Na podlagi 67. in 92. člena zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99 in 59/01) in 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije

1. V sklepu o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 16/01) se spremeni točka 17 tako, da se glasi:
“17. Izračun skupne neto pozicije v tuji valuti
17.1. Skupna pozicija v tuji valuti se po tem sklepu ugotavlja iz razlik med aktivnimi in pasivnimi postavkami, ki glasijo na tujo valuto in iz razlik med aktivnimi in pasivnimi postavkami v SIT z valutno klavzulo.
Po tem sklepu se kot aktivne in pasivne postavke štejejo vse bilančne in zunajbilančne postavke.
17.2. Najprej se izračuna neto odprta pozicija (razlika med aktivnimi in pasivnimi postavkami) za vsako posamezno valuto, in sicer ločeno za postavke, ki glasijo na tujo valuto in ločeno za postavke v SIT z valutno klavzulo v tej isti tuji valuti.
Pri tem neto odprta pozicija sestoji iz vsote:
– neto promptnih pozicij, to je vse aktivne postavke, zmanjšane za pričakovana neplačila (oblikovane rezervacije), minus pasivne postavke iz bilance stanja, vključno z obračunanimi razmejenimi prihodki in odhodki v posamezni valuti;
V neto promptno pozicijo se vključujejo tudi postavke iz naslova spot poslov, ki jih banka ob sklenitvi knjiži zunajbilančno.
– nepreklicnih garancij in drugih podobnih zunajbilančnih instrumentov v posamezni valuti, ki bodo z veliko verjetnostjo unovčeni in za katere obstaja majhna verjetnost poplačila;
Upošteva se znesek zunajbilančnih instrumentov v posamezni valuti, razvrščenih v skupini D in E v skladu s sklepom o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 32/99). Banka lahko po svoji presoji v izračun neto odprte zunajbilančne pozicije vključi tudi garancije in druge instrumente, razvrščene v višje skupine, vendar mora izbrano politiko njihovega vključevanja v neto zunajbilančno pozicijo dosledno uporabljati.
Garancije in akreditivi v posamezni valuti, ki imajo devizno bilančno kritje v tej valuti ali kakršnokoli drugačno zavarovanje, unovčljivo v tej valuti, se vključujejo v izračun neto odprte zunajbilančne pozicije v višini svojega nekritega dela. Če ima banka za take garancije oziroma akreditive hkrati odobrena okvirna posojila, zajema v izračun neto zunajbilančne pozicije svojo potencialno obveznost le enkrat, čeprav je v zunajbilančni knjigovodski evidenci banke izkazana dvakrat.
Znesek oblikovanih rezervacij za zunajbilančne postavke, ki jih banka knjiži na posebnem računu rezervacij v pasivi bilance stanja, banka ne upošteva pri izračunu neto promptne zunajbilančne pozicije.
– neto terminskih pozicij, to je vse predvidene terjatve oziroma prejeta plačila minus vse predvidene obveznosti oziroma plačila po terminskih valutnih transakcijah v posamezni valuti (vključeni so tudi nominalni zneski terminskih poslov s tolarsko neto poravnavo);
Če banka zaščiti svoje odprte terminske pozicije v tuji valuti s sklenitvijo nasprotnih poslov, vključi v izračun osnovno in zaščitno pozicijo.
V neto terminsko pozicijo se ne šteje terminski del začasnega odkupa/prodaje deviz z obvezno povratno prodajo/odkupom z Banko Slovenije.
– neto delta ekvivalent za celotni znesek opcij na posamezno tujo valuto;
Če banka prevzema pozicije v valutnih opcijah, s katerimi se trguje na borzi, se pri izračunu neto delta ekvivalenta upošteva uradno izračunana delta borze za posamezno opcijo. V odsotnosti uradne delte banka lahko izračuna oceno za delta ekvivalent svojih opcij, ki ga mora na zahtevo Banke Slovenije utemeljiti.
– tržna vrednost drugih opcij v posamezni valuti;
Neto odprte pozicije v evru (EUR) in valutah držav članic EMU banka združi.
Poslov po pooblastilu in komisijskih poslov, ki jih banka opravlja za tuj račun, banka ne zajema v izračun odprte pozicije v tuji valuti.
17.3. Aktivne in pasivne postavke po posameznih valutah se preračunajo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije in sicer posebej postavke, ki glasijo na tujo valuto in posebej postavke v SIT z valutno klavzulo. Ugotovljene razlike med aktivnimi in pasivnimi postavkami predstavljajo neto odprte pozicije v posamezni valuti (izražene v SIT). Nato se seštevajo ločeno vse neto kratke in neto dolge pozicije, preračunane v SIT, tako da se ugotovi posebej vsota vseh neto kratkih in posebej vsota vseh neto dolgih pozicij.
Kratka pozicija obstaja, kadar je vsota aktivnih postavk manjša od vsote pasivnih postavk.
Dolga pozicija obstaja, kadar je vsota aktivnih postavk večja od vsote pasivnih postavk.
17.4. Seštevek obeh vsot predstavlja skupno neto pozicijo v tuji valuti.
17.5. Banka Slovenije lahko posameznim bankam za namen oziroma potrebe tega sklepa dovoli uporabo internih modelov banke za izračun valutnih tveganj.”
2. Spremeni se 35. točka sklepa, ki se glasi:
“35. Banka je dolžna v rokih, predpisanih v tem poglavju, predložiti Banki Slovenije poročila o kapitalu in kapitalski ustreznosti v celoti po stanju na zadnji dan četrtletja, poročilo o skupni neto poziciji v tuji valuti pa po stanju na zadnji dan vsakega meseca.
V primeru posebne zahteve Banke Slovenije je banka dolžna predložiti poročila po stanju na dan, ki je naveden v zahtevi.”
3. Spremeni se 37. točka sklepa, ki se glasi:
“37. Rok za predložitev poročil iz 35. točke tega sklepa je za stanje na zadnji dan v letu deseti delovni dan po roku za predložitev nerevidiranih računovodskih izkazov, za druga četrtletja pa do 25. v naslednjem mesecu. Za ostale mesece, za katere se predlaga samo poročilo o skupni neto poziciji v tuji valuti, je rok za predložitev tega poročila najkasneje do 20. v naslednjem mesecu za stanje na zadnji dan preteklega meseca.”
4. Z dnem začetka veljavnosti tega sklepa preneha veljati sklep o neizravnanih aktivnih in pasivnih postavkah banke v tujem denarju (o odprti devizni poziciji banke) – (Uradni list RS, št. 37/99).
5. Ta sklep začne veljati 30. junija 2002.