve so predvidene po obsegu manjše širitve ureditvenih območij naselij Radeče (RTP Radeče) in Jagnjenica (proizvodna obrt – širitev in posamične zaokrožitve) ter manjše zaokrožitve pri naseljih Log, Prapretno in Vrhovo.
Po celotni občini so predvidene agromelioracije kmetijskih zemljišč na številnih mikrolokacijah in s predvidenim minimalnim odvajanjem vod, ki pa ne predstavljajo posege v prostor in zato niso opredeljene v kartnem gradivu.
– gozdovi
Več kot polovico prostora Občine Radeče (64%) pokrivajo gozdovi v skupnem obsegu 3.339 ha. Večji strnjeni gozdovi so v jugozahodnem delu občine na območju Jatne, severnem in južnem delu občine. Gozdovi so členjeni na lesno-proizvodne, varovalne in gozdove s posebnim pomenom.
Varovalni gozdovi, ki so državnega pomena in obvezno izhodišče republiškega prostorskega plana, so opredeljeni v obsegu 561 ha. Pretežni del teh gozdov je na območju Svibnega in Zagrada in severno od Sopote in Jagnjenice, v manjšem obsegu na območju Papirnice in severno od Radeč ter nad reko Savo. Prioritetno je s predpisi zavarovati vse varovalne gozdove. Del teh gozdov je varovan tudi v okviru opredeljenih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine. Gozdni rezervati so predlagani v obsegu 23,4 ha na lokacijah Svibno in v Škratovi dolini.
V skladu z ustavo Republike Slovenije je gospodariti z gozdovi tako, da se zagotovi: sonaravno ter večnamensko gospodarjenje usklajeno z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter trajno uresničevanje vseh njihovih funkcij.
– rudnine
Na območju občine ni pomembnejših rudnin, od drugih rudnin so najpogostejša ležišča tehničnega gradbenega kamna – dolomita. Pridobivalni in raziskovalni prostori na območju Občine Radeče niso opredeljeni.
Po podatkih Geološkega zavoda Slovenije je na območju občine opuščenih in občasno aktiviranih 6 kamnolomov tehničnega gradbenega kamna – dolomita na lokalitetah: Čimerno, Škratova dolina, Zavrate, Njivice, Zagrad in Zg. Počakovo. Iz geološkega vidika sta potencialno zanimivi le ležišči Škratova dolina in Zavrate.
Dolgoročno v kolikor bo izkazan interes za morebitno pridobivanje v obstoječih opuščenih ali na novo odprtih kamnolomih je potrebno predhodno izvršiti detajlne geološke raziskave skladno z veljavnimi predpisi iz tega področja, izdelati presojo vplivov na okolje in ranljivosti prostora v zvezi z nameravanim posegom.
– ohranjanje narave (naravnih vrednot, zavarovanih območij ter biotske raznovrstnosti)
Za področje varstva naravnih vrednot so na območju občine obvezna republiška izhodišča opredeljeni objekti in območja naravnih spomenikov.
Na območju občine je po strokovnih podlagah ZVNKD Celje opredeljeno 8 naravnih spomenikov in 22 območij in objektov naravnih vrednot. Do sedaj so bila zavarovana in razglašena za naravne (dendrološke) spomenike tri drevesa: Gašperjev kostanj – Močilno, lipa pri cerkvi Sv. Miklavža – Močilno in stebrasta smreka – Počakovo (odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti Uradni list RS, št. 24/98).
Za razglasitev je predlagano še pet naravnih spomenikov: Grajski hrib Svibno, Na izeri pri Svibnem, Sopota z obrežnim pasom in sotesko do Jagnjenice ter Suhi graben in Radušca.
Objekti in območja naravnih vrednot se obravnavajo kot območja izključne rabe in se varujejo po varstveno–razvojnih usmeritvah. Vsi ostali evidentirani in ovrednoteni objekti in območja naravnih vrednot, ki niso predvideni za razglasitev se bodo varovali po predloženih usmeritvah v strokovni podlagi ZVNKD Celje. Pri vseh posegih na območjih naravnih vrednot sodeluje pristojna naravovarstvena služba z mnenjem k posegom.
– kulturna dediščina
Na območju občine je 87 objektov in območij kulturne dediščine po seznamu iz strokovnih podlag ZVNKD Celje (november 1999) z že opredeljenimi evidenčnimi številkami (EŠD) in predlogi za vpis v zbirni register dediščine. Zavarovanih in razglašenih je od tega 24 kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 65/97).
Varovani objekti pomembnejše kulturne dediščine na območju občine so: podružnična cerkev sv. Treh kraljev z območjem na Brunku, župna cerkev sv. Križa v Svibnem in stari most v Radečah, ki so vsi že zavarovani in razglašeni za kulturne spomenike.
Varovana območja ostale kulturne dediščine so:
– arheološki spomeniki in dediščina – 8 arheoloških območij: Dvorsko polje, Hotemež, Erkenštajn v Logu pri Vrhovem, Gradec in Kržiše v Jagnjenici, Kopališče v Starem dvoru ter Gradec in Grajski hrib v Svibnem,
– profana stavbna dediščina (gradovi, dvorci, meščanska, trška arhitektura, etnološka dediščina) – 10 kulturnih spomenikov in 40 objektov kulturne dediščine,
– sekralna stavbna dediščina – poleg že navedenih dveh cerkva pomembnejše kulturne dediščine je na območju občine še 8 cerkva, ki so vse zavarovane in razglašene za kulturne spomenike,
– memorialna dediščina (kapelice, znamenja, javni spomeniki) – 6 kulturnih spomenikov in območje kulturne dediščine staro nunsko pokopališče in pokopališče Radeče,
– vrtnoarhitekturna dediščina – park ob graščini Dvor v Radečah, ki je zavarovan in razglašen za kulturni spomenik,
– naselbinski spomeniki in dediščina – vrednost naselbinskega spomenika imata naselji Svibno in Močilno, vrednost naselbinske dediščine pa naselji Čimerno in stari del naselja Radeče,
– tehniška dediščina – poleg že navedenega spomenika pomembnejše kulturne dediščine sta opredeljena še dva objekta tehniške dediščine – vlečna pot za brodove ob Savi in stara vodna elektrarna s cevovodom v Žebniku.
Na območju občine so opredeljena po obsegu večja območja kulturnih krajin. Po kvaliteti izstopata kulturni krajini Svibno in Čimerno, kot kulturna dediščina pa je ovrednotena kulturna krajina Vrhovo.
– vode
Na področju vodnega gospodarstva so glavne naloge izboljšanje odtočnega režima pritokov Save in nadaljevanje urejanja vodotokov na kritičnih mestih, odpravljanje posledic erozije in hudourniškega delovanja ter zaščita še nezavarovanih vodnih virov in izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih vod.
Varovanje vodnega in obvodnega prostora ter varovanje pred škodljivim delovanjem voda:
Predvideno je nadaljevanje urejanja pritokov Save v območju Zajezbe HE Vrhovo od Vrhovega do Zidanega mosta. Najobsežnejša dela so predvidena na Sopoti in njenih pritokih, ker se ob izrednih razmerah vsled naplavin zmanjša pretočni profil v izlivnem delu Sopote in pride do prepravitve na območju Radeč. Predvidene so stabilizacije strug Sopote, njenih pritokov in hudourniških grap ter zadrževanje proda v prodnih zadrževalnikih. Na Sopoti je predvidena izgradnja prodnih zadrževalnikov v Njivicah v km 0,223 in zadrževalnika v km 9,50.
Vzporedno s stabilizacijo vodotokov je predvideno urejanje in sanacije plazovitih območij na desnem bregu Sopote.
Vse ureditve morajo biti izvajane usklajeno s krajinskimi zasnovami. Pri potokih, ki so varovani kot naravna dediščina oziroma naravni spomenik (Sopota do Jagnjenice, Glažuta, Rapovšca in drugi) morajo biti vse ureditve izvajane v soglasju s pristojno naravovarstveno službo.
