Na podlagi zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 in 45/97 – odl. US, 67/97 – odl. US, 56/98 in 61/99 – odl. US) in zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) in statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 42/99 in 17/00) je Občinski svet občine Borovnica na 20. seji dne 31. 5. 2001 sprejel

S proračunom Občine Borovnica za leto 2001 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje lokalnih zadev javnega pomena. Sredstva proračuna se uporabljajo za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi odloki ter drugimi predpisi.

Proračun sestavljajo splošni del in posebni del.
Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.

SIT
Bilanca prihodkov in odhodkov:
– prihodki                                           381,910.000
– odhodki                                            387,010.000
Račun finančnih terjatev in naložb:
– prihodki                                                     –
– odhodki                                                      –
Račun financiranja:
– prihodki                                                     –
– odhodki                                              3,200.000
Sredstva na računu                                     8,300.000

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov.

V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo v višini 0,2% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve vsak mesec, dokončno pa po zaključenem računu proračuna za preteklo leto.

Uporabniki sredstev proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrene z občinskim proračunom in le za namene, za katere so jim bila sredstva dodeljena.
Uporabniki proračuna morajo nakup opreme oziroma vzdrževalna in investicijska dela nad vrednostjo, določeno z zakonom o javnih naročilih in zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, oddati z javnim razpisom.
Uporabniki proračuna poročajo županu in občinskemu svetu o realizaciji nalog dvakrat letno, ob polletju in zaključku leta, oziroma po potrebi.
Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale odobrena sredstva.

Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko župan na predlog za finance zadolženega delavca v občinski upravi, največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov. O odločitvi mora župan obvestiti občinski svet takoj po njenem sprejetju.
Če se med izvajanjem ukrepov začasnega zadržanja proračuna ne more uravnovesiti, mora najkasneje 15 dni pred pretekom roka za začasno zadržanje izvrševanja proračuna župan predlagati rebalans proračuna, s katerimi se prejemki in izdatki proračuna ponovno uravnovesijo.

Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporediti, razen pod pogoji in na način, kot jih določa ta odlok.
Prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja, ni dovoljeno.

Če je po sprejetju proračuna sprejet zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru pričakovanih prejemkov in zadolžitve, ali s prerazporeditvijo možnih prihrankov sredstev.

V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak se zadrži kot splošna proračunska rezervacija za nepredvidene namene oziroma namene, za katere se izkaže, da niso zagotovljena zadostna sredstva.
Sredstva splošne proračunske rezervacije razporeja župan na predlog za finance pristojnega delavca v upravi.
Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt proračunskega porabnika.

Namenski prejemki proračuna so donacije, prihodki od prodaje občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj. Namenska sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, se prenesejo za isti namen v naslednjem letu.

Če se med letom spremeni delovno področje uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delovanje.
Če se uporabnik med letom ukine oziroma preneha z dejavnostjo in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v splošno proračunsko rezervacijo.

Proračunskim uporabnikom se sredstva dodeljujejo mesečno, ob upoštevanju likvidnostnega položaja občine. Sredstva za nakup oziroma obnavljanje opreme se neposrednim uporabnikom dodeljujejo trimesečno na podlagi predloženega plana nabav.

Župan je pooblaščen, da:
– odloča o prenosih sredstev med različnimi postavkami istega namena na podlagi objektivnih razlogov, ki so usklajeni z uporabniki. O izvršenih prerazporeditvah mora župan šestmesečno poročati občinskemu svetu;
– odloča o nakupu in prodaji premičnega in nepremičnega premoženja do vrednosti 0,5 mio SIT;
– če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do 5% zadnjega sprejetega proračuna. O kratkoročni zadolžitvi odloči župan na predlog za finance pristojnega delavca uprave;
– župan lahko odloča o odpisu dolga v primeru, ko bi bili stroški izterjave v nesorazmerju z višino terjatve oziroma največ 100.000 SIT. Kot dolgovi po tem členu se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.

Stvarno premoženje se lahko pridobiva z nakupom samo v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje nalog, brez nepotrebnih zalog.
Za brezplačno pridobitev premoženja je potrebno pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznost za občino.

Občina se lahko zadolžuje na podlagi soglasja ministra, pristojnega za finance, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja financiranje občin. Odločitev za dolgoročno zadolžitev, sprejme občinski svet. Občina se lahko dolgoročno zadolži za namene gospodarske infrastrukture največ v obsegu, ki ne presega 10% primerne porabe v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu odplačila pa ne sme preseči 5% primerne porabe.

Nadzorni odbor pri občinskemu svetu:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namembnost in smotrnost porabe sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Če se pri ugotavljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso bila uporabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ima pristojni odbor pravico zahtevati, da se sredstva vrnejo v občinski proračun in o tem obvesti župana občine. To velja tudi za pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri vodenju finančnega in materialnega knjigovodskega stanja.

Župan je pooblaščen, da odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna.

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2001 dalje.