Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo župana Občine Brezovica, na seji dne 27. septembra 2001

1. Določbe 60., 61. in 66. člena ter prvega stavka sedmega odstavka 67. člena statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 34/99) niso v neskladju z zakonom.
2. Zahteva za oceno zakonitosti ravnanja Občinskega sveta občine Brezovica v zvezi z ustanovitvijo krajevnih skupnosti v Občini Brezovica se zavrže.

1. Predlagatelj je vložil zahtevo na podlagi 33. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZLS), potem ko je Občinski svet občine Brezovica pri ponovnem odločanju vztrajal pri že sprejetih določbah 60., 61. in 66. člena ter prvega stavka sedmega odstavka 67. člena statuta. Navaja, da izpodbijani 60. člen statuta daje krajevnim skupnostim vrsto pomembnih nalog, ki jih na podlagi sprejetega odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Brezovica (Uradni list RS, št. 24/99) že opravlja ustanovljeno javno podjetje (odlok o ustanovitvi Javnega komunalnega podjetja Brezovica; Uradni list RS, št. 24/99). Izpodbijana določba naj bi bila v neskladju z navedenimi občinskimi odloki. V neskladju pa naj bi bila tudi z 19.b členom ZLS, ker posameznih opravil krajevnim skupnostim ne prenaša v izvajanje, temveč jih samo pooblašča, da skrbijo za opravljanje teh opravil. Meni, da s takšno formulacijo ni določen “predmet poslovanja” krajevnih skupnosti. Predlagatelj izpodbija določbo 61. člena statuta, ki naj bi bila v nasprotju z 19.c členom ZLS. Meni, da lahko na podlagi ZLS pridobijo status pravne osebe javnega prava le tiste krajevne skupnosti, ki imajo premoženje. Ker krajevne skupnosti v Občini Brezovica nimajo svojega premoženja oziroma je bilo premoženje prejšnjih krajevnih skupnosti prenešeno na Občino, predlagatelj meni, da novoustanovljene krajevne skupnosti ne bi smele imeti statusa pravne osebe. Člen 51 ZLS naj bi namreč prepovedoval občini, da bi določeno premoženja prenesla na krajevne skupnosti brez plačila. Zato naj bi bil prvi odstavek 66. člena statuta, ki govori o tem, da imajo krajevne skupnosti svoje lastno premoženje, neuresničljiv. Zato bi bilo treba v statutu predvideti delitev premoženja med Občino Brezovica in njenimi ožjimi deli. Ker krajevne skupnosti v Občini Brezovica nimajo lastnega premoženja, jim prvi stavek sedmega odstavka 67. člena statuta ne bi smel dajati pravice do žiro računa. Predlagatelj predlaga tudi presojo zakonitosti ravnanja Občinskega sveta Občine Brezovica glede na četrti odstavek 58. člena statuta, ker ustanovitev krajevnih skupnosti kot pravnih oseb javnega prava ni bila izvedena na podlagi volje prebivalcev, ugotovljene z referendumom.
2. Občinski svet občine Brezovica v odgovoru na zahtevo navaja, da je bil statut oblikovan na podlagi predloga Službe za lokalno samoupravo pri vladi in da ni v nasprotju z ZLS.