Ob vodotokih se bo zagotavljal obvodni pas za vzdrževanje vodnega režima, pri potokih širine 4 do 5 m in ob Savi 10 m in več. Poseganje v poplavno območje in obvodni pas Save, njenih pritokov in ostalih vodotokov ni dovoljeno. Ob Savi je upoštevati odmik izven dosega visoke vode v primeru varnostnega nadvišanja.
Urejanje vodotokov na območju naselij mora biti načrtovano na 100-letno poplavno varnost.
Za vse posege v struge vodotokov ter v njihovem varovalnem pasu je treba pridobiti mnenje oziroma soglasje strokovne službe, ki je pristojna za vzdrževanje vodnega režima.
– vodni viri
Pomembnejših vodnih virov republiškega pomena na območju občine ni, drugi viri pa so razporejeni po celotnem hribovitem območju občine. Z odlokom so dosedaj zavarovana varstvena območja vodnih virov in zajetij »Samčeva reber«, »Močila« in »Kompanija« za vodovod Radeče (Uradni list SRS, št. 21/89).
Zmogljivost vodnih virov zadošča dolgoročno za oskrbo prebivalstva občine. Problem so nevzdrževana zajetja in objekti na lokalnih vodovodih ter slabša vodooskrba in kvaliteta pitne vode v hribovitih predelih severozahodnega in jugovzhodnega dela občine. Kvaliteta pitne vode je oporečna zlasti na območju naselij Močilno, Žebnik in Dobrava. Predvideno je postopno reševanje teh območij, v teku so dela za zagotovitev zadostne količine kvalitetne pitne vode iz vodnega vira »Ivje« z izgradnjo vodovoda s črpališčem Ivje – Rudna vas – Dobrava.
Prioritetno se bodo pripravile strokovne podlage za zavarovanje še vseh nezavarovanih vodnih virov pitne vode na območju občine.
– varovanje kakovosti vode
Za izboljšanje kvalitete vode Sopote in Save je potrebna izgradnja čistilnih naprav ter dograditev kanalizacijskega omrežja ter nanj priključiti vse onesnaževalce, ki nanj še niso priključeni.
Za papirnico Radeče papir je potrebno zgraditi tehnološko čistilno napravo, ki bo dosegala tako kvaliteto čiščenja odpadnih voda, kot jo zahtevajo veljavni predpisi.
Odplake se bodo na komunalnih čistilnih napravah očistile do te mere, da bodo parametri pred izpustom v vodotoke ustrezali uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
Gnojišča in gnojne jame se bodo načrtovale v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list RS, št. 10/85). Čas in način uporabe gnojevke in gnoja na kmetijskih površinah pa mora ustrezati uredbi o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
V primeru načrtovanja skladišč nevarnih in škodljivih snovi je potrebno upoštevati pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79).
– območje sanacij naravnih virov in okolja
Sanacija onesnaženega ozračja (III. območje onesnaženosti) na območju Radeč je obvezno državno plansko izhodišče. S plinifikacijo mesta Radeče je sanacija delno že izvedena, koncentracije onesnaženja zraka so občasno še presežene.
Reka Sava je po podatkih iz leta 1997 v 3. kakovostnem razredu, sanacija Save in pritokov je prednostna naloga na področju sanacij. V zvezi s tem je predvidena izgradnja čistilne naprave v Radečah (državno plansko izhodišče) z zmogljivostjo 10.000 do 100.000 E ter manjših komunalnih čistilnih naprav v Jagnjenici in Vrhovem ter dograditev kanalizacijskega sistema.
Ostale sanacije na območju občine se nanašajo na sanacijo in stabilizacijo strug vodotokov, na sanacijo plazljivih in erozijskih območij ter opuščenih kamnolomov in črnih odlagališč.
Pri posegih in ureditvah v prostoru občine je obvezno upoštevati tudi okolje – varstveno zakonodajo – zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter podzakonske akte, ki urejajo področje varstva zraka, tal, voda, hrupa, kakor tudi za področje ravnanja z odpadki.
1.3.2. Poselitev in organizacija dejavnosti v prostoru
Območja poselitve so opredeljena z ureditvenimi območji naselij in drugimi ureditvenimi območji v kartografskem delu, obstoječa stavbna zemljišča na območju razpršene poselitve so evidentirana le v kartografski dokumentaciji na PKN 1:5000.
Skladno z zastavljenimi cilji na področju poselitve se bo poselitev prioritetno odvijala znotraj obstoječih ureditvenih območij z zgostitvijo obstoječe pozidave na še prostih površinah namenjenih za posamezne vrste dejavnosti v skupnem obsegu teh površin okvirno 25 ha. Širitev ureditvenih območij je predvidena v obsegu 5,5 ha za posege večjega družbenega pomena in v manjšem obsegu zaradi individualnih pobud. Na najboljša kmetijska zemljišča se posega pretežno v zvezi s širitvami ureditvenih območij naselij, v občinskem središču (1,2 ha) in v lokalnem oskrbnem centru Jagnjenica (0,9 ha) ter v odprtem prostoru pretežno v zvezi z legalizacijo obstoječih ureditev in ažuriranjem stanja (1,4) ha.
Spremembe in dopolnitve znotraj meje urbanistične zasnove Radeče se nanašajo na spremembo namembnosti nekaterih območij, ažuriranje obstoječega stanja stavbnih zemljišč in, na popravke tehnične narave veljavnih planskih dokumentov. Širitev meje urbanistične zasnove v malo večjem obsegu se nanaša na vključitev dodatnih površin za predvideno RTP 110/20 kV in širitev komunalno servisnih služb na isti lokaciji.
Za urbani razvoj je na območju občinskega središča na voljo okvirno 22 ha še prostih površin v okviru obstoječih ureditvenih območij urbanistične zasnove, od tega 8,6 ha za stanovanjsko gradnjo in 1,4 ha za proizvodne in servisne dejavnosti. Po obsegu večja prosta površina 7,9 ha je dolgoročno predvidena za ureditev parkovnega gozda in pokopališča.
Pri lokalnih oskrbnih središčih Jagnjenica, Svibno in Vrhovo je predvidena zgostitev pozidave na okvirno 2 ha še prostih površinah znotraj obstoječih ureditvenih območij, širitev ureditvenih območij za potrebe poselitve pa je predvidena v obsegu 2,14 ha.
Pri vseh ostalih pretežno ruralnih naseljih širitve ureditvenih mej niso predvidene, izjema je le ureditveno območje naselja Log pri Vrhovem, ki se z vključitvijo pretežno že pozidanega stanovanjskega območja razširi v obsegu 2,2 ha.
Druga ureditvena območja so opredeljena za center za ravnanje z odpadki v Hotemežu, za območje hidroelektrarne Vrhovo, za pokopališče Vrhovo in proizvodna območja v dolini Sopote za Papirnico in Koro.
– stanovanja
V občinskem središču so v malo večjem obsegu zagotovljene še proste površine v okviru obstoječih ureditvenih območij na območju Njivice, Krakovo, Dobrava in območju dograditve mestnega središča in prenove starega dela Radeč.
V lokalnem oskrbnem centru Jagnjenica so posamične še proste površine za dopolnilno stanovanjsko gradnjo v okviru obstoječega ureditvenega območja centralnega dela naselja severno od regionalne ceste in vzhodno od objektov Jež. V ureditvenem območju Kompanija naselja Jagnjenica so opredeljene dodatne površine na skrajnem severozahodnem delu ureditvenega območja, možne so le še posamične zapolnitve v okviru obstoječe pozidave.
Za naselje Svibno, ki je naselbinski spomenik, je skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, predvidena dopolnilna gradnja v smislu zaokrožitve obstoječih skupin objektov. Večje zgostitve znotraj ureditvenega območja niso dovoljene, za vse posege je obvezno soglasje navedene službe.
