Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) in 13. ter 18. člena statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Radeče na 12. redni seji dne 14. 9. 2001 sprejel

Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Laško (Uradni list SRS, št. 35/87) in spremembe in dopolnitve tega odloka (Uradni list SRS, št. 8/90, 35/90, 43/90) se dopolnijo in spremenijo le v delu območja nove Občine Radeče s sestavinami navedenimi v členih tega odloka.
V celoti se zamenja kartografski del prostorskih ureditvenih pogojev in odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Radeče.

Vsebina sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev Občine Laško za Občino Radeče se nanaša:
– razmejitev prostorske dokumentacije PUP med območjem bivše Občine Laško in novo Občino Radeče,
– uskladitev prostorskega izvedbenega akta PUP s plansko dokumentacijo Občine Radeče in s tem z obveznimi izhodišči državnih planskih aktov in zlasti v pogledu:
– uskladitve mej ureditvenih območij v občini in obsega stavbnih zemljišč na območju razpršene gradnje,
– dopolnitve za področje ohranjanja narave
– dopolnitve za področje kulturne dediščine,
– spremembe in dopolnitve za prometno omrežje, kolesarsko omrežje, elektroenergetsko omrežje ter ostalo komunalno omrežje ter za področje ravnanja z odpadki,
– dopolnitev s podrobnejšimi pogoji urejanja v ureditvenih območjih lokalnih oskrbnih središč Jagnjenica, Svibno in Vrhovo.

Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor:
– skupne pogoje za celotno območje občine – za območje odprtega prostora in razpršene poselitve, za ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja ter ureditvena območja za katera je predvidena izdelava PIN in se do sprejetja le-teh urejajo s tem odlokom ter
– dodatne in posebne pogoje za ureditvena območja naselij – lokalnih oskrbnih središč občine in nekatera območja občine.
Izvzeta so območja, za katera so sprejeti prostorski izvedbeni načrti (PIN).

Prostorski ureditveni pogoji za Občino Radeče vsebujejo:
– odlok o prostorskih ureditvenih pogojih,
– obrazložitev odloka o PUP,
– kartografski del v merilu 1:5000: prikaz namenska raba prostora z varovanimi območji in prikaz infrastrukturnih ureditev na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 (17 listov PKN)
– podrobnejši prostorski ureditveni pogoji za naselja Jagnjenica, Svibno in Vrhovo – tekstualno in kartno gradivo v merilu 1:2500
– soglasja pristojnih organov in organizacij.
Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije in v nadaljevanju za pridobitev lokacijskega dovoljenja oziroma za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za posege v prostor.

S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ureja celotno območje Občine Radeče, ki vključuje območja katastrskih občin k.o. Svibno, Njivice, Radeče, Hotemež, Vrhovo, Zavrate in del k.o. Obrežje.
V obravnavano območje so vključena območja krajevnih skupnosti Jagnjenica, Radeče, Svibno in Vrhovo.

Pregled ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij, ki se urejajo na podlagi PUP po krajevnih skupnostih občine:
– ureditvena območja z oznakami A in nekatera območja znotraj meje urbanistične zasnove Radeče, ki se urejajo izključno na podlagi PUP,
– ureditvena območja z oznakami B in območja znotraj meje urbanistične zasnove Radeče, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (PIN) in se bodo do sprejetja le-teh urejala na podlagi tega odloka,
– območje kulturnih krajin Čimerno in Svibno, ki se do izdelave ureditvenih (krajinskih) načrtov urejajo na podlagi tega odloka ter območje kulturne krajine Vrhovško polje, ki se ureja izključno na podlagi PUP.
Območje Krajevne skupnosti Jagnjenica:
– vključena ureditvena območja z oznakami od A1 do A5 ter B1 in B2, to so območja po naslednjih naseljih:
A1 – del ureditvenega območja naselja Jagnjenica 9907-1 (stanovanja, centralne dejavnosti)
A2 – ureditveno območje naselja Jagnjenica – zaselek Stari Dvor 99007-2
A3 – ureditveno območje naselja Jagnjenica – zaselek Sv. Marjeta 99007-3
A4 – del ureditvenega območja naselja Jagnjenica – zaselek »Kompanija«
99007-4 (obstoječa pozidava)
A5 – ureditveno območja naselja Čimerno 99003-1
B1 – del ureditvenega območja naselja Jagnjenica 99007-1 (proizvodne obrtne dejavnosti)
B2 – del ureditvenega območja naselja Jagnjenica – zaselek »Kompanija«
99007-3 (razširjeni del ureditvenega območja) ter
– območje kulturne krajine Čimerno.
Območje Krajevne skupnosti Radeče:
– vključena ureditvena območja z oznakami od A6 do A9 in B3, to so območja po naslednjih naseljih:
A6 – ureditveno območje naselja Hotemež 99006 – 1
A7 – ureditveno območje naselja Hotemež 99006 – 2
A8 – ureditveno območje naselja Njivice 99012-1
A9 – ureditveno območje naselja Njivice – območje »Kora« 99012 – 3
A10 – ureditveno območje naselja Obrežje 99023-1
B3 – ureditveno območje centra za ravnanje z odpadki – Hotemež 99006 – 3
– ureditvena območja znotraj meje UZ Radeče:
– ki se urejajo izključno na podlagi PUP, to so območja z oznakami: KS1, KS2, KS4-del, KS5, KS6/1 del, KS6/2, KS6/3, KS7, KS8 ter P1 in P2, PC, C, ŠR, Š, obstoječe pokopališče in zelene površine ob Savi in R cesti
– ostala območja v okviru UZ, ki se do sprejetja PIN urejajo s tem odlokom, to so območja KS4 del, CT, P3, SC1 in RTP.
Območje Krajevne skupnosti Svibno:
– vključena ureditvena območja z oznakami A11 in A12, to so območja po naseljih:
A11 – ureditveno območje naselja Počakovo – Zgornje Počakovo 99013-1
A12 – ureditveno območje naselja Svibno 99018-1
– območje kulturne krajine Svibno.
Območje Krajevne skupnosti Vrhovo:
– vključena ureditvena območja z oznakami od A13 do A15 in B4, to so območja po naseljih:
A13 – ureditveno območje naselja Prapretno 99014-1
A14 – ureditveno območje naselja Vrhovo 99019-1
A15 – pokopališče Vrhovo 99019 – 3
B4 – ureditveno območje naselja Log pri Vrhovem 99009-1
– območje kulturne krajine Vrhovško polje

Na območju Občine Radeče so izvzeta iz urejanja s PUP naslednja ureditvena območja:
– ureditvena območja izven urbanistične zasnove Radeče:
– ureditveni načrt za območje Papirnice (Uradni list RS, št. 29/91)
– lokacijski načrt za območje hidroelektrarne Vrhovo (Uradni list SRS, št. 35/87)
– ureditvena območja na območju urbanistične zasnove Radeče:
– zazidalni načrt za stanovanjsko območje Dobrava KS9 (Uradni list RS, št. 81/97)
– zazidalni načrt za proizvodne in servisne dejavnosti Njivice P4 (Uradni list SRS, št. 42/86)
– ureditveni načrt za območje novega pokopališča in bencinski servis v Radečah (Uradni list RS, št. 53/92)
– ureditveni načrt za mestno središče Radeče (Uradni list RS, št. 10/93)
– ureditveni načrt za stanovanjsko območje KS6 in KS6/1 del Njivice (Uradni list RS, št. 81/97)
– lokacijski načrt za čistilno napravo in priključnega dela kolektorja (Uradni list SRS, št. 44/88).

Meja ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij, meje površin po namenu so določene v grafičnih prikazih na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v okviru prikaza namenske rabe prostora z varovanimi območji, ki so sestavni del tega odloka.

Skupna merila in pogoji za posege v prostor veljajo za vsa območja iz 3. člena tega odloka, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.

Obravnavano območje občine vključuje glede na namen in varovanje naslednje površine:
– območje za poselitev
– ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja ter
– stavbna zemljišča na območju razpršene poselitve
– kmetijska zemljišča (najboljša in druga kmetijska zemljišča)
– območje gozdov
– območje vodnogospodarskih ureditev in varovana območja vodnih virov ter vodnogospodarskih omejitev v prostoru
– varovana območja naravnih vrednot in kulturne dediščine in
– prometne površine ter območje komunalne in energetske infrastrukture.
Vsa zgoraj navedena območja so prikazana na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v okviru kartnega gradiva PUP iz 4. člena tega odloka.

Na celotnem območju občine, ki se ureja s temi ureditvenimi pogoji, so dovoljeni naslednji posegi, če v tem odloku ni določeno drugače:
– redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav, adaptacije in rekonstrukcije,
– urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve,
– za energetsko, komunalno in prometno omrežje in naprave za zveze so dopustna vzdrževalna dela, obnovitvena dela, razširitve (dograditve), rekonstrukcije in odstranitve.

Poleg navedenih pogojev iz 11. člena so po posameznih območjih dovoljeni že naslednji posegi, ki imajo značaj graditve, ob upoštevanju pogojev iz 13. člena ter ostalih določil tega odloka:
V ureditvenih območjih – funkcionalno zaokroženih območij v okviru urbanistične zasnove naselja Radeče (ureditvena območja, ki se urejajo izključno na podlagi PUP iz 6. člena tega odloka):
– novogradnje kot zapolnitev vrzeli (stanovanja, centralne dejavnosti – oskrbne in storitvene dejavnosti, skupne garaže)
– nadomestni objekti
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za potrebe oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti v skladu z opredeljeno namembnostjo posameznih območij
– v okviru obstoječih proizvodnih območij (P1, P2) so dovoljene spremembe dejavnosti za potrebe proizvodnje in rekonstrukcije obstoječih objektov za sodobnejše tehnologije na podlagi predhodne urbanistične in okoljevarstvene presoje
– v okviru obstoječega pokopališča, obstoječega kompleksa šole in športno-rekreacijskih površin so dovoljene dograditve objektov in ureditve na podlagi predhodne strokovne podlage za to območje.
V ureditvenih območjih vaških naselij s pretežno kmečko stanovanjsko zazidavo (naselja z oznako ad. A1 do A8 in od A10 do A14 iz 6. člena tega odloka):
– novogradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov kmetij – dopolnilna in nadomestna gradnja le v primerih, kadar bi bila nesmotrna obnova starih objektov ali če so le-ti arhitektonsko nekvalitetni
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov če so posegi v skladu s pogoji iz 2. točke tega odloka
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za potrebe kmetijstva, za dopolnilne dejavnosti – obrtno dejavnost brez emisij, za potrebe turistične dejavnosti na kmetiji
– urejanje odprtih javnih in zelenih površin.
V ureditvenih območjih lokalnih oskrbnih središč Jagnjenica, Svibno in Vrhovo (ureditvena območja z oznakami A1, A2, A3, A12 in A14) je upoštevati še podrobnejša določila za ta naselja iz poglavja IV. tega odloka.
V ureditvenem območju za proizvodne dejavnosti z oznako A9 (»Kora«) so dovoljeni posegi navedeni za tovrstna območja v okviru prve alinee 12. člena tega odloka za območja v okviru UZ naselja Radeče.
Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje (oznaka U):
– novogradnje (dopolnilna in nadomestna gradnja) v okviru opredeljenih stavbnih zemljišč iste namembnosti kot je namembnost obstoječih objektov
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov (razen pri zidanicah in počitniških objektih)
– sprememba namembnosti obstoječih objektov kmetij ali delov teh objektov za potrebe turistične dejavnosti, za stanovanja in potrebe kmetijstva.
Na območju športno-rekreacijskih površin Magolnik je dovoljena gradnja smučarskih vlečnic in spremljajočih objektov na podlagi predhodne strokovne presoje.
V ureditvenih območjih naselij, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti – PIN-i (ureditvena območja z oznako B in nekatera območja znotraj UZ naselja Radeče iz 6. člena tega odloka):
– novogradnja le v izjemnih primerih kolikor ni ovira v nadaljnjem načrtovanju tega prostora
– nadomestni objekti
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov
– urejanje zelenih površin in infrastrukture.
V okviru funkcionalnih zemljišč obstoječih legalno zgrajenih objektov do leta 1997, ki v dokumentu kategorizacije in razvrstitve kmetijskih zemljišč še nimajo opredeljenega stavbnega zemljišča, so do sprejetja sprememb in dopolnitev tega dokumenta, dovoljeni posegi v obsegu kot so opisani za stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje in skladno z določili tega odloka (brez dopolnilne gradnje).