3. Ustavno sodišče je na podlagi četrte alinee prvega odstavka 160. člena ustave in četrte alinee prvega odstavka 21. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) pristojno, da odloča o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in zakoni. Ustavno sodišče torej ni pristojno za odločanje o medsebojni skladnosti predpisov posamezne lokalne skupnosti. Zato je ustavno sodišče presojalo izpodbijane določbe le z vidika zatrjevanih neskladnosti s posameznimi določbami ZLS. Ustavno sodišče ni pristojno za presojo zakonitosti ravnanja Občinskega sveta občine Brezovica. Zato je zahtevo predlagatelja v tem delu zavrglo (2. točka izreka).
4. Predlagatelj meni, da je 60. člen statuta v nasprotju z 19.b členom ZLS. Na podlagi 19.b člena ZLS se lahko na ožje dele občin prenesejo v izvajanje določene naloge iz občinske pristojnosti le s statutom občine. Navedena določba ZLS le primeroma našteva naloge, ki se s statutom občine lahko prenesejo v izvajanje ožjemu delu občine; dopušča pa, da se prenešene naloge podrobneje določijo z odlokom (drugi odstavek 19.b člena ZLS). Izpodbijani 60. člen statuta v skladu z navedeno določbo ZLS našteva naloge, ki se prenašajo na krajevne skupnosti iz pristojnosti občine. Občinski svet občine Brezovica je s sprejetjem izpodbijane določbe zaupal svetom krajevnih skupnosti, da namesto njega opravljajo določene naloge. Dejstvo, da izpodbijana določba ne uporablja izraza “prenesejo”, kot to določa 19.b člen ZLS, temveč izraz “skrbijo”, še ne pomeni, da je nezakonita. Izpodbijana določba 60. člena statuta je le konkretizirana določba 19.b člena ZLS in jo je treba v tem zakonskem okviru tudi razlagati.
5. Izpodbijana določba 61. člena, ki določa, da imajo krajevne skupnosti lastnost pravne osebe javnega prava, je po predlagateljevem mnenju v nasprotju s četrtim odstavkom 19.c člena ZLS. Občina samostojno odloča o pravnem statusu ožjih delov občine. ZLS v prvem odstavku 19.c člena le zavezuje občine, da morajo v statutu določiti, ali je ožji del občine pravna oseba javnega prava. Predlagateljeve navedbe, da imajo lahko status pravne osebe le tiste krajevne skupnosti, ki imajo svoje premoženje, ker drugače ne morejo odgovarjati za svoje obveznosti, nimajo zakonske podlage. Četrti odstavek 19. c člena ZLS ureja odgovornost ožjega dela občine, ki je pravna oseba, za prevzete obveznosti, hkrati pa tudi določa, da za obveznosti ožjega dela občine subsidiarno odgovarja občina.
6. Določba 66. člena statuta, ki določa, da imajo krajevne skupnosti lastno premoženje, ne pomeni odsvojitve delov premoženja občine v smislu tretjega odstavka 51. člena ZLS, kot to zmotno meni predlagatelj. Ožji deli občine, to je krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, ustanovljene na podlagi ZLS, nimajo več položaja in pristojnosti prejšnjih krajevnih skupnosti. Ožji deli občine so v organizacijskem, funkcionalnem, premoženjskem in finančnem smislu deli občine in so ustanovljeni z namenom, da se določene občinske naloge približajo občanom. Ožji deli občine se financirajo iz občinskega proračuna, če imajo svoje premoženje, pa tudi s prihodki od premoženja. Ožji deli občine se tudi ne smejo zadolževati, prihodki in odhodki ožjega dela občine morajo biti zajeti v njegovem finančnem načrtu, ki je del občinskega proračuna (prvi odstavek 19.č člena ZLS). Zato določba 66. člena, ki določa, da imajo krajevne skupnosti svoje lastno premoženje, s katerim lahko razpolagajo v skladu z zakonom, ki ureja razpolaganje s premoženjem občine, in z določbami statuta, ni v neskladju z ZLS. Prav tako ni v neskladju z ZLS določba prvega stavka sedmega odstavka 67. člena statuta, ki določa, da imajo krajevne skupnosti svoje žiro račune. Glede na to, da so krajevne skupnosti v Občini Brezovica v skladu s statutom pravne osebe, njihovo finančno poslovanje poteka prek žiro računa (34.c člen zakona o financiranju občin, Uradni list RS, št. 80/94 in nasl. – ZFO).
7. Iz navedenega je razvidno, da izpodbijane določbe statuta niso v neskladju z določbami ZLS, kot je to zatrjeval predlagatelj v svoji zahtevi. Zato je ustavno sodišče odločilo, kot je razvidno iz 1. točke izreka te odločbe.

8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. in 25. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednika dr. Lojze Ude ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.