V Vrhovem je predlagana dopolnilna gradnja objektov na še prostih površinah severno in južno od glavne ceste v okviru obstoječega ureditvenega območja v zahodnem in skrajnem vzhodnem delu naselja. Manjše širitve so predvidene na skrajnem vzhodnem in zahodnem delu naselja. V okviru 200 m oddaljenega ureditvenega območja naselja Log pri Vrhovem s pretežno novejšo stanovanjsko pozidavo je možna zgostitev pozidave s posamičnimi objekti znotraj obstoječega in razširjenega dela ureditvenega območja.
– oskrbne in storitvene dejavnosti, družbene dejavnosti
so skoncentrirane v občinskem središču v okviru obstoječih ureditvenih območij, dodatne površine bo možno pridobiti s prenovo na območju starega dela Radeč in na območju Obrežja ter v manjšem obsegu na območju lokalnih oskrbnih središč.
– proizvodne, servisne in komunalne dejavnosti
Prostorski razvoj teh dejavnosti je zagotovljen s prenovo v okviru obstoječih kompleksov za te dejavnosti v Radečah, Njivicah (Papirnica, Kora), Jagnjenici in Obrežju. Še proste površine za razvoj so na območju Muflona in dodatne površine v Jagnjenici. V Hotemežu je na območju obstoječega odlagališča predvidena ureditev centra za ravnanje z odpadki.
– družbene in turistične dejavnosti
Razvoj teh dejavnosti je zagotovljen na območju Dvora – zavarovane vrtnoarhitekturne dediščine in grajskega hriba v Svibnem, kjer morajo biti vsi posegi izvajani soglasju s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.
– turizem, rekreacija, šport, popotništvo
Športno rekreacijske površine so zagotovljene zahodno od šole v Radečah in v manjšem obsegu – igrišča v Jagnjenici in Vrhovem za Gasilskim domom in pri šoli ter na območju opuščenega kamnoloma v Svibnem. Na Magolniku je zagotovljen razvoj smučarskega centra in za izletniški turizem. Na območju zajezitve reke Save na odseku od Zidanega mosta do mosta lokalne ceste Loka–Vrhovo je predviden razvoj turističnih športno rekreacijskih dejavnosti. Kopališča z bazenom so urejena v Hotemežu in na Njivicah. Preko območja občine je načrtovana gozdna učna turistična pot Ostrovrharjev.
1.4. Infrastrukturno omrežje
– prometno omrežje
Ceste državnega pomena prečkajo območje občine v skupni dolžini okvirno 15,5 km, to so: glavna cesta G1-5 in regionalni cesti R3 – 665 in R3 – 679.
V izdelavi je študija variant možnega poteka G1-5 na območju občine, ki bo podlaga za spremembe planskih aktov.
Po novi kategorizaciji občinskih cest v Občini Radeče je 9 lokalnih cest v skupni dolžini 41 km, 41 javnih poti v naseljih in med naselji v skupni dolžini 53 km ter 28 javnih poti ter 2 lokalni cesti v mestu Radeče v skupni dolžini 11,4 km. Občinsko cestno omrežje se bo postopoma moderniziralo na odsekih, ki ne zagotavljajo elementov skladno z zakonom o javnih cestah.
Na območju pri železniški postaji je predvidena ureditev avtobusne postaje, na lokaciji nekdanjega bencinskega servisa v Radečah je predvidena ureditev avtobusnega postajališča.
Preko občine poteka glavna železniška proga I. reda Ljubljana – Zidani most – Dobova, v proučevanju je trasa hitre železniške proge za hitrosti do 250 km na uro Sežana – Ljubljana – Dobova.
Za vse posege v varovalnih pasovih državnih cest je potrebno pridobiti tudi mnenje Direkcije RS, za ceste, v varovalnem progovnem pasu pa tudi od Slovenskih železnic.
– omrežje kolesarskih povezav
Predvidena je ureditev državnih in občinskih kolesarskih povezav. Vzporedno z glavno cesto I. reda št. 5 in regionalno cesto III. reda št. 679 na levem bregu Save je predvidena ureditev glavne kolesarske povezave v smeri Sevnice.
Na občinski ravni je predvidena ureditev delno krožne kolesarske povezave Radeče – Jagnjenica – dolina Sopote – občinska meja – Svibno – Jagnjenica – Radeče in ob dovozni cesti ob Savi do Ribiškega doma in mimo Hotemeža do glavne ceste ter ob njej preko Save do priključka na državno kolesarsko stezo ob Savi na levem bregu.
– komunalno omrežje
– oskrba s pitno vodo
Zaradi velikega vlaganja v oskrbo za zdravo pitno vodo v preteklih letih je občina dobro oskrbovana, delno problematičen je le že jugovzhodni del občine. Pretežni del občine (95%) se oskrbuje s pitno vodo preko gravitacijskega sistema, 5% pa preko prečrpavanja. Le naselje Čimerno in del naselja Zavrate se oskrbuje s pitno vodo iz Občine Trbovlje preko večkratnega prečrpavanja preko Dobovca.
Skupna zmogljivost koriščenih vodnih virov na območju občine je preko 45 l/sek. Mestni vodovod Radeče oskrbuje okvirno 80 do 90% prebivalcev občine iz zajetij »Samčeva reber« in »Močila« z izdatnostjo vodnih virov okoli 30 l/sek. Na območju občine je še več manjših lokalnih vodovodov: vodovod Svibno, ki se oskrbuje s pitno vodo iz zajetij Svibno in Počakovo z izdatnostjo 5 l/sek, vodovod Jagnjenica iz zajetij »Kompanija« (2 l/sek), vodovod Vrhovo iz zajetja »Vrhovška hosta« (0,5 l/sek) in več manjših vodovodov na območju Magolnika, Obrežja, Brunške gore, Rudne vasi, Močilnega, Jelovega in Dobrave. Vodovod Vrhovo je priklopljen na vodovod Radeče.
Predvidena je priključitev vodovodov Jagnjenica in Obrežje I, II, III na vodovod Radeče ter ureditev zajetja vodnega vira »Ivje« in izgradnja vodovoda s črpališčem Ivje – Rudna vas – Dobrava.
– odvajanje in čiščenje odplak
Na levem bregu Save pri Radečah je v zaključni fazi izgradnja čistilne naprave z zmogljivostjo od 3000 do 6000E. Manjše lastne komunalne čistilne naprave so predvidene v lokalnih centrih Vrhovo in Jagnjenica. Čistilna naprava za čiščenje tehnoloških vod je predvidena na območju Papirnice na Njivicah.
Kanalizacijsko omrežje je zgrajeno le na območju naselij Radeče, Vrhovo in Log. Primarni zbiralnik za tranzit odpadnih voda premera 200 Fi v Radečah je zgrajen do Save pri novem mostu, v prvi etapi je predvidena dograditev preko Save do čistilne naprave ter izgradnja kanalizacije Obrežje ter dograditev zbiralnika na območju Njivice.
Za naselje Jagnjenica in območje Starega Dvora je predvidena izgradnja ločenega kanalizacijskega sistema ter lokalna komunalna čistilna naprava z lokacijo vzhodno od Starega Dvora ob Sopoti z možnostjo kasnejše navezave na centralni kanalizacijski sistem Radeče.
V naselju Vrhovo in Log je predvidena preureditev in dograditev obstoječega mešanega kanalizacijskega sistema v ločen kanalizacijski sistem ter izgradnja lokalne komunalne čistilne naprave ob Savi jugovzhodno od HE Vrhovo.
– energetsko omrežje
Na območju občine je obstoječi magistralni plinovod in merilna regulacijska postaja, gradnja novih magistralnih plinovodov ni predvidena. Prav tako so zgrajeni že plinovodi primarne plinske mreže (tlak 6 bar) – plinovod P424-200 od MRP Radeče do MRP Muflon in plinovod P424-150 od MRP Muflon do MRP Papirnica.