Podrobnejša merila in pogoji za posamezne vrste posegov iz 12. člena tega odloka:
– Novogradnje v okviru ureditvenih območij in na območju stavbnih zemljišč razpršene gradnje so možne le kot zapolnitev znotraj zaokroženih območij. Novogradnje morajo biti praviloma iste namembnosti kot je namembnost opredeljenega območja.
– Dopolnilna gradnja individualnih stanovanjskih objektov in prizidave so ob upoštevanju določil tega odloka možne do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidave napram 60% nepozidanega funkcionalnega zemljišča.
– Novogradnje gospodarskih objektov – kleti z bivalnim prostorom oziroma zidanice za potrebe kmetijske proizvodnje kot je vinogradništvo in sadjarstvo so možne le na stavbnem zemljišču in kolikor investitor poseduje najmanj 15 a zasajenega zemljišča z navedenimi kulturami.
– Gradnja objektov oziroma ureditve prostorov za centralne dejavnosti – trgovino, gostinstvo in turizem ter druge storitvene in družbene dejavnosti je možna v okviru ureditvenih območij, v katerih je po planskih dokumentih občine predviden razvoj teh dejavnosti in so za to dane prostorske možnosti.
– Sprememba namembnosti objektov v okviru ureditvenih območij s pretežno stanovanjsko zazidavo je možna za ureditve prostorov za obrtno in storitveno dejavnost pod pogojem, da se ne spreminja pretežna namembnost območja. Možne so le-tiste dejavnosti, ki nimajo kvarnih vplivov na okolje in na bivalne pogoje sosednjih objektov. Investitor mora v primeru ureditev za proizvodno obrt v lokacijskem postopku obvezno predložiti strokovno mnenje institucije za varstvo okolja in zagotavljati pogoje v skladu s predpisi za to področje.
– V okviru obstoječih proizvodnih kompleksov za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, so do izdelave le-teh dovoljene spremembe dejavnosti za potrebe proizvodnje, rekonstrukcije obstoječih objektov za sodobnejše tehnologije na podlagi predhodne strokovne osnove iz urbanističnega in okoljevarstvenega vidika; investitor mora obvezno predložiti presojo vplivov na okolje.
– Gradnja nadomestnih objektov je možna v primeru, če je obstoječi objekt dotrajan, funkcionalno neprimeren ali oblikovno moteč objekt v prostoru. Namembnost novega objekta mora ostati praviloma nespremenjena oziroma v skladu z opredeljeno namembnostjo območja v planskih aktih občine.
Gradnja je možna le na stavbišču ali na območju stavbnega zemljišča objektov.
– Dograjujejo (dozidave, nadzidave) in prenavljajo se lahko le objekti, ki bodo po dograditvi skladni s pogoji oblikovanja določenimi v tem odloku in ki so zgrajeni v skladu s predpisi.
– Na območjih, ki so opredeljena kot območja kulturne dediščine, morajo biti vse gradnje in posegi v prostor podrejeni določilom, ki jih je za ta območja opredelil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje in so sestavni del tega odloka.

– Funkcionalno zemljišče obstoječih objektov je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo obstoječega objekta.
– Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč novih objektov je potrebno upoštevati namembnost in velikost objektov, oblikovanost terena, lokacijo komunalnih vodov ter druge omejitve v prostoru ob upoštevanju predvidenega razvoja. Pri tem je potrebno zagotoviti sanitarno tehnične zahteve (osončenje, proste in zelene površine) in ostale urbanistične pogoje v zvezi z dovozi, parkirnimi površinami in drugimi utrjenimi površinami okrog objektov.
– Za gradnjo novih gospodarskih objektov – zidanic v okviru sadjarskih in vinogradniških območij je potrebno zagotoviti, da se parcelacija zemljišč izvrši skladno z značilnostmi obstoječe parcelacije in da bo stavbno zemljišče za novogradnjo zagotavljalo ohranitev tipičnega vzorca tovrstne poselitve.
– Širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta je 3 m, širina dovoza do objekta pa 3,5 m. V funkcionalno zemljišče se po potrebi vključujejo tudi parkirne in manipulativne površine (centralne in proizvodne dejavnosti).
– Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost funkcionalnega zemljišča v takšnem obsegu, da bo prilagojeno obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
– Funkcionalno zemljišče objektov v okviru naselij, ki predstavljajo naselbinsko dediščino, je potrebno podrediti zahtevam in pogojem pristojne spomeniške službe.
– Funkcionalno zemljišče oziroma gradbena parcela se določi v lokacijski dokumentaciji, ob upoštevanju določil tega odloka in predpisov geodetske službe. Načrt gradbene parcele je obvezno osnova za parcelacijo na terenu.
– Merila in pogoje iz tega poglavja je smiselno uporabiti tudi pri določanju funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov.

– Kulturni izgled kmetijskega prostora je eden od snovnih pogojev izrabe prostora. Zagotoviti je potrebno obdelanost površin, urejenost robov in trajnostno koriščenje.
– Kmetijska zemljišča se bodo urejala in izkoriščala v skladu z naravnimi in reliefnimi danostmi v prostoru občine in vrstami kultur primernimi za gojenje po posameznih območjih in pedosekvencah zastopanih v prostoru občine.
– Za očuvanje krajinskih kvalitet je potrebno upoštevati naslednje usmeritve urejanja:
– pri izkoriščanju njivskih površin je potrebno upoštevati tak kolobar, da se zagotavlja pestrost krajine
– prenova sadovnjakov v obliki večjih strnjenih terasastih plantaž ni primerna. V primeru potreb po večjih površinah, naj bodo le-te prekinjene z otoki visoke grmovne vegetacije oziroma manjšimi gozdiči in travniškimi površinami. Pred takimi posegi je pridobiti strokovne usmeritve glede oblikovanja krajine
– prenova vinogradov naj upošteva značilno parcelacijsko strukturo in obdelavo po padnicah terena
– pri posegih na območju vodotokov je potrebno ohraniti naravne tokove in večino naravne vegetacije.
– Agromelioracije se bodo izvajale po posameznih mikrolokacijah majhnega obsega na celotnem območju občine. Vsi tovrstni posegi na območju kulturnih krajin Svibno in Čimerno se morajo izvajati s soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

– Vsi posegi v gozdni prostor se urejajo z določili zakona o gozdovih, na njegovi podlagi izdanih predpisov, gozdnogospodarskih načrtov in z določili tega odloka.
– V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom je pri posegih v te gozdove upoštevati poseben režim gospodarjenja.
– Posek na golo kot način gospodarjenja z gozdom je prepovedan.
– S posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij tako gospodariti, da se njihova vloga v okolju ohrani in krepi.
– Odmiki objektov od gozdnega roba ne smejo biti manjši od povprečne višine dreves, izjemoma je ta odmik lahko tudi manjši, vendar ne manj od 10 m.
– Pri načrtovanju hortikulturne ureditve okolja objektov in drugih posegov v prostor je potrebno upoštevati načela sonaravnega ravnanja s prostorom in glede na vrstno sestavo bližnjih gozdov prvenstveno saditi avtohtono rastje.
– Gozdna infrastruktura se mora načrtovati, graditi in vzdrževati po določilih zakona o gozdovih ter na njegovi podlagi izdanih predpisov o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnih površin, ki jih izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z Ministrstvom za okolje.
– K vsakemu posegu v gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Soglasje zavoda se mora pridobiti tudi k dovoljenju za poseg v prostor za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivale na gozdni ekosistem in funkcije gozdov.
– Soglasja ni mogoče izdati, kadar je pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor razvrednotili ali poškodovali gozd.
– Na območju gozdov, ki so opredeljeni kot naravna dediščina, se morajo posegi v te gozdove izvajati tudi s soglasjem pristojne naravovarstvene službe.

Varovanje kakovosti in količin voda:
– Pri posegih v območja opredeljenih varstvenih pasov vodnih virov za vodovod Radeče je potrebno upoštevati pogoje in režim urejanja določen v odloku o varstvu teh vodnih virov (Uradni list SRS, št. 21/89).
– Prioritetno je pristopiti k raziskavam in izdelati strokovne podlage ter zavarovati še ostale vire pitne vode na območju Občine.
– Za izboljšanje kvalitete vode Sopote in Save je potrebna izgradnja čistilnih naprav in kanalizacije v Radečah, Jagnjenici in Vrhovem.
Vodni in obvodni prostor, varovanje pred škodljivim delovanjem voda:
– Nadaljevati je potrebno z urejanjem pritokov reke Save v območju od zajezbe HE Vrhovo od Vrhovega do Zidanega mostu.
– Da se prepreči preplavitev na območju naselja Radeče ob izrednih razmerah je potrebno nadaljevati z ureditvami za stabilizacijo struge Sopote in njenih pritokov ter hudourniških grap, da se prepreči nanos večjih količin naplavin:
– ureditev prodnih zadrževalnikov na Sopoti – v km 0,223 v Njivicah in v km 9,50 Sopote,
– izgradnje stabilizacije korit in zadrževalnikov na 36 pritokih Sopote po programu MOP, Uprave RS, za varstvo narave, izpostave Novo mesto.
– Vzporedno s stabilizacijo vodotokov je potrebno urediti in sanirati plazovita območja na desnem bregu Sopote.
– Gradnja objektov in površinskih infrastrukturnih objektov ni dovoljena v pasu 5 m levo in desno od osnovne struge posameznih potokov ter pri reki Savi v pasu 10 m in več in izven dosega visoke vode z upoštevanjem varnostnega nadvišanja.
– Na območju naselij je potrebno zagotoviti 100-letno poplavno varnost.
– Pri posegih v obvodni prostor je potrebno zagotoviti ohranitev rečnih in obrežnih eksosistemov ter obrežne krajine. Vse ureditve za stabilizacijo strug morajo biti izvedene v naravnih materialih. Na potokih, ki so opredeljeni kot naravne vrednote, je vse posege potrebno izvajati v soglasju z naravovarstveno službo.
– Za vsak poseg v obvodnih predelih in na območju varovanja vodnih virov je potrebno pridobiti podrobnejša merila in pogoje pristojne službe za urejanje voda. Prav tako je podrobnejša merila in pogoje te službe pridobiti v predpisanem upravnem postopku k lokacijam večjih posegov v prostor.

