Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91), 19. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 16. člena statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 43/95, 27/96 in 109/99), je Občinski svet občine Dol pri Ljubljani na 23. seji dne 3. 10. 2001 sprejel

S tem odlokom se določajo varstveni pasovi virov pitne vode na območju Občine Dol pri Ljubljani in ukrepi za zavarovanje zalog ter zdravstvene ustreznosti pitne vode iz teh virov.

S tem odlokom se zavarujejo naslednji vodni viri:

1.    Vodnjak D/74
2.    Zajetje “Pri koritu”
3.    Zajetje “Vrtina Kv-2/00”
4.    Zajetji “Za šolo” (1, 2)
5.    Zajetje “Močila”
6.    Zajetje “Omovčkov grič”
7.    Zajetje “Za ulcam”
8.    Zajetje “Kokalj” (Srednje Vinje)
9.    Zajetje “Ravne”
10.   Zajetje “Pod bukvijo”
11.   Zajetja “Prski graben” (1, 2, 3)
12.   Zajetji za Podgoro (1, 2)
13.   Zajetje “Kokalj” (Petelinje)
14.   Zajetje “Korant”
15.   Zajetje za Zaboršt
16.   Zajetje “Tamackov graben”
17.   Zajetje “Močilnik”
18.   Zajetje “Stajski graben”
19.   Vršaj potoka Močilnik (s širšim varstvenim pasom)
20.   Zajetje “Na hribu” (Laze)
21.   Zajetje “Nad Lazami”
22.   Zajetje “V Stajah”
23.   Zajetje “Hrib-Čelo”
24.   Zajetje “Mlakar”

Meje varstvenih pasov so določene na podlagi strokovnih podlag za zavarovanje vodnih virov v študiji “Hidrogeološke razmere na območju Občine Dol pri Ljubljani – osnove za izdelavo sanacijskih programov zajetij pitne vode za lokalne vodovode in strokovne podlage za zavarovanje vodnih virov”, ki jih je izdelalo podjetje Hidroconsulting, d. o. o., Dragomer, v letu 2001. Obseg posameznih pasov vodnih virov s parcelnimi številkami je kot priloga, sestavni del tega odloka in je na vpogled pri pristojni službi Občine Dol pri Ljubljani.
Kartografsko gradivo, ki vsebuje hidrogeološke podatke na topografskih kartah v merilu 1:5000 in 1:25000 in katastrske karte v merilu 1:5000 z vrisanimi mejami varstvenih pasov so sestavni del tega odloka in so na vpogled pri pristojni službi Občine Dol pri Ljubljani.

Območje varovanja pitne vode, ki ga varujemo s tem odlokom, je razdeljeno na naslednje varstvene pasove:
– najožji varstveni pas (območje 1),
– ožji varstveni pas (območje 2),
– širši varstveni pas (območje 3).
Najožji varstveni pas (območje 1) je območje z najstrožjim režimom varovanja. Obsega neposredno okolico objekta za oskrbo s pitno vodo, kjer je možna naključna ali namerna poškodba vodovodnega objekta ali okužba pitne vode. Po pojavu onesnaženja tako rekoč ni časa za preprečitev vstopa nevarnih snovi v vodovodni sistem.
Ožji varstveni pas (območje 2) je območje s strogim režimom varovanja in obsega prostor, kjer obstaja možnost hitrega onesnaženja vodnega vira. To pomeni, da po pojavu onesnaženja tako rekoč ni časa za preprečitev vstopa vodi nevarne snovi v vodonosnik, je pa na voljo določen čas za preprečitev vstopa nevarne snovi v omrežje.
Širši varstveni pas (območje 3) je območje z blagim režimom varovanja in zajema celotno ali pa le del napajalnega območja vodonosnika (odvisno od hidroloških in hidrogeoloških razmer ter izrabe vodonosnika), iz katerega se podzemna voda pretaka v smeri zajetja, in območja, odkoder se lahko onesnažene površinske vode iztekajo na napajalno območje vodonosnika ali pa se podzemna voda sosednjega vodonosnika pretaka na napajalno območje obravnavanega vodonosnika.

Varstveni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, prepovedi in obveznosti, ki veljajo za širši varstveni pas, veljajo tudi za oba preostala varstvena pasova, kar pa je dovoljeno za ožji in najožji varstveni pas, je dovoljeno tudi za širši varstveni pas.