Plinska mreža v naselju Radeče je delno že zgrajena, predvidena je dograditev do vseh potencialnih porabnikov skladno s projektno dokumentacijo, da bo zagotovljena čista oskrba s toplotno energijo za celotno naselje.
Na področju urejanja elektro omrežja na državni ravni je predvidena izgradnja razdelilne transformatorske postaje 110/2 kV v Radečah in priključnega 2 x 11 kV daljnovoda od obstoječega 2 x 110 kV daljnovoda Trbovlje – Brestanica do predvidene RTP Radeče.
V severnem delu občine, ki je v upravljanju Elektro Ljubljana PE Trbovlje, so na lokalni ravni predvidene gradnje 20 kV kablovodov vzdolž regionalne ceste, ki bodo povezovali pomembnejše transformatorske postaje v Radečah in Jagnjenici. Papirnica bo napajana po samostojnem 20 kV kablovodu. V Radečah je skladno s predvideno zazidavo v mestnem središču predvidena gradnja nove transformatorske postaje TP1.
V južnem delu občine, ki je v upravljanju Elektro Celje PE Krško je predvidena gradnja priključnih 20 kV daljnovodov in transformatorskih postaj ter priklopi na nizkonapetostno omrežje, in sicer: transformatorske postaje TP Rudna vas in Loška gora s priključnim 20 kV daljnovodom in priključnega 20 kV daljnovoda za TP 20/0,4 kV Novi grad v občini Sevnica ter transformatorske postaje TP 20/0,4 Breška vas pri Hotemežu. V zaselku Breška vas je predvidena rekonstrukcija nizkonapetostnega omrežja.
– omrežje zvez
Na območju občine sta dve obstoječi lokalni telefonski centrali v naseljih Radeče in Vrhovo, zmogljivost LC Radeče sistema ISKRA EWSD je 1832 navadnih – analognih priključkov in 48 digitalnih ISDN priključkov, zmogljivost LC Vrhovo SI 200 je 160 navadnih priključkov.
Po planu Telekoma Slovenije in njegove območne enote Trbovlje je predvidena v Vrhovem zamenjava telefonske centrale SI 200 za telefonsko centralno ISKRA EWSD za zmogljivost 216 navadnih in 32 digitalnih ISDN priključkov. V LC Radeče je predvideno povečanje digitalnih ISDN priključkov za 80, skupna zmogljivost bo 128 digitalnih ISDN priključkov.
Med večjimi ureditvami Telekoma je predvidena izgradnja še tretje lokalne telefonske centrale v Jagnjenici ISRA EWSD z zmogljivostjo 200 navadnih – analognih priključkov in 32 digitalnih ISDN priključkov.
V preteklem obdobju so bili zgrajeni zemeljski medkrajevni optični kabli na relacijah LC Radeče – LC Vrhovo in LC Radeče – LC Zidani most. Predvidena je položitev optičnega kabla še na relaciji LC Radeče – LC Jagnjenica ob regionalni cesti.
Pošta za celotno območje občine je v Radečah.
Na območju občine so predvidene nadaljnje širitve kabelskega TV omrežja.
Nad Radečami sta dva obstoječa RTV pretvornika, predvidena je izgradnja pretvornika na Magolniku.
– ravnanje z odpadki
V bodoče se bodo komunalni odpadki iz občine Radeče odvažali na deponijo Unično v Občini Hrastnik. Po projektu JP Komunale Radeče za ločeno zbiranje in zmanjševanje količin odpadkov na izvoru je predvidena sanacija in prenova obstoječe deponije v Hotemežu in ureditev centra za ravnanje z odpadki.
Na območju občine je predvidena ureditev ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov v zabojnikih. Ureditev ekoloških otokov je namenjena za ločeno zbiranje papirja, stekla, organskih odpadkov, plastike in kovin. Ločeno zbiranje kosovnih odpadkov in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev je predvideno 2- do 4-krat letno. Skupna količina pričakovanih odpadkov v občini je 3600 ton/leto.
V Hotemežu na območju predlaganega centra za ravnanje z odpadki je predvidena izgradnja potrebnih platojev in rekonstrukcija obstoječe ceste ter postavitev tehnoloških objektov – kontejnerjev in skladišč za začasno skladiščenje in sortiranje posameznih vrst odpadkov. Za predelavo bio odpadkov organskega izvora je predvidena manjša kompostarna ter objekt za začasno skladiščenje komposta.
1.5. Usmeritve in pogoji za načrtovanje in izvedbo prostorskih ureditev
Med osnovnimi cilji urejanja je usmerjanje poselitev v ureditvena območja, celovitost urejanja urbanih območij in oblikovanje kvalitetne podobe, racionalna raba znotraj ureditvenih območij ter sanacija dosedanjih negativnih posegov v prostoru občine.
Pri posegih v prostor je pri arhitekturnem oblikovanju objektov in urejanju območij upoštevati osnovne specifike arhitekturne regije Zasavje in arhitekturne krajine Senovo, značilni vzorec poselitve in značilnosti graditeljske tradicije obravnavanega prostora.
– urbanistično oblikovalski pogoji
Z dograjevanjem in zgoščevanjem stavbne strukture v ureditvenih območjih pretežno vaških teh naselij je treba upoštevati značilnosti naselja glede na položaj, razporeditev in vsebinsko specifiko ter upoštevati značilnosti stavbnih kompleksov in stavb glede na njihovo razporeditev in velikostna razmerja stavb. V pogledu oblikovanja objektov je treba vključiti elemente, s katerimi se bo ohranila in nadgradila kvaliteta obstoječe grajene strukture naselja.
Ohraniti se mora kvalitetna podoba naselja in zaključki, ki jih določa dominanta oziroma arhitekturna posebnost in pri tem upoštevati njihovo varovano vplivno območje.
V primerih zaokroževanja obstoječih zaselkov na območju razpršene poselitve veljajo podobna merila in pogoji urejanja – v prvi vrsti je s posegi treba zagotoviti značilno zasnovo zaselka glede na vsebinsko specifiko le-teh (domačije, zidanice in drugo) ter kvalitetno podobo teh zaselkov. Pri tem je pomemben ustrezen izbor lokacije in postavitev objekta v teren ter oblikovanje objektov v elementih tradicionalne arhitekture z identiteto v prostoru za posamezne vrste objektov (stanovanjske, gospodarske, zidanice in drugo).
Pri vaških naseljih z vrednostjo naselbinske dediščine je potrebno pridobiti strokovne podlage pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine ter izdelati podrobne prostorske načrte z usmeritvami in pogoji urejanja v teh naseljih. Prioritetno je te načrte treba izdelati še za naselji Čimerno in Močilno.
V lokalnih oskrbnih središčih vaškega in vaškourbanega značaja Jagnjenica, Svibno in Vrhovo, se morajo posegi in dograditve izvajati v skladu z usmeritvami in pogoji izdelanih strokovnih podlag na podlagi katerih se bo dopolnila prostorska dokumentacija prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine in bodo tako osnova za posege v prostor teh naselij.
Osnovne usmeritve urejanja v teh naseljih se nanašajo na urbanistično sanacijo obstoječih grajenih struktur, obseg možnih zgostitev obstoječe pozidave in izkoriščenost površin, na razmestitev glede na vsebinsko specifiko območij znotraj ureditvenega območja, na varovanje objektov kulturne dediščine, oblikovanje javnih ambientov, prometa in pešpoti ter drugih infrastrukturnih ureditev ter na potrebne sanacije neprimernih objektov in ureditev v naselju. Širše območje Svibnega s pripadajočimi gručastimi zaselki domačij se ohranja kot tradicionalen in kvalitetni poselitveni vzorec v prostoru.