Za vsak poseg na objektih in v okviru varovanih območij naravnih vrednot je potrebno predhodno pridobiti soglasje oziroma pogoje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.
Na območju občine so opredeljene naslednje naravne vrednote: naravni spomeniki (NS) in naravne vrednote (NV).
(1) NS – naravni spomeniki:
a) zavarovani z odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti Uradni list RS, št. 65/97:
– Močilno, Gašperjev kostanj (*1823) – dendrološki naravni spomenik (NS-4)
– Močilno, Lipa pri cerkvi sv. Miklavža – dendrološki naravni spomenik (NS–5)
– Počakovo, stebrasta (kačja) smreka – dendrološki naravni spomenik (NS–6)
b) predlagani za razglasitev:
– Sopota z obrečnim pasom in sotesko do Jagnjenice (*0296) – hidrološki in geomorfološki naravni spomenik (NS-1)
– Svibno, grajski hrib – suhi travniki in gozdovi do Sopote – botanični in zoološki naravni spomenik (NS-2)
– Svibno, Na izeri – mlaka, hidrološki in botanični naravni spomenik (NS-3)
– Suhi graben – hidrološki naravni spomenik (NS-72) in
– Radušca – hidrološki naravni spomenik (NS-73).
(2) NV – naravne vrednote:
44 – Radeče, Skalna pečina Brus, površinska geomorfološka
45 – Brezenska voda, hidrološka
46 – potok Glažuta, hidrološka
47 – paleolitska postaja Njivice, geomorfološka, paleontološka
48 – Senožeti v Čimernem, botanična
49 – Lipa pri cerkvi sv. Janeza, Počakovo, dendrološka
50 – Rovtarjeva bodika, botanična
51 – Lipa v Budni vasi, dendrološka
52 – Topoli v Starem gradu, dendrološka
53 – Dobrava, Strniševa bodika, dendrološka
54 – Bukvi v Škratovi dolini, dendrološka
55 – Močilno – rumenoploda bodika, dendrološka
56 – Juvančičev graben – ostanek prvobitnih dobovih gozdov ob reki Savi
57 – Slap pri Radečah, hidrološka, geomorfološka
58 – Čimerno, podzemna jama, podzemna geomorfološka
59 – Čimerno, skalni osamelci Babe, površinska geomorfološka
60 – Čimerno, potok Pihuc, hidrološka
61 – Zavrate, jama pod Cumarjem, podzemna geomorfološka
62 – Jelovo, Blajevo brezno, podzemna geomorfološka
63 – Zavrate, potok Curk, hidrološka
64 – Zidani most, skalni greben ob Savi, površinska geomorfološka
65 – Zagrad, apnenčasti osamelci, površinska geomorfološka.
Pri posegih na objekte in območja naravnih vrednot je potrebno upoštevati varstvene režime za posamezne vrste teh vrednot.

Za vsak poseg na objektih oziroma varovanih območjih kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje po 44., 45., 46. in 47. členu zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).

Na območju občine so opredeljena naslednja območja in objekti kulturne dediščine:
K1 – arheološka dediščina
K2 – profana stavbna dediščina – gradovi, dvorci, meščanska, trška arhitektura,
etnološka dediščina
K3 – sakralna stavbna dediščina
K5 – memorialna stavbna dediščina
K6 – vrtnoarhitekturna dediščina
K7 – naselbinska dediščina
K11 – kulturne krajine
K13 – tehniška dediščina
(1) K1 – arheološka dediščina
Pri posegih na območjih arheološke dediščine je upoštevati naslednje usmeritve:
raba tal na teh območjih mora biti takšna, da ohranja podzemne ostaline nepoškodovane, prepovedeno je poseganje v zemeljske plasti z vsemi oblikami gradenj in kmetijskih operacij. Pred vsakim posegom mora pristojna služba za varstvo kulturne dediščine opredeliti nadaljnje ukrepe potrebne za ohranitev arheološke dediščine.
Evidentiranih in ovrednotenih je 8 arheoloških območij, ki imajo vrednost kulturnega spomenika (KS) oziroma kulturne dediščine (KD):
K1-01 – Hotemež, arheološko območje Dvorsko polje (KS)
K1-02 – Hotemež, arheološko območje Hotemež (KD)
K1-03 – Jagnjenica, arheološko območje Gradec (KS)
K1-04 – Jagnjenica, arheološko območje Kržiše (KS)
K1-05 – Log pri Vrhovem, arheološko območje Erkenštajn (KS)
K1-06 – Stari dvor, arheološko območje Kopališče (KD)
K1-07 – Svibno, arheološko območje Grac (KD)
K1-08 – Svibno, arheološko območje Grajski hrib (KS)
(2) K2 – profana stavbna dediščina
Na območju občine je evidentiranih in ovrednotenih 58 objektov profane stavbne dediščine.
Z odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti (Uradni list RS, št. 65/97 so zavarovani – razglašeni naslednji kulturni spomeniki:
K2-09 – Radeče, grajska razvalina
K2-10 – Radeče, graščina Dvor, Pot na Dvor 21
K2-11 – Radeče, graščina Titova 2
K2-12 – Svibno, grajska razvalina
K2-13 – Žebnik, grajska razvalina
K2-14 – Radeče, Dvorec Turn, Starograjska 17
Za razglasitev so predlagani naslednji kulturni spomeniki:
K2-15 – Jagnjenica 7, preužitkarska hiša
K2-16 – Jagnjenica 6, kozolec
K2-17 – Jagnjenica 29, kozolec
K2-32 – Svibno 17, hiša
Na območju občine je še 48 objektov z vrednostjo kulturne dediščine, ki je v kartnem delu gradiva PUP oštevilčena po seznamu ZVNKD Celje:
K2-18 do 31
K2-33 in 34
K2-35 do 50 in 50a, b, c, d, e in f ter
K2-79 in 80.
Vse posege na teh objektih je potrebno izvajati s soglasjem in pod pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine in ob upoštevanju določil iz odlokov o razglasitvah.
(3) K3 – sakralna stavbna dediščina
Z odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti (Uradni list RS, št. 65/97) je razglašeno za kulturne spomenike 10 cerkva na območju občine:
K3-51 – Brunk, p.c. sv. Treh kraljev (EŠD 2195)
K33-52 – Svibno, ž.c. sv. Križa (EŠD 2410)
K3-53 – Radeče, ž.c. sv. Petra
K3-54 – Jelovo, p.c. sv. Katarine
K3-55 – Vrhovo, p.c. sv. Martina
K3-56 – Čimerno, p.c. sv. Trojice
K3-57 – Jagnjenica – p.c. sv. Marjete z območjem in skupino objektov
K3-58 – Močilno, p.c. sv. Miklavža
K3-59 – Počakovo, p.c. sv. Janeza Evangelista
K3-60 – Žebnik, p.c. Žalostne Matere Božje
Objekti se varujejo z varstvenimi usmeritvami in ukrepi predpisanimi v odloku o razglasitvi.
(4) K5 – memorialna dediščina
a) zavarovani in razglašeni za kulturne spomenike (Uradni list RS, št. 65/97) so naslednji objekti:
K5-61 – Radeče, trg – spomenik NOB
K5-62 – Radeče, kapela ob Ul. M. Majcna
K5-63 – Radeče, spomenik M. Nemca in M. Koša Šolska pot 5
K5-65 – Stari Dvor, kapela ob hiši Stari Dvor 2
K5-66 – Vrhovo, znamenje pri hiši Vrhovo št. 12
K5-67 – Vrhovo, stebrno znamenje pri hiši Vrhovo št. 88
b) ostali objekti z vrednostjo kulturne dediščine
K5-64 – Radeče, staro nunsko pokopališče
(5) K6 – vrtno arhitekturna dediščina
Kulturni spomenik vrtne arhitekture K6–68, Radeče, park ob graščini Dvor (EŠD 7918) se ureja po varstvenih usmeritvah iz razglasitvenega odloka (Uradni list RS, št. 7/99).
(6) K7 – naselbinska dediščina
Na območju občine so z vrednostjo naselbinskega spomenika (KS) oziroma naselbinske dediščine (KD) 4 naselja:
K7-69 – Svibno, vas (KS)
K7-70 – Močilno, vas (KS)
K7-71 – Čimerno, vas (KD) in
K7-72 – Radeče, Stari del (KD)
Pri prenovah in posegih v ureditvena območja naselij naselbinske dediščine je potrebno upoštevati naslednje usmeritve in pogoje ZVNKD Celje:
– upoštevati je potrebno obstoječo grajeno strukturo in kontinuiteto načina pozidave
– možne so nadomestne gradnje gradbeno ogroženih ali oblikovno neustreznih objektov
– novogradnje so možne le izjemoma kot nujna funkcionalna dopolnitev obstoječe strukture naselja ali posamezne domačije – prilagajati se morajo terenu in obstoječi pozidavi
– prenove naselij se morajo urejati po vnaprej pripravljenih izvedbenih dokumentih, za katera so obvezne strokovne podloge pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
Podrobnejša določila urejanja za naselje Svibno so podana v poglavju IV. tega odloka.
(7) K11 – kulturne krajine
Z vrednostjo kulturnega spomenika (KS) in kulturne dediščine (KD) so na območju občine opredeljene:
K11-73 – kulturna krajina Svibno (KS)
K11-74 – kulturna krajina Čimerno (KS) in
K11-75 – kulturna krajina Vrhovo (KD)
Pri urejanju in posegih v ta območja se varuje stara poselitvena struktura, krajevno značilni arhitekturni tip, načini kmetovanja in s tem obdelovalni vzorec in v gozdovih režim prebiralne sečnje. Opustiti se morajo agromelioracijski posegi z zasipavanjem, ravnanjem zemljišč in izsuševanjem mokrotnih zemljišč ter intenzivno gnojenje.
Podrobnejša določila urejanja na območju kulturne krajine Svibno in Vrhovo so podana v poglavju IV. tega odloka za naselja Svibno in Vrhovo.
(8) K13 – tehniška dediščina
– Z odlokom o razglasitvi je razglašen tehniški spomenik (Uradni list RS, št. 65/97)
K13-76 – Radeče, stari most (EŠD 8116)
– Z vrednostjo tehniške dediščine sta opredeljena:
K13-77 – Radeče, vlečna pot za brodove ob Savi
K14-78 – Žebnik 1, stara vodna elektrarna s cevovodom.
Objekti in območja tehniške dediščine naj se funkcionalno vključujejo v urbanistično tkivo Radeč in v sodobno turistično-rekreacijsko ponudbo mesta ob upoštevanju njihovih spomeniških značilnosti.

– Pred posegom v prostor, ki ima lahko negativen vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96).
– Za posamezne vrste posegov v prostor, ki imajo lahko negativen vpliv na okolje, je potrebno opredeliti možne vplive in izdelati zahtevano presojo o vplivih na okolje, kot to določa zgoraj navedeni zakon.
– Za gradnjo objektov za obrtno dejavnost znotraj stanovanjskih območij morajo investitorji v lokacijskem postopku pridobiti presojo vplivov na okolje.
– Pri gradnji novih objektov je iz vidika varstva zraka je potrebno zagotoviti, da ne bodo prekoračene dopustne emisije, pri obstoječih objektih, ki so vir onesnaževanja, pa je potrebno pridobiti meritve emisij in zagotoviti sanacijo.
Pospešiti je potrebno dograditev plinskega omrežja po naseljih, kjer so za to možnosti in priključiti nanj vse porabnike.
– Na območjih varstva vodnih virov, obvodnih zemljišč in zaradi vpliva vode labilnih zemljišč in erozijskih območij je pred morebitnimi posegi vanje pridobiti vodnogospodarske pogoje upravljalca.
– Sanirati je potrebno divja odlagališča v prvotno namembnost zemljišča.
– Ob gradnji objektov so investitorji dolžni obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba.
– Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
– Za varstvo pred hrupom je potrebno zagotoviti predpisano zaščito za zmanjšanje hrupa do največje dovoljene ravni. Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati vse predpise za varstvo pred hrupom.
– Podrobnejša določila za posege, ki imajo lahko negativen vpliv na območja naravnih potencialov, kulturno krajino ter naravno in kulturno dediščino, so podrobneje podana v drugih poglavjih tega odloka.

Varovanje in urejanje prostora za obrambo in zaščito se ureja napodlagi predpisov in tega področja.

Pri posegih in urejanju na območju naselij Jagnjenica, Svibno in Vrhovo je poleg splošnih določil iz tega člena potrebno upoštevati podrobnejša merila in pogoje iz IV. poglavja tega odloka.
Lokacija, odmiki od objektov in parcelne meje:
– Z izborom lokacije objekta se mora zagotoviti ohranitev obstoječe tipične zasnove značilne za posamezno naselje v obravnavani arhitekturni krajini. V naseljih oziroma delih naselja, ki so ovrednoteni kot naselbinska dediščina, morajo biti lokacije kot oblikovna podoba objekta izbrani s soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
– Stavbno zemljišče mora biti sposobno za gradnjo, obvezno je predhodno pridobiti geotehnične pogoje v zvezi z načrtovano novogradnjo.
– Vsi odmiki novih objektov morajo biti načrtovani skladno z veljavnimi predpisi za posamezna področja ter strokovnimi normativi in pogoji ustreznih soglasij.
– Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov se določi glede na terenske razmere in v skladu s sanitarno tehničnimi, požarno varnostnimi predpisi in pogoji osvetlitve. Novi objekti ne smejo vplivati škodljivo na bivalne pogoje prebivalcev v neposredni soseščini.
– Odmik objekta od posestne meje znaša min. 4 m, za manjši odmik oziroma za objekt, ki je oddaljen 4 m in več, ima pa vpliv na sosednja zemljišča in objekte, je potrebno pridobiti soglasje sosedov. Z načrtovanimi odmiki novogradenj od posestnih mej mora biti zagotovljeno vzdrževanje objekta tako, da ni motena sosednja posest ter da so upoštevani sanitarni in požarno varnostni pogoji.
– Vsaka lokacija za gradnjo objektov mora imeti zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremljenost – dostop na javno cesto ter oskrbo z vodo in električno energijo. Pogoji v zvezi z odmiki novogradenj od cest in komunalnih vodov in naprav so podani v poglavju 3 tega odloka.
Višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen:
– Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave, prav tako ne smejo presegati tega gabarita prizidave in nadzidave objektov.
– Praviloma naj bo etažnost za individualne stanovanjske objekte vkopana klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje.
– Razmerje višine zidanega dela objekta proti strehi naj bo v razmerju, značilnem za posamezno vrsto objekta v naselju in arhitekturni krajini.
– Objekti na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano, da se zagotovi pritličen gabarit.
– Etažnost objektov mora biti podrejena dominantam naselja (cerkev, grad, drevo), kar se še posebej strogo upošteva v okviru opredeljenih območij kulturne krajine in naselbinske dediščine.
– Tlorisne oblike novih objektov v okviru vaških naselij in na območju razpršene gradnje naj bodo podolgovate zasnove in praviloma v razmerju stranic 1:1,8. V urbanem središču v naselju Radeče se tlorisni gabarit podreja obstoječi zazidavi v posameznih območjih, na območju naselbinske dediščine pa določilom pristojne spomeniške službe.
– Površina prizidave objekta ne sme presegati zazidane površine obstoječega objekta tlorisne izmere do 50 m2. Pri objektih tlorisne izmere od 50 do 100 m2 ne sme presegati 60% zazidane površine obstoječega objekta, pri objektih tlorisnih izmer nad 100 m2 pa ne sme presegati 20% zazidane površine obstoječega objekta. Ohrani naj se razmerje tlorisnih stranic objekta, kot je to opredeljeno v zgornji alinei. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno s predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati.
– Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka in gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta.
Streha, fasada:
– Strehe naj bodo simetrične dvokapnice s čopi ali brez, kar je še posebej obvezno upoštevati v okviru odprtega prostora in vaških naselij. Naklon strešin od 35° do 45°, na območju vaških naselij in razpršene poselitve je obvezen naklon 40° ali 45° glede na prevladujoči naklon v zaselku. Kritina naj bo opečna ali iz drugega naravnega materiala in obvezno temnejša, svetle kritine niso dovoljene.
– Oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah, ki so praviloma vertikalno podolgovatih oblik in členitev ter obdelave fasad naj izhaja iz funkcije objekta in se prilagaja sosednjim objektom ter značilnostim oblikovanja v arhitekturni krajini.
Gospodarski objekti – kleti z bivalnim prostorom (vinske kleti in shrambe za sadje)
– Obvezni so podolgovati tlorisi objekta v razmerju stranic okvirno 1:2 in z maksimalno zazidano površino do 45 m2. Velikost se prilagaja obstoječi zazidavi in velikosti kmetijskega zemljišča, ki ga investitor poseduje.
– Objekt ima lahko dve izkoriščeni etaži, in sicer: kletno etažo in izkoriščeno podstreho, če pa je klet v celoti vkopana, je možno izvesti pritličje in ostrešje brez kolenčnega zidu. Objekti na nagnjenem terenu, ki so delno vkopani oziroma imajo polzasuto klet (zadnja stena kleti v celoti vkopana), imajo lahko nad kletno etažo kolenčni zid visok do 1,6 m in ostrešje.
– Streha mora biti simetrična dvokapnica z nakloni strešin 45° s kritino iz opeke. Sleme vzdolž daljše stranice objekta mora biti vzporedno s plastnicami terena.
Ureditev okolice objektov:
– Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovano povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli z lokacijsko odločbo.
– Pri zemeljskih posegih v teren naj se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče, oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega poročila, se izvede z opornimi zidovi, ki morajo biti po izvedbi maksimalno zazelenjeni (popenjavke).
– Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo s krajevnimi vrstami rastlinja. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo kulturno krajino. Odprte zelene in peš površine v okviru ureditvenih območij, ki imajo javen značaj, naj bodo urejene enotno v značilnem ambientu obravnavanega naselja. Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo v višini 1 m in so lahko ojačane z žično mrežo. V okviru strnjeno pozidanih območij je ograjevanje parcel potrebno prilagajati obstoječim ureditvama, vendar ograje ne smejo biti višje od 1 m.
– Na območju razpršene poselitve v okviru domačij praviloma ograjevanje parcel ni dovoljeno, razen v primerih, ko je potrebno zemljišče zavarovati pred nezaželenimi vplivi okolice za ljudi in živali.
– Pri ograjevanju objektov in kompleksov, ki zahtevajo posebno varnost, je upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
– Od roba cestnega telesa morajo biti ograje odmaknjene minimalno 1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženje in opravljanje drugih komunalnih dejavnosti.
– Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da bo tudi telesno prizadetim občanom omogočen neoviran dostop do objektov in naprav ter njihova uporaba.

Vsi objekti razen nekaterih pomožnih objektov morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno prometno in komunalno omrežje (elektro, kanalizacijsko in vodovodno).
Zagotoviti je potrebno možnost priključitve na telefonsko omrežje in v naseljih, kjer se načrtuje plinska mreža in omrežje kabelske televizije možnost priključitve na ta omrežja.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene skladno s predpisi za posamezna področja, da se preprečijo kvarni vplivi na okolje in zagotovijo obrambno zaščitni pogoji (požarna varnost, oskrba v izrednih razmerah ipd.).
Pred posegi v prostor v zvezi z gradnjo novih prometnih, komunalnih in energetskih vodov in naprav državnega in občinskega pomena je obvezno izdelati lokacijske načrte. Za ostale manj pomembne objekte in naprave prometne, komunalne in energetske infrastrukture je pred posegi v prostor možno izdelati le lokacijsko dokumentacijo.
Pri posegih v prostor na območjih, ki se urejajo na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev znotraj urbanistične zasnove naselja Radeče, je potrebno pogoje komunalnega urejanja podrediti zasnovi komunalnih ureditev v okviru urbanistične zasnove. Pri posegih v okviru lokalnih oskrbnih središč Jagnjenica, Svibno in Vrhovo pa je poleg pogojev iz 24. člena potrebno upoštevati še podrobnejša merila in pogoje iz IV. poglavja tega odloka.

– promet
Pri posegih v prostor izven ureditvenih območij naselij je obvezno upoštevati varovalne pasove cest in sicer pri lokalnih cestah 10 m od osi cest na vsako stran, pri regionalnih cestah 20 m in pri glavnih cestah 60 m. Za morebitno gradnjo v varovalnem pasu morajo investitorji pridobiti soglasje upravljalca ceste.
Pri opredeljevanju lokacij za novogradnjo je treba za vsak objekt zagotoviti dostop in dovoz na javno cesto ali javno pot in si prizadevati, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto. Odmiki objektov od ceste se bodo določali v skladu z zakonom o cestah in pogoji upravljalcev.
Omogočen mora biti urgentni dostop do objektov, z vidika požarne varnosti mora biti omogočen dovoz z gasilskimi vozili (cisterno) in širine dovoznih cest minimalno 3,5 m.
Pri dimenzioniranju parkirišč je potrebno upoštevati veljavne normative glede števila parkirnih mest za posamezne dejavnosti.
Pri gradnji novih cest je potrebno upoštevati elemente podane v lokacijskih načrtih oziroma v lokacijski dokumentaciji.
Pri lokaciji posameznih objektov je potrebno upoštevati predvidene rekonstrukcije in razširitve obstoječih javnih in lokalnih cest na predpisane elemente in v strnjenih naseljih morebitna gradnja pločnikov in kolesarskih stez.
Pri načrtovanju in izvedbi rekonstrukcij obstoječih cest je potrebno zagotoviti ureditev kolesarskih stez skladno s podano zasnovo kolesarskega omrežja v planskih aktih občine.
Pri naseljih, ki so varovana kot naselbinska dediščina, se odmiki objektov od cest podrejajo določilom pristojne spomeniške službe.
Pri nadaljnjem načrtovanju prometnih ureditev je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo – zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in uredbo o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98) ter odlok o novi kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 4/99). Upoštevati je potrebno zakon o varnosti v cestnem prometu in skladno temu predvideti rešitve, ki bodo umirjale promet.
Za vse posege v varovalni pas kategoriziranih cest si je investitor dolžan pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje Direkcije RS, za ceste. Pri novogradnjah ali adaptacijah objektov v varovalnem pasu državnih cest, Direkcija RS, za ceste ne prevzame nobene finančne ali druge obveznosti zaradi hrupa, tresenja ali podobno.
Od železniške proge morajo biti vsi novi objekti odmaknjeni skladno s predpisi. Za vsak poseg v varovalnem pasu železnice od osi skrajnega tira železniške proge na vsako stran v širini 200 m se mora pridobiti soglasje Slovenskih železnic.

– vodooskrba
Vse novogradnje se bodo priključevale na obstoječe in predvideno vodovodno omrežje.
Predvidena je ureditev zajetja vodnega vira »Ivje« in izgradnja vodovoda s črpališčem na odseku Ivje–Rudna vas–Dobrava.
Pri posegih na območja varstvenih pasov virov pitne vode je potrebno upoštevati določila urejanja iz veljavnih odlokov o varstvenih pasovih vodnih virov v Občini Radeče.

– Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Dolgoročna rešitev za odvajanje in čiščenje odplak je dograditev in izgradnja kanalizacijskega omrežja in dokončanje izgradnje komunalne čistilne naprave v Radečah na lokaciji Obrežje ter izgradnja manjših lokalnih komunalnih čistilnih naprav v Vrhovem, Prapretnem, Jagnjenici in Svibnem.
S pričetkom obratovanja čistilne naprave Radeče in čistilnih naprav v naseljih iz zgornje alinee, je obvezno v določenem roku opustiti obstoječe sisteme prečiščevanja in se priključiti na nove sisteme. Do priključitve je dopustna izvedba 3-prekatne greznice na praznenje, ki morajo biti locirane tako, da bo omogočen kasnejši priklop na krajevno kanalizacijo.
Tehnološke odplake se morajo očistiti posebej v skladu z vrsto onesnaženja. Predvidena je izgradnja tehnološke čistilne naprave na območju Papirnice v Njivicah.
Odplake bodo morale ustrezati določilom uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
Meteorne vode s streh in čiste površinske vode je možno preko peskolovov kontrolirano voditi v ponikovalnico ali recipient. Onesnažene meteorne vode z olji s parkirišč in drugih utrjenih delovnih površin pa je pred izpustom v sisteme kanalizacijskega omrežja oziroma v recipient obvezno očistiti v lovilcih olj in maščob. Posamezni objekti morajo biti višinsko zasnovani tako, da bodo varni pred vplivom visokih voda z omogočeno odvodnjo meteornih vod s funkcionalnih površin.
Ureditve gnojišč in gnojnih jam na kmetijah morajo ustrezati strokovnemu navodilu za urejanje gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). Čas in način uporabe gnoja in gnojevke na kmetijskih površinah mora ustrezati uredbi o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).