Za urbano središče Radeče so usmeritve urejanja podane v poglavju urbanistične zasnove v točki 1.6 tega odloka. Poudarek bo na komunalni in prometni sanaciji, kvalitetnih dograditvah in prenovah znotraj obstoječih kompleksov in dograditvah na še prostih površinah. Obvezno je oblikovati privlačnejši vstopni del v naselje na levem bregu Save s prenovo in dograditvijo obeh kompleksov na tem območju. Na območju starega dela Radeč, Dvora in starega nunskega pokopališča je vse posege in urejanja treba izvajati s soglasjem pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
– usmeritve in pogoji za krajinsko oblikovanje in urejanje na območju kulturnih krajin
Na območju kvalitetnih kulturnih krajin z vrednostjo kulturnih spomenikov Svibno in Čimerno je treba varovati skozi stoletja izoblikovane izredno vredne krajinske ambiente v prostoru. Varuje se stara poselitvena struktura, krajevno značilni arhitekturni tip, način kmetovanja in s tem obdelovalni vzorec. V gozdovih je zagotoviti sonaravno gospodarjenje z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Prevladuje naj naravna obnova sestojev, umetna le tam, kjer naravna ne uspe in to s sadnjo rastišču primernimi avtohtonimi drevesnimi vrstami. Opustiti je treba agromelioracije z zasipavanjem in ravnanjem zemljišč ter zasuševanje mokrotnih lokacij ter intenzivno gnojenje.
Novogradnje so možne le v omejenem številu kot dopolnitev obstoječe gručaste zasnove zaselkov in so določene s prostorsko dokumentacijo za ta območja. Obvezno je poenotenje kritin in sanacija ali odstranitev neprimernih gradenj.
Na Vrhovškem polju, ki ima vrednost kulturne dediščine kljub večjim posegom preteklih let (hidroelektrarna Vrhovo), je treba ohraniti značilno zaporedje stanovanjskih objektov na najvišji legi, ki se proti Savi nadaljujejo z gospodarskimi objekti in končajo s tipološko raznolikimi kozolci na posameznih parcelah. Ohraniti je treba tipično parcelacijo ozkih parcel raznih kultur, ki daje polju značilen in tipičen vzorec.
Vsi parcialni vzdrževalni in ureditveni ukrepi na vodotokih morajo biti usklajeni s celovitim konceptom urejanja voda na širšem povodju in izvajani v skladu s krajinskim in hidrološkim značajem vodotokov. Za vse posege v varovalnem pasu vodotokov je potrebno soglasje pristojne vodnogospodarske službe, na vodotokih, ki so opredeljeni kot naravni spomenik pa tudi soglasje pristojne naravovarstvene službe.
Vse posege na območjih in objektih varovane kulturne in naravne dediščine je treba izvajati s soglasjem pristojnih institucij za varstvo kulturne in naravne dediščine.
– načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti
Posamezna ureditvena območja znotraj urbanistične zasnove Radeče se bodo urejala po opredelitvah te zasnove, ki je sestavni del tega prostorskega plana (poglavje 1.6 in kartografski prikaz št. 13.2).
Izven območja urbanistične zasnove Radeče so opredeljeni naslednji načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti:
– z ureditvenimi načrti se bodo urejale vse večje proste površine oziroma prenove obstoječih kompleksov znotraj ureditvenih območij lokalnih centrov Jagnjenica in Vrhovo, naselje Log pri Vrhovem, območje Papirnice, območje centra za ravnanje z odpadki v Hotemežu ter z ureditvenim (krajinskim) načrtom območja kulturnih krajin Čimerno in Svibno,
– z lokacijskimi načrti se bo urejalo območje hidroelektrarne Vrhovo ter infrastrukturno omrežje in naprave ter
– s prostorskimi ureditvenimi pogoji vsa ostala ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja, razpršena poselitev in odprti prostor.
1.6. Urbanistična zasnova naselja Radeče
1.6.1. Ureditveno območje
Naselje je razpotegnjene zasnove z daljšim krakom v smeri doline Sopote in osrednjim strnjeno pozidanim centralnim delom ob izlivnem odseku Sopote in obsavske terase v navezavi na stari del Radeč pod grajskim hribom, kar je posledica reliefnih razmer in lege ob vodotokih in glavnih prometnicah naselja.
V ureditveno območje v obsegu 103 ha je vključeno naselje Radeče in deli naselij Dobrava in Obrežje. Območje je pretežno pozidano, še proste večje površine v obsegu 23 ha za dograditev in druge ureditve so na območju Dobrave, Krakovega, Njivic, Muflona in Dobravce. Širitev ureditvene meje je predvidena v minimalnem obsegu za ureditve večjega družbenega pomena (RTP Radeče) in manjše zaokrožitve z vključitvijo obstoječe pozidave v skupnem obsegu 1,2 ha.
Po izdelani projekciji prebivalstva po naravni rasti se bo število prebivalcev v naselju povečalo od 2406 leta 1991 na 2520 leta 2020, število stanovanj pa od 894 leta 1991 na 970 leta 2020. Po oceni bo potrebno zagotoviti do leta 2020 okvirno 120 novih stanovanj. V vseh večjih proizvodnih obratih v Radečah in Njivicah je po zadnjih podatkih 695 zaposlenih.
1.6.2. Cilji urejanja območja
Urbanistična in prometna sanacija na območju obstoječih grajenih struktur, prenova in oživitev starega zgodovinskega dela Radeč, povečanje ambientalne vrednosti osrednjega mestnega prostora z dograditvami za potrebe razvoja upravnega in oskrbnega središča občine so med osnovnimi cilji urejanja v prostoru naselja.
S kritično analizo dejanskih razmer in sanacijo na območjih obstoječe pozidave in ureditev, zlasti v gosteje pozidanem delu naselja, ob upoštevanju pričakovanega razvoja je treba zagotoviti ustrezno komunalno in prometno opremljenost naselja.
Zagotoviti je treba primerno opremljenost stanovanjskih območij z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi ter dopolniti ponudbo na območju mestnega središča in vstopnega dela v naselje na Obrežju. Krepiti je treba razvoj proizvodne obrti storitvenih in turističnih dejavnosti.
Za kvalitetnejše oblikovanje mestnega središča je s spremembo veljavnega ureditvenega načrta za novejši in pretežno že pozidani del mestnega središča treba zagotoviti, da se načrtuje skupaj in v povezavi s starim zgodovinskim delom Radeč kot neločljivim sestavnim delom.
S prenovo in programom ponovnega oživljanja (revitalizacije) starega naselja je treba ustvariti možnosti za bivanje, zaposlovanje, sprostitev in turizem v mestu. Z razvojnim načrtom je ob tem treba doseči prilagoditev sedanjim potrebam prebivalstva in funkcijam naselja ob upoštevanju arhitekturnih stalnic in urbanističnih značilnosti območja ter zagotoviti zaščito kakovostne dediščine.
Gradnja objektov mora biti usmerjena v prenove, sanacije in dograditve na obstoječih zazidalnih območjih. Po zapolnitvi teh območij se bodo odpirala nova območja skladno s potrebami. Zagotoviti je treba optimalno rabo površin znotraj meje ureditvenih območij.
Na območju naselja so prioritetne naslednje ureditve:
– dograditev čistilne naprave na lokaciji Obrežje in primarnega zbiralnika odpadnih vod preko Save do čistilne naprave,
– izgradnja razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV Radeče s priključnim 2 x 110 kV daljnovodom,
– prenova in razširitev obstoječega pokopališča pod Dobravo, preureditev in dograditev objektov ter poti, ureditev dodatnih novih grobnih polj in izboljšanje ambientalne podobe pokopališča.
Med ostalimi usmeritvami urejanja so predvidene še naslednje:
– dograditev plinske mreže in omrežje kabelske televizije,
– ureditev ambientalno privlačnih odprtih javnih površin ob novih objektih v centru naselja,
– skladno s potrebami dograjevanja naselja je treba prenavljati in dograjevati komunalno, energetsko in prometno omrežje,
– nadaljevati je treba z modernizacijo regionalne ceste skozi naselje, urediti pešpoti in kolesarske steze, iz mesta zagotoviti varne sprehajalne pešpoti v okolico,
– zagotoviti je treba lokacije t.i. ekoloških otokov v naselju za ločeno zbiranje odpadkov,
– predvidena je ureditev optičnega zemeljskega kablovoda ob regionalni cesti od telefonske centrale Radeče do predvidene telefonske centrale v Jagnjenici.