– energetika
Opredeljena ureditvena območja, ki se bodo urejala na podlagi PUP se bodo oskrbovala pretežno iz obstoječih trafopostaj. V primeru slabih napetostnih razmer in povečanega odjema elektrike bo upravljalec zgradil nove trafopostaje 20/0,4 kV s pripadajočimi priključnimi visokonapetostnimi daljnovodi in priklopi na nizkonapetostno omrežje.
Za vse posege v koridorje 110 kV daljnovodov, ki so v upravljanju ELES Ljubljana, je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– vsi posegi v elektroenergetski koridor obstoječih in predvidenih DV so dovoljeni v smislu zahtev tehničnih predpisov za graditev nadzemnih vodov,
– za vsak poseg v koridorje obstoječih DV mora biti izdelan elaborat križanja oziroma približevanja ter nanj pridobljeno soglasje upravljalca,
– vse stroške, ki bodo morebiti izhajali iz naslova posega v elektroenergetski koridor obstoječih DV (postavitve DV, povišanje stebrov in pd.) je dolžan nositi povzročitelj posega,
– upravljalcu DV mora biti omogočen neoviran dostop do DV z mehanizacijo kot tudi vzdrževalnim skupinam do vsakega stojnega mesta DV.
Opredeljeno 20 kV elektroomrežje na območju Občine Radeče je v upravljanju Elektro Ljubljana, JP PE Trbovlje (severni del občine) in Elektro Celje, JP PE Krško (južni del občine). Za vsak poseg na območju daljnovodnih koridorjev je potrebno pridobiti soglasje upravljalcev.
Pred pridobitvijo lokacijskih in gradbenih dovoljenj si morajo investitorji pridobiti soglasje upravljalca električnega omrežja.
Preureditev nizkonapetostnega omrežja, ki bi ovirala izgradnjo predvidenih objektov izvede pristojne elektroslužba na stroške investitorja.
Podrobnejše usmeritve oskrbe z električno energijo za naselja Radeče, Jagnjenico in Vrhovo so podane v poglavju IV. tega odloka.

– Plinovod:
Za posege in gradnjo v zaščitenem pasu 200 m od osi magistralnih plinovodov je potrebno pridobiti soglasje upravljalca plinovoda.
V opredeljenem pasu 2 x 30 m pasu magistralnega plinovoda je prepovedano graditi nove objekte za bivanje ljudi, razen če je bila gradnja predvidena pred projektiranjem plinovoda in če se uporabljajo posebni varnostni ukrepi. Možna je gradnja nadomestnih stanovanjskih objektov, dozidave, adaptacije in gradnje gospodarskih objektov za potrebe kmetij.
Zemeljska dela znotraj 5 m pasu od osi magistralnega plinovoda pa se sme izvajati le pod posebnimi pogoji in pod nadzorom zastopnika upravljalca.
Na območju naselja Radeče in Njivice je potrebno upoštevati varovalni pas plinovodov 6 bar, ki znaša 5 m od osi plinovoda na vsako stran. Gradnja objektov v tem varovalnem pasu ni možna. Za vse posege v tem koridorju je potrebno pridobiti soglasje upravljalca.

– TK omrežje in naprave:
Izgradnja in vzdrževanje TK omrežja se lahko izvaja nemoteno glede na ostale pogoje v PUP.
Pri določanju lege objektov je potrebno upoštevati odmike oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljalec TK omrežja pri pridobitvi soglasja k lokaciji ali gradbenemu dovoljenju za posamezne objekte.
Pridobljeno soglasje za PUP ne velja za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
V okviru priprave prostorskih izvedbenih načrtov oziroma lokacijske dokumentacije je potrebno izdelati zasnovo TK omrežja.
– Kabelsko TV omrežje
Izgradnja in vzdrževanje kabelskega TV omrežja se lahko izvaja nemoteno glede na ostale pogoje v PUP.
V okviru priprave prostorskih izvedbenih načrtov oziroma lokacijske dokumentacije je potrebno izdelati zasnovo kabelskega TV omrežja.

– Ravnanje z odpadki, pokopališča
Skladno z zasnovo ravnanja z odpadki JP Komunale Radeče je predviden odvoz komunalnih odpadkov na odlagališče Unično v Občini Hrastnik ter sanacija in ureditev centra za ravnanje z odpadki na lokaciji sedanjega odlagališča v Hotemežu.
V ureditvenih območjih naselij je zagotoviti lokacije t.im. ekoloških otokov za kontejnerje za ločeno zbiranje odpadkov. V ta namen je potrebno pridobiti strokovne podlage za razmestitev teh lokacij po posameznih naseljih s pogoji za ureditev, oblikovni izgled in vklopitev v urbano območje.
Območja obstoječih pokopališč se bodo urejala na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev. Posamezne ureditve v okviru obstoječih pokopališč je možno urejati na podlagi PUP in v skladu z določili tega odloka in ob upoštevanju predpisov za posamezna področja varstva okolja.
Dolgoročno je predvideno novo pokopališče v Radečah, ki se bo urejalo na podlagi ureditvenega načrta.

Poleg skupnih meril in pogojev iz poglavja III. tega odloka se dodatna merila in pogoji nanašajo na ureditvena območja naselij Jagnjenica, Svibno in Vrhovo in območja kulturnih krajin ter nekatera območja znotraj urbanistične zasnove naselja Radeče in druga ureditvena območja.

Dodatna in podrobnejša merila in pogoji se nanašajo na ureditvena območja naselja Jagnjenica iz 6. člena tega odloka A1 do A4 in B1, B2 ter odprti prostor v navezavi na ta območja.
– ureditvena območja naselja Jagnjenica, opis mej po parcelah
Ureditvena območja naselja z oznakami 99007-1, 99007-2, 99007-3 in 99007-4 se nahajajo na območju katastrske občine Svibno, meje ureditvenih območij, gledano v smeri urinega kazalca, potekajo po naslednjih parcelah oziroma le-te sekajo, in sicer:
– ureditveno območje 99007-1 centralnega dela naselja v obsegu okvirno 6,9 ha:
Od izhodiščne točke na regionalni cesti v smeri severovzhod poteka po zahodni meji parcel 287/5, 287/9 ter po severnih mejah parcel 287/9, 289/8 ter v nadaljevanju prečka parcelo 286, 289/1 in 289/2. Od tu v smeri proti jugovzhodu poteka po severnih mejah parcel 289/2, 289/3, 267/3 in 304/2 ter se v dolžini 50 m nadaljuje po severni meji parcele 268/3, prečka to parcelo in parcelo 270/1 ter se v dolžini 50 m nadaljuje po severni meji parcel 268/1 in 268/4, ter se nadaljuje po severni meji parcele 271/1 do parcele 276/6 vključi del te parcele in v smeri jug po vzhodni meji parcele 276/5, do regionalne ceste ter se nadaljuje proti vzhodu po južnem robu te ceste tako, da vključi parcele 275 in del 275/4 in del 275/5 ter prečka regionalno cesto.
V nadaljevanju v smeri vzhod poteka meja po južnem robu regionalne ceste do parcele 281/3, od tu v smeri jug po vzhodni meji parcele 281/4 ter v smeri zahod prečka parcelo 281/2 in se nadaljuje po južni meji parcel 1882, 281/11, 281/8, 1573/1, 282/2, 1574/4, 1576/5 in po jugozahodni meji parcel 283/10, 283/9, 283/7, 283/5, 283/3, 283/6 in 284. Od tu se nadaljuje po južnih mejah parcel 285/4, 285/5, 285/1 in v smeri jug po vzhodni in južni meji parcele 1576/1 do krajevne ceste parcele 1818 ter v smeri sever po njenem robu v dolžini 25 m in se v smeri zahod nadaljuje po južnih mejah parcel 1595/2 in 1595/3 ter v smeri sever po zahodni meji parcele 2595/3, obkroži parcelo 285/2 ter se po vzhodni meji parcele 285/4 zaključi na regionalni cesti v izhodiščni točki opisa.
– ureditveno območje 99017-2 Stari dvor v obsegu okvirno 0,80 ha:
Od izhodiščne točke opisa na regionalni cesti poteka meja ureditvenega območja v smeri sever in severovzhod po južni in vzhodni meji parcele 279/8 ter se nadaljuje po severni meji parcele 279/7, 279/5 in 279/3 do meje katastrske občine Njivice ter v smeri proti jugu po meji te katastrske občine do regionalne ceste. Od tu se meja v smeri zahod nadaljuje po severnem robu regionalne ceste do izhodiščne točke opisa.
– ureditveno območje 99007-3 pri cerkvi sv. Marjete v obsegu okvirno 1 ha:
Meja ureditvenega območja poteka od izhodiščne točke opisa na krajevni cesti parcele 1818 obkroži parceli 1590/2 in 1590/3 ter se v smeri severovzhod nadaljuje po severni meji parcele 1592/2, prečka parcelo 1591 v dolžini 64 m ter v smeri jugovzhod pravokotno prečka krajevno cesto in v smeri proti jugu prečka parcelo 1578/1 ter se nadaljuje po zahodni meji te parcele do parcele 1579/2 na svojem poteku v smeri zahod vključi obstoječi gospodarski objekt na parceli 1579/2 ter se po severni meji te parcele nadaljuje do krajevne ceste. Od tu se v smeri zahod nadaljuje tako, da prečka parcelo 1581/1, poteka po severni meji parcele 1587, prečka parcelo 1588/1 in 1589 do izhodiščne točke opisa na krajevni cesti.
– ureditveno območje 99007-4 stanovanjskega zaselka »Kompanija« v obsegu okvirno 4,4 ha:
Meja ureditvenega območja poteka od izhodiščne točke na regionalni cesti pri priključku interne dovozne ceste v smeri sever in severovzhod po meji parcele 350/3 in 350/4 in severnih mejah parcel ob gozdnem robu 350/5, 350/6, 350/8, 350/9 in 350/11, se nadaljuje po jugozahodni meji parcele 339 v dolžini 30 m ter v smeri jug prečka parcelo 340/1 in 341/1 v dolžini 23 m ter v smeri vzhod prečka parcele 338/1, 338/2, 329 in 326 do parcele 315.
Od tu se nadaljuje po severozahodni meji parcele 315, 317, 318 in 319, se v smeri jugovzhod nadaljuje po jugozahodnih mejah parcel 322 in 321 do krajevne ceste. Od tu v smeri jugozahod poteka po jugovzhodnih mejah parcel 310/2, 313 in v dolžini 65 m po meji parcele 298 prečka parcelo 298 in se nadaljuje po severozahodni meji parcele 332 ter v smeri severozahod po severovzhodni meji parcele 297/1 do parcele 343 v smeri jugozahod po meji parcel 297/1 in 297/2 in v smeri jugovzhod prečka parcele 296/1 do parcele 294/1 ter se nadaljuje po meji te parcele v smeri vzhod in jug do regionalne ceste.
Od tu v smeri proti s severozahodu poteka po severnem robu regionalne ceste do izhodiščne točke opisa.
– funkcije območja s pogoji za kvaliteto graditve
Vse novogradnje in spremembe namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov na območju lokalnega oskrbnega središča morajo biti v skladu z vsebinsko specifiko posameznih ureditvenih območij in v grafičnih prilogah označenih od 1 do 4:
– območje 1 (99007-1) – osrednji del naselja s stanovanji, centralnimi dejavnostmi (gasilski dom, trgovina, gostilna, večnamensko igrišče in v dograjevanju – dve trgovini, gostilna s prenočišči), posamičnimi domačijami in proizvodno servisno dejavnostjo
– območje 2 (99007-2) – kmečko stanovanjski zaselek Stari Dvor
– območje 3 (99007-3) – vaško jedro ob cerkvi sv. Marjete s pretežno kmečko stanovanjsko zazidavo in župniščem
– območje 4 (99007-4) – območje Kompanija s pretežno stanovanjsko zazidavo.
Na navedenih območjih je predvidena zgostitev pozidave s faktorjem izkoriščenosti 0,3 do 0,4; po obsegu večje proste površine za pozidavo so na območju 1 in 4.
osnovne razvojne usmeritve za odprti prostor:
– posegi tik ob gozdnem robu niso dovoljeni (odmik min. 10 m od roba gozda), gozdni rob ob ureditveni meji mora ostati neokrnjen; ohraniti je potrebno vse manjše gozdne zaplate,
– ohraniti je potrebno sedanjo kmetijsko rabo zemljišč na območju varovanih vedut na zaselek pri cerkvi sv. Marjete;
– vsi parcialni vzdrževalni in ureditveni ukrepi na vodotokih morajo biti usklajeni s celovitim konceptom urejanja vode na širšem povodju in izvajani v skladu s krajinskim in hidrološkim značajem vodotokov. Za vse posege na vodotokih je potrebno soglasje pristojne vodnogospodarske službe, na vodotokih, ki so opredeljeni kot naravni spomenik (Glažuta in Sopota do Ježa) pa tudi soglasje pristojne naravovarstvene službe,
– na opredeljenih območjih arheološke dediščine – poznoantične naselbine Gradec in prazgodovinskega grobišča Kržiše – je potrebno ohraniti sedanjo rabo zemljišč, gradnja objektov ni dovoljena. Na teh območjih velja I. varstveni režim, ki določa arheološki izkop kot predpogoj za kakršnokoli poseganje v zemeljsko plast. Vsi posegi na teh območjih morajo potekati v sodelovanju in s soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
– pogoji za urbanistično oblikovanje območja in arhitekturno oblikovanje objektov
Poleg skupnih določil odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine, je na območju naselja potrebno upoštevati še naslednje podrobnejše pogoje in usmeritve pri posegih v ureditvenih območjih naselja:
– pri posegih na nagnjenem terenu še posebej na pobočjih severno od regionalne ceste je obvezno predhodno pridobiti pogoje gradnje od strokovne geološke službe,
– za vsak poseg na območjih opredeljene naselbinske dediščine – zaselka pri cerkvi sv. Marjete in Gorenčeve domačije – ter na objektih kulturne dediščine je obvezno predhodno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za spomeniško varstvo.
Kakršenkoli poseg na objektih Jagnjenica 7 in Jagnjenica 30 ter cerkvenem kompleksu in na podružni cerkvi sv. Marjete je možen le na osnovi konservatorskega programa, ki ga pripravi pristojna služba za spomeniško varstvo,
– z dopolnilno gradnjo je potrebno zagotoviti gručasti poselitveni vzorec in oblikovanje objektov v elementih značilnih za obravnavano kulturno krajino: podolgovat tloris (1:1,8), stanovanjske stavbe pritlične ali v pobočjih vrhkletne stavbe in izkoriščeno podstrešje; dvokapne strehe z nakloni 40° in 45° s čopi ali brez in opečno kritino.
Po posameznih ureditvenih območjih naselja je po- trebno upoštevati:
območje 1 (ureditveno območje 99007-1)
– na območju severno od regionalne ceste je možna dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov v navezavi na obstoječe objekte kot dopolnitev obstoječih gručastih skupin (regularna parcelacija in zazidava ni dovoljena):
– objekti na nagnjenem terenu naj imajo klet vkopano v pobočje, vrkletno etažo in izkoriščeno podstrešje; objekti morajo biti podolgovate tlorisne zasnove in z daljšimi stranicami in slemeni locirani v smeri plastnic terena,
– objekti na ravnem terenu naj bodo pritlični z izkoriščenim podstrešjem,
– obvezno je ohraniti zelene površine med posameznimi gručami objektov – obsaditev s sadnim drevjem,
– dovoze do objektov je potrebno urediti iz obstoječih dovoznih cest.
– na območju centra naselja severno tik ob regionalni cesti so možne dograditve in ureditve za potrebe širitve in kvalitetnejšega oblikovanja centra:
– urediti je potrebno funkcionalne površine objektov in parkirne površine,
– obvezen je pritlični gabarit objektov morebitne dopolnilne gradnje,
– za ureditve in posege v varovalnem pasu regionalne ceste je predhodno potrebno pridobiti soglasje upravljalca.
– na območjih 1a za obrtno stanovanjsko gradnjo in 1b za proizvodne dejavnosti južno od regionalne ceste je obvezen načrten pristop k izgradnji in prenovi območja na podlagi prostorsko izvedbenega načrta
– posegi na tem območju bodo možni po predhodni ureditvi struge Sopote na odseku od zadrževalnika do izliva Glažute, da se prepreči poplavljanje območja,
– z obnovo obstoječega kompleksa in objektov (območje 1b) in dograditvijo je potrebno zagotoviti kvalitetno oblikovanje celotnega območja, objektov in funkcionalnih površin,
– objekti naj bodo nepodkleteni, gradnja in urejanje območja mora biti v skladu s pogoji graditve, ki jih izdela strokovna geološka služba,
– na opredeljenih zelenih površinah novogradnje niso dovoljene; obvezno je urediti zelene površine z zasaditvijo v pasu ob regionalni cesti, obvodni zeleni pas ob Sopoti ter zelene površine na območju med kompleksom 1a in obstoječo gručo objektov pri Ježu.
območje 2 (ureditveno območje 99007-2)
– v okviru zaselka Stari Dvor je možna posamična dopolnilna gradnja objektov le za potrebe funkcionalne širitve domačij (kmečko stanovanjske gradnje):
– ohraniti je kvalitetne zaključke vzhodnega in zahodnega obrobja zaselka,
– objekti morajo biti praviloma locirani z daljšimi stranicami in slemeni vzporedno s plastnicami (konfiguracijo) terena,
– zagotoviti je funkcionalni in manipulativni prostor obstoječih domačij na tem območju,
– s prenovo obstoječih objektov in zunanjih ureditev je potrebno zagotoviti kvalitetno oblikovanje po določilih odloka o PUP.
območje 3 (ureditveno območje 99007-3)
– dopolnilna gradnja objektov na območju zaselka pri cerkvi sv. Marjete je možna le za potrebe funkcionane širitve domačij,
– zagotoviti je potrebno obnovo opuščenega objekta Jagnjenica 30 na podlagi konservatorskega programa (za centralne dejavnosti ali stanovanja); oblikovati je potrebno odprt vaški prostor ob objektu,
– v severnem delu ureditvenega območja je obvezna ohranitev zelenih površin vsled varovanih vedut na naselje in cerkveni kompleks,
– zagotoviti je potrebno sanacijo jugovzhodnega roba zaselka – oblikovno izboljšavo novejšega gospodarskega objekta; objekt je obsaditi z gručastimi skupinami sadnega drevja, zasaditi popenjavke ob objektu.
območje 4 (ureditveno območje 99007-4)
– na območju severno od regionalne ceste je možna dopolnilna gradnja posamičnih stanovanjskih objektov kot zaokrožitev obstoječih skupin objektov in oblikovanje po odloku o PUP,
– obvezno je ohraniti opredeljene zelene površine – sedanjo rabo zemljišč – zelenega grebena med pozidavo ob regionalni cesti in pozidavo severozahodnega dela območja pod Ruparjevo domačijo; novogradnje niso dovoljene,
– usmeritve za lociranje in oblikovanje individualnih stanovanjskih objektov na prosti površini 4a:
– obvezen je načrten pristop k izgradnji območja na podlagi prostorskega izvedbenega načrta,
– obvezna je gručasta zasnova posameznih skupin objektov; objekti morajo biti praviloma z daljšimi stranicami in slemeni vzporedni s plastnicami terena,
– zagotoviti je enotno oblikovanje objektov ter višinski gabarit: v pobočje vkopana klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje,
– obvezne so dvokapne simetrične strehe z nakloni strešin 45° ter opečno ali njej podobno kritino v isti barvi,
– ob območju domačije Rupar je ohraniti širši pas s sadovnjakom in potrebne funkcionalne površine,
– dovozne ceste morajo biti speljane po plastnicah terena,
– okolico posameznih skupin objektov je potrebno obsaditi z gručastimi skupinami sadnega drevja.
– izven ureditvenega območja vzhodno na območju bližnje domačije je novejši neustrezno oblikovan gospodarski objekt potrebno obsaditi z gručami sadnih dreves, ob morebitni prenovi objekta pa zagotoviti kvalitetnejše oblikovanje.
– Infrastruktura:
Na območju naselja je potrebno upoštevati naslednje podrobnejše pogoje v zvezi s komunalnim urejanjem:
– zagotoviti je potrebno vzdrževanje in obnovo obstoječega cestnega omrežja in obeh osnovnih prometnic regionalne in lokalne ceste ter urediti dovozne ceste do predvidenih novogradenj,
– skladno s potrebami je potrebno dograjevati obstoječi vodovodni sistem,
– dolgoročno je potrebno izgraditi ločen kanalizacijski sistem in izgraditi lokalno komunalno čistilno napravo z lokacijo vzhodno od Starega Dvora ob Sopoti,
– do izgradnje kanalizacijskega sistema so za fekalne odplake obvezne zaprte večprekatne greznice na praznenje,
– skladno z načrtovano zasnovo elektro omrežja se bo zgradil 20 kV kablovod od predvidene RTP Radeče do trafo postaje ob proizvodnem kompleksu,
– v zvezi z urejanjem elektro in TK omrežja ter ogrevanja veljajo skupna merila in pogoji, ki so v odloku o PUP podani za celotno območje občine ter pogoji posameznih upravljalcev. Predvidena je izgradnja telefonske centrale v Jagnjenici in optičnega zemeljskega kablovoda od Radeč do Jagnjenice.
– varovanje vodnega in obvodnega prostora ter varovanje pred škodljivim delovanjem vode:
– večji regulacijski posegi na površinskih vodotokih niso dopustni, v največji možni meri je potrebno ohraniti naravni videz vodotokov; prioritetno je urediti strugo Sopote na odseku od zadrževalnika Jagnjenica do izliva Glažute (poplavno območje),
– izgraditi je potrebno prodne zadrževalnike na hudourniških potokih skladno z načrtovanji na celotnem povodju ter urediti potok Glažuto,
– v varovalnem pasu vodotokov gradnja objektov ni dovoljena,
– premostitve ne smejo zmanjševati sedanje prevodnosti osnovnih korit,
– urediti je potrebno ustrezen propust pod regionalno cesto za manjši potok ob zaselku »Kompanija«,
– za vse posege v struge vodotokov ter v njihovem varovalnem pasu je potrebno pridobiti soglasje strokovne službe, ki je pristojna za vzdrževanje vodnega režima.