Urejanje na območjih varstva kulturne dediščine se mora izvajati v soglasju pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine na območjih: starega dela Radeč in grajske razvaline, nunskega pokopališča in vrtnoarhitekturne dediščine pri graščini Dvor.
1.6.3. Zasnova prostorskega razvoja – namenske rabe in organizacije dejavnosti
– območja pretežno stanovanjske namembnosti
Z višjo gostoto nastanitve so na območju obsavske terase in mestnega središča v centralnem delu naselja, kjer je možno dodatna stanovanja manjšega obsega zagotoviti s sanacijo in dograditvijo tega območja ter s prenovo na območju starega dela Radeč.
Vsa ostala območja s pretežno individualno stanovanjsko pozidavo so razporejena po pobočjh in ob vznožju hribovitega dela južno od centralnega območja in zahodno ob Sopoti do Njivic. Po obsegu večje dopolnitve znotraj teh območij so zagotovljena na obrobnem delu UZ Radeče, na pobočjih in strmejših naklonih terena na območju Njivic (KS6), Krakovega (KS4) in Dobrave (KS9) v skupnem obsegu še prostih nepozidanih površin 7,6 ha za okvirno 150 novih stanovanj s predvideno izkoriščenostjo površin 0,3 do 0,4 z izjemo območja KS6, kjer je predvidena zgostitev pozidave z nižjo blokovno in strnjeno individualno zazidavo in faktorjem izkoriščenosti 0,6.
– območja proizvodnih in servisnih dejavnosti so razporejena pretežno v dolinskem delu vzdolž Sopote in regionalne ceste v obsegu 8 ha in na območju Obrežja: obrtni center (P1), Metalles (P2), Muflon (P3), komunalno servisno območje (P4) ter območje na Obrežju (PC). Razvoj teh dejavnosti je zagotovljen s prenovo in dograditvijo znotraj posameznih kompleksov, večje še proste površine za dograditev so na območju Muflona v obsegu 1,4 ha.
– razvoj oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti je zagotovljen na območju mestnega središča ob novih objektih blagovnice in zdravstvenega doma in s prenovo v starem delu Radeč. Šola s pripadajočimi zemljišči in športno rekreacijske površine na južnem obrobju mestnega središča se bodo razvijale v okviru obstoječih kompleksov. Predvidene so dograditve objekta (garderobe, sanitarije) in ureditev parkirnih površin pri stadionu.
– na levem bregu Save je na podlagi ureditvenih načrtov za oba ureditvena območja treba izvajati predvideno rekonstrukcijo in dograditev nedokončanih objektov za proizvodne, oskrbne in storitvene dejavnosti nižje zazidave in predvidenim faktorjem izkoriščenosti 0,4.
Pri železniški postaji je predvidena ureditev avtobusne postaje.
– Dodatni programi razvoja družbenih in turističnih dejavnosti na območju zavarovane vrtnoarhitekturne dediščine Dvor na skrajnem južnem delu ureditvenega območja se bodo opredelili in izvajali s soglasjem spomeniške službe.
– območje pokopališča in večjih zelenih površin
Za rešitev pereče problematike obstoječega pokopališča na utesnjeni lokaciji nad Radečami, je Komunala Radeče pristopila k prenovi in razširitvi obstoječega pokopališča z razširitvijo v obsegu 0,275 ha površine na območju sedanje vrtnarije. Predvidena je prenova in povečava pokopališkega objekta, povečanje površin za pokopavanje z dodatnimi 92 klasičnimi in 270 žarnimi grobovi ter razširitev dejavnosti za vzgojo in prodajo cvetja in nagrobne opreme. Razširitev bo po izračunu zadoščala za obdobje do 22 let. Dodatne širitve na tej lokaciji niso več možne, zato bo potrebno pred iztekom tega obdobja zagotoviti novo površino za pokopavanje na območju Dobravca.
Večje zelene površine in ureditev parkirnih površin je predvidena med reko Savo in pozidano obsavsko teraso.
– infrastruktura
Večje prometne ureditve na območju naselja niso predvidene, razen dokončanja modernizacije regionalne ceste skozi naselje in ureditev kolesarskih stez ter pešpoti. Skladno s širitvijo poselitve se bodo izgrajevale dovozne ceste ter izvajale sanacije na obstoječem omrežju.
Celotno območje Radeč se oskrbuje s pitno vodo iz vodovoda Radeče, predvidena je priključitev vodovodov iz Obrežja na vodovod Radeče.
Pri železniški postaji na Obrežju je predvidena dograditev čistilne naprave ter ureditev območja z ozelenitvijo kompleksa ter izgradnje odseka primarnega zbiralnika odpadnih vod preko Save do čistilne naprave. Na območju naselja se bo dograjevalo sekundarno kanalizacijsko omrežje.
Na območju Njivic je z razširitvijo območja P4 predvidena izgradnja RTP 110/20 kV Radeče in priključnega 2 x 110 kV daljnovoda. Na območju naselja se bo 20 kV elektroomrežje izvajalo v kabelski izvedbi.
Z dograditvijo plinske mreže se bo zagotovila ekološko čista oskrba naselja s toplotno energijo.
1.6.4. Pogoji za načrtovanje in izvedbo prostorskih ureditev na območju urbanistične zasnove urbanistično oblikovalski pogoji
Z urejanjem in posegi na območju urbanistične zasnove je obvezno potrebno spoštovati osnovni koncept predlaganega razvoja, funkcije in namembnost opredeljenih območij ter zagotoviti dobro prometno povezanost s temi območji za avtomobilski, kolesarski in peš promet.
S posegi v prostor je treba varovati kvaliteten vzhodni rob pozidave naselja, značilno teraso in vedute na stari zgodovinski del Radeč z dominanto.
Načrtovati in urediti je treba kvalitetno in ambientalno privlačno pozidavo levoobrežnih območij ob Savi pred vstopom v naselje – nizek gabarit objektov z ureditvijo trgovinske ponudbe ob proizvodnem programu tega območja.
Zagotoviti je treba ozelenitev čistilne naprave in kvalitetnejšo vklopitev v območje obstoječih in predvidenih prometnih terminalov.
S prometno sanacijo v naselju je treba urediti prometno varne in oblikovno privlačne prometnice in javne peš površine, komunikacije pešcev in kolesarjev morajo biti ločene od motornega prometa. Na ključnih lokacijah je urediti terminale za kolesa (v mestnem središču, pri železniški in avtobusni postaji).
Urejanje na območju centralnega dela naselja mora biti usmerjeno v oblikovanje notranjih ambientov po zaključenih celotah, ki bodo obvladljive s posamičnimi posegi. Urediti je treba ambientalno privlačne odprte javne površine ob novozgrajenem centru.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju kontaktnega območja ob Sopoti na stiku z najkvalitetnejšim – starim delom naselja ter oblikovanju ob ulici M. Majcna kot nadaljevanju vzdolžne komunikacije naselja.
Pri zgostitvah obstoječe pozidave morajo posamične dopolnilne gradnje biti gabaritno in oblikovno vklopljene v dani prostor ob upoštevanju lege in gradbenih črt obulične zazidave.
Z izgradnjo vedutno izpostavljenega pobočja Dobrava je obvezno zagotoviti načrtno izgradnjo po zaključenih skupinah in po predlagani zazidavi in z oblikovno kvalitetnimi objekti predlaganimi po veljavnem zazidalnem načrtu za to območje.
– načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti
Na območju urbanistične zasnove se bodo posamezna ureditvena območja prikazana v kartografskem delu na kartnem prikazu št. 13.2 urbanistične zasnove urejala z naslednjimi prostorskimi izvedbenimi akti:
– z zazidalnimi načrti (ZN 1-3):
stanovanjsko območje KS9 Dobrava in del KS4 Krakovo ter območje komunalnih in servisnih dejavnosti P4
– z ureditvenimi načrti (UN 1-8):
območje Dobravca za novo pokopališče in parkovne ureditve, mestno središče in stari zgodovinski del Radeč, stanovanjsko območje KS6 in del KS6/1 Njivice, območje vrtnoarhitekturne dediščine Dvor in območje proizvodnih dejavnosti Muflon.
– z lokacijskimi načrti (LN 1-2):
se bo urejalo območje čistilne naprave in priključnega kolektorja ter območje razdelilne transformatorske postaje s priključnim daljnovodom
– s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP):
vsa ostala pretežno pozidana stanovanjska območja KS1, KS2, KS4-del, KS5, KS6/1 del, KS6/2, KS6/3, KS7, KS8 ter proizvodno obrtna območja P1 in P2, območje proizvodnih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti PC in območje terminalov C na Obrežju, območje športno rekreacijskih površin in šole, obstoječe pokopališče, zaselek vzhodno od MRP in zelene površine ob regionalni cesti in Savi.

2. Programske zasnove
2.1. Programske zasnove za območje RTP 110/20 kV Radeče ter priključni 2 x 110 kV daljnovod
2. Ureditveno območje
a) RTP 110/20 kV Radeče
Območje urejanja predvidene razdelilne transformatorske postaje se nahaja na skrajnem zahodnem delu naselja Radeče na območju Njivice južno od regionalne ceste R III. reda št. 665 Velika reka – Radeče do potoka Sopota. Predvidena RTP Radeče je locirana južno od brežine platoja z objektom krajevne skupnosti in Komunale Radeče v oddaljenosti okvirno 70 m od regionalne ceste na travnatem zemljišču v blagem naklonu v smeri potoka Sopota.
V ureditveno območje RTP v obsegu okvirno 0,90 ha so vključene naslednje parcele k.o. Njivice: 31/7 del, 31/2 del, 31/1 del, 15/1 in 16.
b) priključni daljnovod 2 x 110 kV od obstoječega daljnovoda DV 2 x 110 kV Trbovlje – Sevnica do predvidene RTP Radeče
Začetno točko priključnega daljnovoda, ki poteka južno od potoka Sopota pretežno v smeri vzhod – zahod predstavlja novo stojno mesto 42A, ki se vstavi v traso obstoječega DV 2 x 110 kV Trbovlje – Sevnica. Trasa se tu lomi pod kotom 105°47', prečka območje travnika in gozda v dolžini ca. 340 m do stojnega mesta 42B, kjer se lomi v smeri RTP Radeče ter pri tem križa travnik, gozdno pot in potok Sopota, dolžina tega odseka je ca. 86 m.
Trasa priključnega daljnovoda dolžine okvirno 422 m z varovalnim pasom prečka in tangira naslednje parcele k.o. Njivice: 649, 646, 1026, 1027/1, 1028, 1023, 23, 22, 21, 29, 1162/5 (potok), 1162/12 (pot) in 16.
Predvideni steber z oznako 42B bo postavljen na delu parcele 21, steber z oznako 42A pa na delu parcele 649 k.o. Njivice v obsegu po 40 m2 zemljišča za vsak steber.
3. Program in organizacija dejavnosti v območju
a) RTP 110/20 kV Radeče
Opredeljeno ureditveno območje je namenjeno izgradnji RTP 110/20 kV, ki obsega ograjeni kompleks z objekti in napravami ter obrobno območje izven ograje potrebno za ureditev dovozne ceste in zelenih površin za izvedbo omilitvenih ukrepov za krajinsko oblikovanje območja.
Objekti RTP 110/20 kV Radeče bodo zgrajeni na platoju tlorisnih dimenzij 57 m x 80 m, in sicer:
4. stikališče 110 kV prostozračne izvedbe:
2 transformatorja 110/20 kV, 31.5 MVA
2 transformatorska polja 110 kV
2 daljnovodna polja 110 kV
1 spojno polje
Enopolna shema 110 kV s postavitvijo opreme v prostor omogoča fleksibilno obratovanje in vzdrževanje 110 kV opreme. Priključitev daljnovodov 110 kV in medsebojne povezave med polji bodo izvedene s pomočjo portalov višine 9 m z dodatno strelovodno konico ter
5. stikališče 20 kV z objektom stikališča in komande tlorisnih dimenzij 24 x 8 m in etažnosti: pritličje in nadstropje.
Vsi izvodi 20 kV bodo kabelski in bodo potekali po PVC ceveh in nato bodo po zemlji prešli na primerni razdalji v večini primerov v proste vode.
RTP Radeče bo objekt brez stalne posadke in bo lokalno avtomatiziran ter daljinsko voden, v prvi fazi iz CV Trbovlje in v končni fazi iz DCV Ljubljana – po dograditvi distribucijskega centra s pripadajočim sistemom terminalov in zvez.
Iz komandnega prostora v prvem nadstropju komandne stavbe bo omogočeno lokalno upravljanje elektro naprav v 110 kV in 20 kV stikališču ter naprav lastne rabe.
b) priključni daljnovod 2 x 110 kV
Predvideni daljnovodni priključek na novo RTP 110/20 kV Radeče se energetsko vključuje v obstoječi dvosistemski 110 kV daljnovod Trbovlje – Sevnica. Izveden bo preko dveh dvosistemskih 110 kV jeklenih stebrov – odcepnega stebra na stojnem mestu 42A in stebra na končnem stojnem mestu 42B. Na konzole stebrov bodo obešeni vodniki iz jekloaluminjskih vrvi v skladu s predpisi, normami in standardi.
Območje med stebrom oziroma portalom RTP predstavlja elektroenergetski koridor širine 30 m, ki zajame prostor 15 m levo in desno od osi daljnovoda na celotni dolžini priključnega daljnovoda. Načeloma v tem koridorju ne bo možna izgradnja stanovanjskih ali gospodarskih objektov, razen v primeru pisne odobritve JP Elektro Ljubljana p.o. Možna je izgradnja drugih infrastrukturnih objektov v koridorju, če so doseženi predpisani varnostni in tehnični ukrepi med predvidenimi križanji objektov.
6. zasnova in usmeritve za ostale infrastrukturne ureditve v zvezi z izgradnjo RTP 110/20 kV in priključnega 2 x 110 kV daljnovoda
a) ureditveno območje RTP
– promet
Dovoz do obravnavanega kompleksa bo urejen iz obstoječe dovozne ceste, ki se na dolžini okvirno 40 m priključuje na regionalno cesto III. reda 665.
– vodovod
Obravnavani objekt je možno priključiti na obstoječi vodovod naselja. Z izgradnjo RTP bo potrebno prestaviti traso obstoječega vodovoda PL 250, ki v smeri severozahod – jugovzhod prečka zahodni del obravnavanega območja RTP.
– kanalizacija
Pri nadaljnjem načrtovanju območja je upoštevati ločeni kanalizacijski sistem za meteorne in fekalne vode. Obstoječa zbirna kanalizacija poteka vzporedno s potokom Sopota in pri tem prečka južni del obravnavane parcele 16, nanj se priključuje sekundarna kanalizacija iz obstoječih objektov. Da se prepreči zlitje olja pred energetskimi transformatorji v meteorno kanalizacijo so predvideni oljni lovilci in oljna jama, ki se bo občasno praznila. Na platoju pred transformatorji se bo meteorna voda preko maščobnih lovilcev odvajala v kanalizacijo, da se bo tako preprečilo zlitje olja v meteorno kanalizacijo.