Dodatna podrobnejša merila in pogoji se nanašajo na ureditveno območje naselja Svibno z oznako A12 in na območje kulturne krajine Svibno iz 6. člena tega odloka.
– ureditveno območje naselja Svibno 99018, opis meje po parcelah
Ureditveno območje naselja Svibno se nahaja na območju katastrske občine Svibno v obsegu okvirno 1,9 ha ob lokalni cesti v zahodnem delu Občine Radeče.
Meja ureditvenega območja gledano v smeri urinega kazalca poteka od izhodiščne točke opisa na lokalni cesti parcele 1821 v smeri proti severu in severozahodu po severovzhodnih mejah parcel 855/4 in 857/1 ter v smeri severovzhod po južnih mejah parcel 858/1, 794 in 792/9 do parcele 792/7. Od tu v smeri proti jugozahodu poteka po zahodni meji parcele 792/7 in 1197 do krajevne ceste, obkroži parcelo 1185 ter se po severozahodnem robu te ceste nadaljuje do parcele 1821 (lokalna cesta). V nadaljevanju v smeri jug in zahod prečka parcelo 805 do gozdne ceste parcele 1822 ter poteka ob robu te ceste v smeri jugovzhod v dolžini 35 m, se lomi v smeri jugozahod in pri tem prečka parcele 808, 807/1 in 807/2, se nadaljuje po jugovzhodni meji parcele 809 do lokalne ceste in južnega vogala parcele 812.
V nadaljevanju poteka v smeri severovzhod po robu ceste 1821 v dolžini 20 m, nato prečka parcelo 812 v smeri severozahod do dovozne ceste in v oddaljenosti 10 m ob tej cesti prečka parcelo 855/1 v smeri severozahod ter v smeri severovzhod tako da obkroži objekte domačij ter se nadaljuje v smeri severovzhod po severozahodnem robu ceste 1821 do izhodiščen točke opisa.
– funkcije območja s pogoji za kvaliteto graditve
Za vse posege v ureditvenem območju naselja – naselbinskega spomenika in na območju opredeljene naravne dediščine in kulturne krajine Svibno je potrebno predhodno soglasje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Vse novogradnje in spremembe namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov v ureditvenem območju lokalnega oskrbnega središča morajo biti v skladu z vsebinsko specifiko v posameznih delih naselja.
Po namenu prostor znotraj ureditvenega območja sestavljajo:
– cerkveni kompleks s cerkvijo sv. Križa, pokopališčem in mrliško vežico na vedutno izpostavljenem delu ob vrhu Grajskega hriba
– objekti domačij – kmečko stanovanjske gručaste pozidave na skrajnem južnem in v osrednjem delu in
– center naselja z objektom šole, igriščem in večnamenskim objektom, v katerem so: gasilski dom, krajevna skupnost, pošta, okrepčevalnica in trgovina osnovne preskrbe v osrednjem delu ob vznožju Grajskega hriba.
V ureditvenem območju je možna zgostitev pozidave s predvidenim faktorjem izkoriščenosti 0,25 glede na varovanje naselja. Malo večje proste površine za dopolnilno gradnjo so na skrajnem južnem delu naselja pod cesto za Počakovo. Dopolnilna gradnja posamičnih individualnih objektov je možna le v navezavi na obstoječe zazidalne gruče.
usmeritve in pogoji urejanja na območju kulturne krajine Svibno:
– Na območju kulturne krajine je potrebno upoštevati naslednje pogoje ZVNKD Celje:
– agromelioracijski ukrepi večjih razsežnosti, ki bi bistveno vplivali na konfiguracijo terena, talno vlažnost, drobne reliefne in vegetacijske pojave ter parcelacijsko strukturo, niso sprejemljivi,
– odprte kmetijske površine so nezazidljive z novimi objekti, pozidava naj se drži obstoječih zazidalnih gruč.
– Obvezna je ohranitev sedanje rabe tal na območju arheološke dediščine; na tem območju velja prepoved zemeljskih del razen za znanstveno raziskovalne namene (izkopavanje, sondaže, morebitno čiščenje grmovne zarasti).
– Na območju naravnega spomenika Grajski hrib je upoštevati naslednje pogoje ZVNKD Celje:
– območje je nezazidljivo, ohraniti je sedanjo rabo zemljišč,
– režim ekstenzivnega kmetijstva – zagotoviti je vzdrževanje tradicionalnega ekstenzivnega gospodarjenja s travniki,
– spreminjati talne rastične pogoje ni dovoljeno,
– na območju varovalnega gozda je upoštevati poseben način gospodarjenja predpisan za tovrstne gozdove,
– razvijati je možno izletniško rekreacijske, učno vzgojne in znanstveno raziskovalne funkcije.
– varovati je potrebno gozdne robove, gozdni robovi morajo ostati neokrnjeni.
– pogoji za urbanistično oblikovanje območja in arhitektonsko oblikovanje objektov v ureditvenem območju naselja
Poleg skupnih določil odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine je na območju obravnavanega naselja potrebno upoštevati še naslednje podrobnejše usmeritve in pogoje:
Za vsako novogradnjo je na območju labilnega terena predhodno iz geološkega vidika preveriti lokacijo in določiti ustrezno mikrolokacijo in zagotoviti odvodnjavanje ter določiti pogoje gradnje.
Pri dopolnilni gradnji objektov v navezavi na obstoječo zazidavo je potrebno upoštevati naslednje pogoje ZVNKD Celje:
– da se s posegom ohrani gručasta zasnova zazidave,
– mase individualnih objektov naj ne presegajo največjega v skupini,
– zagotoviti je sivo barvo kritine (poenotenje s prevladujočo barvo kritin v zaselku); nakloni strešin naj se ravnajo prav tako po prevladujočem naklonu strešin v zaselku.
Na nagnjenem terenu naj bodo objekti z daljšimi stranicami in slemeni postavljeni ob breg – vzporedno s plastnicami terena.
Pri morebitni obnovi objektov: Svibno 17, cerkve sv. Križa ali grajskih razvalin so posegi možni le na osnovi predhodnega konservatorskega programa, ki ga za celovito presentacijo pripravi pristojna strokovna služba za varstvo kulturne dediščine.
Za obnove objektov etnološke dediščine – stanovanjskih objektov Svibno 23, 24 in 27 ter gospodarskih objektih pri objektih Svibno 24 in 27 je obvezno soglasje pristojne spomeniškovarstvene službe.
V primeru obnove večnamenskega objekta v centru naselja je potrebno zagotoviti oblikovanje v elementih tradicionalne arhitekture pod pogoji in s soglasjem pristojne spomeniškovarstvene službe.
Ohraniti je potrebno markantna drevesa v ureditvenem območju – pred šolo in Rovtarjevo bodiko (naravna vrednota).
– infrastruktura
V ureditvenem območju naselja je potrebno upoštevati naslednje podrobnejše pogoje v zvezi s komunalnim urejanjem
– zagotoviti je potrebno vzdrževanje in obnovo lokalne ceste Jagnjenica–Svibno–Gornje Počakovo in javnih poti ter urediti dovoze do novogradenj,
– v zvezi z urejanjem elektro in TK omrežja ter ogrevanja veljajo skupna merila in pogoji odloka o PUP za območje občine in pogoji posameznih upravljalcev,
– v primeru novih tras cest in kabliranja vodov komunalne infrastrukture je obvezno predhodno pridobiti pogoje strokovne geološke službe,
– prioritetno je na območju naselja izgraditi kanalizacijo in manjšo lokalno komunalno čistilno napravo po predhodno izdelanem načrtu,
– do izgradnje kanalizacijskega sistema so za fekalne odplake obvezne zaprte večprekatne greznice na praznenje,
– iz vodnogospodarskega stališča je obvezno urejati odvodnjo na plazovitih območjih za stabilizacijo terena.

Dodatna podrobnejša merila in pogoji se nanašajo na ureditveno območje naselja Vrhovo z oznako A14 in na območje kulturne krajine Vrhovško polje iz 6. člena tega odloka.
– ureditveno območje naselja Vrhovo, opis meje po parcelah
Ureditveno območje naselja Vrhovo se nahaja na območju katastrske občine Vrhovo v obsegu okvirno 13 ha ob glavni cesti I. reda št. 5 Arja vas–Celje–Zidani most–Krško–Drnovo v jugovzhodnem delu Občine Radeče.
Meja ureditvenega območja gledano v smeri urinega kazalca poteka od izhodiščne točke na glavni cesti po zahodni meji parcele 125/1 v dolžini 36 m, se usmeri proti jugovzhodu ter pri tem prečka parcelo 125/1 in potok ter se po vzhodni meji potoka nadaljuje v smeri proti jugu v dolžini 20 m. Od tu se meja usmeri ponovno proti jugovzhodu ter prečka parcele 126, 123/1, se nadaljuje po severni meji parcele 123/2 do parcele 121/4, se usmeri proti severu po zahodni meji parcel 121/4 in 121/3 in se nadaljuje po severni meji parcel 121/3 in 120/5 prečka kolovozno cesto in parcelo 112/2 do južne meje parcele 112/1. Od tu se v oddaljenosti 14 m in vzporedno s kolovozno cesto usmeri proti jugu po parceli 112/2 v dolžini 38 m, se v nadaljevanju ponovno usmeri proti jugovzhodu in pri tem prečka parcele 112/2, 112/1 in 111/1 do parcele 107/3 ter se nadaljuje po severni meji parcele 108/3, prečka parcelo 106/1, se nadaljuje po južni meji parcele 106/1 in severnih mejah parcel 105/2, 105/3, 90/3 in 89/2. V smeri severovzhod prečka parceli 85 in 83/1 do kolovozne ceste in se v smeri jugovzhod nadaljuje po robu te ceste do parcele 175, prečka parcelo 175 in se nadaljuje po južni meji parcel 180, 181 in 186 ter prečka kolovozno cesto in se nadaljuje po južni meji parcele 172/2, prečka parcelo 193/3 ter se po vzhodni meji te parcele usmeri proti severu do parcele 193/1 in se v smeri jugovzhod nadaljuje po severnih mejah parcel 198/3, 208/4, 209/1, 214, 215, 220/1 in prečka kolovozno cesto ter se nadaljuje po severnih mejah parcel 221/3 in 227/2 do kolovozne ceste. Od tu se usmeri proti severu po zahodnem robu te ceste v dolžini 50 m in se v smeri jugovzhod nadaljuje po severni meji parcele 233/3, prečka parcelo 238/1 in 239/1, obkroži severni del parcele 243/2, prečka parcelo 246/1, se po vzhodni meji te parcele usmeri proti jugu in se v smeri jugovzhod nadaljuje po severni meji parcele 246/2, prečka parcelo 252/1, se nadaljuje po severnih mejah parcel 252, 258, 259/1, 264 ter obkroži severni del parcele 265/2 do ceste in v smeri proti jugu se nadaljuje po vzhodnem robu te ceste do glavne ceste.
V nadaljnjem poteku prečka glavno cesto in se v smeri proti jugu nadaljuje ob vzhodnem robu krajevne ceste – parcele 881 v dolžini 56 m, od tu v smeri proti zahodu prečka parcele 333/1, 333/2 in 336/3, se nadaljuje v isti smeri po južnih mejah parcel 20/2 in 20/3 ter 20/1 v dolžini 40 m, se usmeri proti jugovzhodu preko parcele 22 in se preko parcele 341/1 zaokroži do krajevne ceste in se po njenem robu nadaljuje v smeri severozahod do parcele 30/2 z vključitvijo obstoječega objekta na parceli 32. V nadaljevanju poteka po JV meji parcel 30/2, 29/3 in 29/1, po južni meji parcel 29/1 40/1 ter obkroži parcelo 42/1 in preko dovozne ceste prečka parcelo 47, 56/2, 60 in se nadaljuje po severnem robu parcel 61 in 66, po vzhodni meji parcele 66, po južni meji parcel 70, 74/2, 78/1, 93/1, 93/2, 91/2, 91/1, 101, 114/6 ter se nadaljuje po severni meji gozdne parcele 117/1 in parcel 119/3, 124/5 ter južni meji parcele 124/2 do parcele 398/2 ter v smeri severovzhod po zahodni meji parcele 124/2 do glavne ceste in izhodiščne točke opisa.
– funkcije območja s pogoji za kvaliteto graditve
Vse novogradnje in spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, gospodarske objekte, oskrbne in storitvene dejavnosti na območju lokalnega oskrbnega središča morajo biti v skladu z vsebinsko specifiko posameznih območij znotraj ureditvenega območja naselja in v grafičnih prilogah označenih z 1 in 2:
– območje 1 – območje pretežno kmečko stanovanjske zazidave z lego severno vzdolž glavne ceste s posamičnimi objekti centralnih dejavnosti (trgovina, gasilski dom, krajevna skupnost, poštni urad, igrišče) in
– območje 2 – območje pretežno kmečko stanovanjske in stanovanjske zazidave z lego južno vzdolž glavne ceste:
– zahodni del območja z večjo skupino stanovanjskih objektov, trgovino in gostilno
– osrednje območje ob cerkvi sv. Martina s pretežno kmečko stanovanjsko zazidavo in
– vzhodni del območja s kmečko stanovanjsko pozidavo do ceste za Log.
V ureditvenem območju je predvidena zgostitev pozidave in delne prenove s faktorjem izkoriščenosti 0,3. Po obsegu večje proste površine za dopolnilno gradnjo so na zahodnem delu območja 1 in v okviru območja 2 na osrednjem in vzhodnem delu ureditvenega območja.
Osnovne usmeritve in pogoji za naselje in kulturno krajino Vrhovo:
Iz vidika ohranjanja kvalitetnih krajinskih značilnosti Vrhovskega polja in razvoja naselja je ZVNKD Celje podal naslednje osnovne usmeritve:
– kmetijsko, poselitveno in prometno politiko je usmerjati v pretežno ohranjanje parcelacijskega vzorca in etnološko pomembnih kozolcev;
– zagotoviti je potrebno krajinsko sanacijo kontaktnega pasu med vodo, elektrarniškim objektom in kmetijskimi površinami z ustreznimi krajinsko oblikovnimi ukrepi za omilitev negativnih vplivov elektrarne v prostor na osnovi že izdelanih elaboratov; pomembna je renaturacija pomembnejših vegetacijskih struktur, potokov in vzdrževanje tradicionalnih sadovnjakov;
– razvoj naselja naj sledi kontinuiteti načina poselitve – razloženo obcestno naselje z gručastimi domačijami;
– pri opredeljevanju novih večjih površin za poselitev je upoštevati gručasti poselitveni vzorec in vse arhitekturno oblikovne značilnosti gradnje v tem prostoru.
– Pogoji za urbanistično oblikovanje območja in arhitektonsko oblikovanje objektov:
Poleg skupnih določil odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine, je na območju obravnavanega naselja upoštevati še naslednje podrobnejše pogoje pri posegih v ureditvenem območju naselja:
– za posege v varovalnem pasu hudourniških potokov je obvezno predhodno pridobiti pogoje in soglasje pristojne vodnogospodarske službe,
– za vse posege v 200 m varovalnem pasu magistralnega plinovoda je pridobiti soglasje upravljalca tega plinovoda,
– za vsak poseg na objektih kulturne dediščine to je na stanovanjskih objektih Vrhovo 8, 21, 42 in 64 ter na gospodarskih objektih Vrhovo 20, 25, 44, 29 (kašča), 64 (gospodarsko poslopje in svinjak), 66 (gospodarsko poslopje in svinjak) in 100 (kozolec) je obvezno predhodno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za spomeniško varstvo.
Kakršenkoli poseg na objektih kulturnih spomenikov (cerkev, dve steberni znamenji) je možen le na osnovi konservatorskega programa za celovito presentacijo spomenika.
– pri prenovah, adaptacijah in dozidavah obstoječih objektov je zagotoviti gabarite in oblikovanje objektov po določilih odloka o PUP. Tlorisna zasnova objektov nadomestne in dopolnilne gradnje, naj bo praviloma podolgovata v razmerju stranic 1:1,6 do 1:1,8.
Po posameznih območjih znotraj ureditvenega območja naselja je upoštevati:
območje 1 – severno od glavne ceste G1/5
– dopolnilna gradnja na prostih površinah mora biti prioritetno namenjena za kmečko stanovanjsko gradnjo in gručasto zasnovana
– objekti v pasu ob glavni cesti naj bodo praviloma locirani z daljšimi stranicami in slemeni vzporedno s to cesto,
– ob severni ureditveni meji naselja v navezavi na kmetijska zemljišča Vrhovskega polja naj bodo objekti praviloma locirani z daljšimi stranicami in slemeni v smeri značilne parcelacije kmetijskih zemljišč (pravokotno na glavno cesto),
– na večjih prostih površinah je potrebno zagotoviti načrten pristop – za celotno območje dopolnilne gradnje je potrebno izdelati zasnovo razporeditve objektov s parcelacijo in zasnovo prometnega in komunalnega omrežja; nove dovozne ceste morajo biti preko obstoječih cest vezane na obstoječe cestne priključke na glavno cesto,
– zagotoviti je potrebno nižji višinski gabarit objektov – pritličje in izkoriščeno podstrešje in na nagnjenem terenu – v pobočje vkopana kletna etaža, pritličje in izkoriščeno podstrešje,
– obvezno je zagotoviti pričetek gradnje objektov v navezavi na obstoječe objekte, dislocirana posamična gradnja ni dovoljena,
– na opredeljenih zelenih površinah gradnja objektov dopolnilne gradnje ni možna; območje posameznih domačij je potrebno obsaditi s sadnim drevjem,
– urediti je potrebno parkirne površine za objekte centralnih dejavnosti.
območje 2 – južno od glavne ceste G 1/5
– dopolnilno gradnjo objektov na prosti površini vzhodnega dela območja je možno nameniti za stanovanjske objekte ali objekte kmečko stanovanjske zazidave gručaste zasnove:
– obvezna je predhodna ureditev delno vlažnega terena in gradnja pod pogoji, ki jih predpiše strokovna geološka služba,
– podkletitev objektov ni možna, objekti dopolnilne gradnje naj bodo praviloma z daljšimi stranicami in slemeni locirano vzporedno z glavno cesto in gručasto zasnovani,
– obvezen je nizek višinski gabarit objektov – pritličje in izkoriščeno podstrešje,
– obvezno je ohraniti skupino dreves na skrajnem vzhodnem delu območja,
– nova dovozna cesta mora biti urejena ob južni meji ureditvenega območja z navezavo na obstoječo cesto za Log in na obstoječi cestni priključek na glavno cesto; na to dovozno cesto je navezovati tudi objekte dolgoročno predvidene možne širitve naselja.
– v osrednjem delu območja 2 je potrebno oblikovati vaško jedro – center naselja ob objektih etnološke dediščine.
– zagotoviti je načrtno prenovo območja, preureditev neustrezno oblikovanih objektov in obnovo opuščenih etnoloških objektov za potrebe pretežno centralnih dejavnosti,
– oblikovati je odprt vaški osrednji prostor, urediti funkcionalne površine (parkiranje) z navezavo na obstoječe centralne objekte in cerkev,
– obstoječim kmetijam na tem območju je potrebno zagotoviti zadosten manipulacijski prostor in funkcionalne površine.
– Infrastruktura:
V ureditvenem območju naselja je potrebno upoštevati naslednje podrobnejše pogoje v zvezi s komunalnim urejanjem:
– urediti je potrebno dovozne ceste do predvidenih območij dopolnilne gradnje, ki se morajo obvezno priključevati na glavno cesto preko obstoječih priključkov na glavno cesto,
– posamične novogradnje ni dovoljeno priključevati direktno na glavno cesto, prav tako je potrebno zmanjšati število obstoječih priključkov na glavno cesto, kjer so za to prostorske možnosti,
– dokončati je potrebno v glavnem že izgrajeno opremo glavne ceste, obojestranski pločniki morajo biti urejeni vzdolž celotne dolžine ceste v ureditvenem območju,
– zagotoviti je potrebno posodobitev obstoječih dovoznih in krajevnih cest ter urediti parkirne površine za objekte centralnih dejavnosti,
– preurediti in dograditi je potrebno obstoječi mešani kanalizacijski sistem v ločen kanalizacijski sistem ter izgraditi lokalno komunalno čistilno napravo ob Savi jugovzhodno od HE Vrhovo. Obvezna je predhodna izdelava ustrezne tehnične dokumentacije za odvod odplak v komunalno čistilno napravo,
– izcedne vode iz pokopališča in sanitarne vode iz mrliške vežice je potrebno priključiti na kanalizacijo in lokalno komunalno čistilno napravo (ČN),
– odplake na ČN se morajo očistiti do mere, da ustrezajo uredbi o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96),
– gnojišča in gnojne jame kmetij je potrebno evidentirati ter po potrebi izvesti sanacijo le-teh, da bodo ustrezale strokovnemu navodilu za urejanje gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). Čas in način uporabe gnoja in gojevke na kmetijskih površinah mora ustrezati uredbi o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96),
– do izgradnje kanalizacijskega sistema so za fekalne odplake obvezne zaprte več prekatne greznice na praznenje,
– obstoječe nadzemno nizkonapetostno elektro omrežje je potrebno postopoma preurediti v kabelsko izvedbo,
– v zvezi z urejanjem elektro in TK omrežja ter ogrevanja veljajo skupna merila in pogoji, ki so v odloku o PUP občine podani za celotno območje občine ter pogoji posameznih upravljalcev za obravnavano naselje,
– za vsak poseg v 200 m pasu magistralnega plinovoda je potrebno soglasje upravljalca plinovoda,
– varovanje vodnega in obvodnega prostora ter varovanja pred škodljivim delovanjem voda:
– gradnja objektov v varovalnem pasu hudourniških potokov na območju naselja v širini 4 m do 5 m ob obeh bregovih ni dovoljena; objekti v bližini potoka morajo biti locirani nad gladino visokih voda s povratno dobo 100 let,
– premostitve na potokih ne smejo zmanjševati sedanje prevodnosti korita,
– zagotoviti je potrebno redno čiščenje zadrževalnikov,
– poplavno območje naselja južno ob glavni cesti ob hudourniku Krepovka je potrebno rešiti z izgradnjo ločenega kanalizacijskega sistema,
– preurediti je potrebno izliv Klanškovega grabna v Savo, da se prepreči zamašitev obstoječe cevi pod savskim nasipom.

– Območja znotraj urbanistične zasnove naselja Radeče, ki se urejajo izključno na podlagi PUP iz 6. člena tega odloka
Poleg skupnih določil poglavja III. tega odloka je potrebno upoštevati:
– za prenove in dograditve ter druge ureditve v okviru opredeljenih območij P1, P2, za šolo (Š), šport in rekreacijo (ŠR), obstoječega pokopališča ter večjih prenov v okviru stanovanjskih območij je pred posegi predhodno potrebno zagotoviti strokovne podlage za izdelavo lokacijske dokumentacije ter za proizvodne dejavnosti dodatno še presojo vplivov na okolje,
– na območju Obrežja vstopnega dela v naselje, je potrebno zagotoviti kvalitetno oblikovanje v okviru ureditvenih območij PC in C (železniška in avtobusna postaja) na podlagi predhodnih strokovnih podlag iz zgornje alinee. Območji PC in C se lahko prometno navezujeta na glavno cesto le z enim priključkom pod pogoji Direkcije RS, za ceste. Ob reki Savi je potrebno zagotoviti prostor za ureditev kolesarske steze, ob glavni cesti pa urediti pločnike za pešce,
– dopolnilna gradnja objektov na območju stavbnih zemljišč med območjem KS1 in reko Savo ni možna; dovoljena so le vzdrževalna dela, adaptacije in nadomestne gradnje.
– Območja znotraj urbanistične zasnove naselja Radeče za katera je predvidena izdelava PIN in se začasno urejajo s tem odlokom iz 6. člena tega odloka:
– do izdelave PIN posegi na prostih površinah območja P3 južno od Sopote niso možni, izjema so le potrebne komunalne ureditve,
– na območju vrtnoarhitekturne dediščine CT so do izdelave strokovnih podlag ZVNKD Celje in PIN možna le vzdrževalna dela in posamični posegi v skladu z razglasitvenim odlokom in pod pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine,
– posegi na kontaktnem območju med starim delom Radeč in potokom Sopota niso možni do izdelave sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za mestno središče in ureditvenega načrta za stari del Radeč.
– Druga ureditvena območja z oznako A7, B3 in B4 iz 6. člena tega odloka:
– v ureditvenem območju naselja Hotemež 99006-2 (A7) je pred posegi potrebno dogovoriti bodočo namembnost in program območja ter prenovo objektov in območja izvesti na podlagi predhodnih strokovnih podlag,
– na območju sedanjega odlagališča ureditvenega območja B3 (99006-3) posegi do izdelave PIN niso možni,
– v ureditvenem območju naselja Log pri Vrhovem B4 (99009-1) je do izdelave ureditvenega načrta pri posegih v to območje in pri nadaljnjem načrtovanju obvezno upoštevati usmeritve podane v strokovni podlagi za to ureditveno območje, ki je sestavni del planskih aktov Občine Radeče. V naselju je prioritetna ureditev vodotokov in infrastrukture.

Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Radeče je stalno na vpogled na oddelku za okolje in prostor Občine Radeče.

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati za območje Občine Radeče odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Laško (Uradni list SRS, št. 35/87) in spremembe in dopolnitve tega odloka (Uradni list SRS, št. 8/90, 35/90, 43/90).

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.