– telekomunikacijske zveze RTP
RTP Radeče bo objekt brez stalne posadke in bo lokalno avtomatiziran ter daljinsko voden, v prvi fazi iz CV Trbovlje in v končni fazi iz DCV Ljubljana.
– energetika
Skrajni južni del obravnavane parcele 16 prečka plinovod P 424 MRP Radeče – MRP Papirnica premera 100 mm, ki obratuje pod tlakom 6 bar. Pri nadaljnjem načrtovanju je v lokacijskem načrtu obvezno upoštevati pogoje upravljalca plinovoda Geoplin d.o.o. Ljubljana (v prilogi).
Za nizkotlačne razvode zemeljskega plina PE-250 m bar, ki tangirajo oziroma prečkajo obravnavano območje je za ev. prečkanja teh vodov z drugimi kablovodi oziroma ureditve v 2 x 2 m pasu plinovoda obvezno upoštevati pogoje upravljalca slovenski plinovodi d.o.o. Ljubljana oziroma njihove pooblaščene organizacije IBJ d.o.o. Celje (v prilogi).
Obravnavano območje RTP prečka prostozračni vod nizkonapetostnega elektro omrežja, ki ga je pred izgradnjo RTP potrebno prestaviti.
Vključitev RTP v 10 (20) kV omrežje bo izvedeno z zemeljskimi kabli in bo obdelano v posebnem elaboratu, ki ga bo izdelal Elektro Ljubljana PE Elektro Trbovlje. Trase predvidenih kablovodov so prikazane le na območju RTP.
– vodnogospodarske ureditve
Pri nadaljnjem načrtovanju območja RTP Radeče je upoštevati predvideni prodni zadrževalnik Njivice ter hudournik »S Peči«, ki obravnavano območje RTP tangira v vzhodnem delu ureditvenega območja. Obvezno je upoštevati podane pogoje MOP Uprave RS, za varstvo narave, izpostava Novo mesto:
1. Odmik ograje RTP-ja od zgornjega roba leve brežine Sopote ne sme biti manjši, kot je predviden v situaciji zasnove ureditve t.j. 13-15 m.
2. Plato RTP je treba situirati iznad visoke vode Sopote in izven vpliva hudournika »S Peči«.
3. S projektom je potrebno predvideti tako rešitev lovljenja transformatorskega olja, da ne bo prišlo do iztekanja le-tega v podtalje, izlivanja v kanalizacijo in mešanja z meteorno vodo.
b) priključni daljnovod 2 x 110 kV
Dostop do stojnega mesta 42A bo urejen po krajevni cesti, do stojnega mesta 42 B pa po gozdni poti, ki jo bo potrebno dodatno utrditi in po potrebi razširiti.
7. Vplivi na okolje in usmeritve za zmanjševanje in preprečevanje vplivov na okolje
– Po podatkih iz strokovne podloge Elektro Ljubljana je objekt po uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju uvrščen v II. območje. V tem območju je dovoljena mejna vrednost gostote magnetnega pretoka 100 mikroT in dovoljena mejna efektivna vrednost električne poljske jakosti 10 kV/m. Te vrednosti v nobenem primeru ne bodo presežene ter bodo v vseh primerih nekajkrat manjše (okvirno bodo te vrednosti znašale pod točko v simetrali pod 110 kV vodom do 4 mikrot in do 2kV/m).
– Po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju spadata objekta v IV. območje za katero velja mejna dnevna raven hrupa 70 dBA in nočna 60 dBA. Te vrednosti ne bodo presežene izven ograje objekta.
– Za preprečevanje ekološke nevarnosti v RTP – izlitja transformatorskega olja okolico – bodo pod transformatorji nameščeni oljni lovilci za zlivanje olja preko kanalizacije v skupno oljno jamo.
Na platoju pred energetskimi transformatorji se bo zbirala meteorna voda in preko maščobnega lovilca odvajala v kanalizacijo. S tem bo preprečeno zlitje olja iz platoja v meteorno kanalizacijo.
– Za primer nastanka požara bodo izvedeni vsi potrebni ukrepi za preprečitev širjenja požara v skladu s predpisi.
Požarnovarostni ukrepi v 110 kV zunanjem stikališču in 20 kV stikališču s komando so podrobneje opisani v gradivu programske zasnove, ki je sestavni del planskih aktov.
– Iz vidika varstva naprav RTP in okolja bo nameščen strelovod ter izvedene ozemljitve RTP, ki bodo med seboj povezane skladno s predpisi.
Za preprečitev previsoke napetosti dotika bo kovinska ograja z zunanje strani obdana z enopotencialnim obročem, ki bo položen 1 m od ograje na globini 0,3 m in na več mestih povezan s kovinsko ograjo.
– Priključni 110 kV daljnovod mora biti zgrajen skladno z zahtevami pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88) in ostalimi normativi, predpisi in standardi, ki obravnavajo izgradnjo 110 kV prenosnih objektov.
Pred udarom strele v daljnovod bo le-ta zaščiten z montažo zaščitne vrvi, ki se obesi na konici stebrov.
Poseka gozdnega drevja na območju koridorja se morajo izvajati skladno s pogoji Zavoda za gozdove Slovenije OE Brežice.
– Pri gradnji RTP in stebrov priključnega 110 kV daljnovoda je obvezno upoštevati geološke in vodnogospodarske pogoje gradnje.
– Presoja vplivov na okolje mora biti sestavni del lokacijskega načrta.
8. usmeritve za arhitekturno in krajinsko oblikovanje
Pri oblikovanju grajenega objekta je v največji možni meri, ki jo dopušča tehnologija, upoštevati značilnosti lokalne arhitekture: lega objekta z daljšo stranico in smerjo slemena vzporedno s plastnicami terena oziroma vzporedno z regionalno cesto, višinski gabarit objekta ne sme presegati etažnost P+1, obvezna je simetrična dvokapna streha z nakloni strešin 40° do 45° in kritina opečne oziroma temne barve.
Po izgradnji RTP je urediti zelene površine znotraj ograje in zagotoviti rekultivacijo zemljišč ob novem platoju – ureditev brežin in travnatih površin ter zasaditev s posameznimi skupinami autohtonega drevja in rastlinja. Intenzivno je obsaditi obvodni prostor z značilno tovrstno vegetacijo – drevjem in grmičevjem. V pasu obstoječega plinovoda (6 bar) ob potoku mora biti zasaditev podrejena veljavnim predpisom za saditev v tem pasu in pod pogoji upravljalca Geoplin Ljubljana.
Ograja mora biti transparentna in mestoma obsajena z živico.
Na območju koridorja priključnega 2 x 110 kV daljnovoda je po izgradnji le-tega zagotoviti ureditev gozdnega roba skladno s pogoji pristojne gozdarske službe, ureditve in zasaditve na območju koridorja pa je urediti skladno s predpisi za urejanje tovrstnih območij.
Zasaditveni načrt mora biti sestavni del lokacijskega načrta.
9. Zasnova zaporednosti urejanja območja
Predlagane ureditve RTP in priključnega 2 x 110 kV daljnovoda je možno izvesti v treh osnovnih fazah: priprava zemljišča in potrebne prestavitve obstoječih infrastrukturnih vodov, ki prečkajo območje RTP, izvajanje predvidenih ureditev RTP ter rekultivacija terena po izgradnji s potrebnimi zasaditvami.

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati za Občino Radeče prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Laško – tekstualni in kartni del (Uradni list SRS, št. 46/87 in št. 44/88, Uradni list RS, št. 26/93) ter naslednji odloki prostorskih izvedbenih načrtov: odlok o zazidalnem načrtu območja za obrtno storitvene dejavnosti Obrežje pri Radečah (Uradni list SRS, št. 36/81), odlok za stanovanjsko območje KS1 v Radečah (Uradni list SRS, št. 1/80) in za območje K8 v Radečah (Uradni list SRS, št. 51/86) ter odlok o ureditvenem načrtu za območje Log pri Vrhovem (Uradni list SRS, št. 17/88).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.