Najožji varstveni pas (območje 1) obsega objekte in neposredno okolico zajetja oziroma črpališča. Zemljišče območja najožjega varstvenega pasu je v lasti upravljalca vodovoda, ali občine. Območje mora biti fizično zavarovano in opremljeno z opozorilno tablo. Vstop v to območje je dovoljen upravljalcu vodovoda, pristojnim inšpekcijskim organom ter pooblaščenim osebam zdravstvene organizacije, ki spremlja in nadzoruje kakovost pitne vode.
V najožjem varstvenem pasu ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter organsko gnojenje.

a) V ožjem varstvenem pasu je prepovedano:
– graditi naftovode in plinovode;
– graditi proizvodne, obrtne in servisne objekte;
– graditi energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir;
– graditi stanovanjske, počitniške in poslovne objekte ter industrijske zgradbe in živinorejske farme;
– graditi podzemna skladišča nevarnih snovi;
– graditi pralnice avtomobilov;
– uporabljati fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o zdravstveni ustreznosti pitne vode;
– graditi nove silose za siliranje zelene krme (na obstoječih je treba preveriti prepustnost za vodo);
– graditi nove hleve ali farme za gojenje velike in male živine;
– graditi gnojne jame;
– polivati gnojevko in gnojnico, odplake in blate iz čistilne naprave, komposte z neomejeno uporabo in mulje iz industrijskih usedalnikov, rečnih strug in jezer;
– uporabljati rudninska, živinska in druga organska gnojila, ki vsebujejo dušik;
– graditi namakalne sisteme;
– graditi skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi;
– graditi nove prometnice (obstoječe prometnice je treba sanirati tako, da meteorne vode s cestišča ne bodo odtekale v vodonosnik);
– izvajati tranzitni promet z nevarnimi snovmi;
– ponikati odpadno vodo;
– uporabljati zbiralnike odpadne vode (greznice) z odtokom v tla ali vodotoke;
– graditi komunalne čistilne naprave za odpadne vode;
– graditi ponikovalnice za komunalne odpadne vode, padavinske vode s cestišč in onesnaženo padavinsko vodo s strešin (upoštevati je treba uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda in virov onesnaženja; Uradni list RS, št. 35/96);
– graditi objekte, ki zmanjšujejo količino vode vodnega vira;
– graditi odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov;
– graditi pokopališča;
– graditi bencinske servise;
– graditi podzemna skladišča;
– odpirati kamnolome, glinokope in peskokope (obstoječe je treba sanirati in zapreti);
– izkopavati prod ob in iz vodotokov;
– graditi gozdne ceste in vlake brez vodnogospodarskega soglasja;
– izvajati golosečnjo v gozdovih (gozdove je treba prekvalificirati v varovalne gozdove s sanitarno sečnjo);
– pri spravilu lesa in transportu lesa uporabljati tehnologijo, ki povzroča poškodbe na tleh;
– odlagati komunalne in posebne odpadke (divja odlagališča je treba sanirati).
– odlagati rabljene avtomobile;
– vrtati raziskovalne vrtine z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva;
– vrtati vrtine za toplotne črpalke izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice;
– povečati črpanje iz vodnjakov izven vodovodnega sistema.
b) V ožjem varstvenem pasu je pod posebnimi pogoji dovoljeno:
– graditi stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih zazidalnih površin, ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev na tem območju, če je urejeno odvajanje in čiščenje odplak;
– adaptirati stanovanjske hiše in gospodarske objekte pod pogojem, da so izvedeni vsi zaščitni ukrepi;
– graditi nadomestne objekte z odstranitvijo prejšnjih;
– obstoječa naselja, čista industrija in živinoreja se lahko ohranijo, vendar ne smejo povečati svojega obsega. Urediti je treba varen odtok voda in odvoz nevarnih odpadkov;
– graditi objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev (hlevi z urejenimi gnojišči, silosi itn.);
– graditi skladišča za kurilno olje s prostornino do 5 m3 (enoplaščna cisterna in za vodo neprepustna železobetonska lovilna jama);
– obstoječa živinoreja se lahko ohrani, število živine mora biti v skladu z uredbo, gnojišča pa morajo biti urejena, da ni možnosti ponikanja in prelivanja gnojnice;
– zmerna uporaba hlevskega gnoja (največ 10 t/ha /leto zrelega hlevskega gnoja) na podlagi potreb rastlin v času od spravila posevka do 15. februarja (glej Kmetijstvo na vodovarstvenih območjih, Kmetijski inštitut Slovenije 1994);
– uporabljati mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik na podlagi potreb rastlin v času, ko jih te najbolj izrabljajo (glej Kmetijstvo na vodovarstvenih območjih, Kmetijski inštitut Slovenije 1994), dovoljeno pa je PK-gnojenje v skladu z gnojilnim načrtom;
– graditi plinovode;
– graditi neprepustno javno in interno kanalizacijsko omrežje in nanj priključiti vse objekte (neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom);
– graditi za vodo neprepustne in nepretočne greznice za individualne stanovanjske objekte, pri katerih ni možno odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (te greznice so začasne, in sicer do zgraditve javne kanalizacije). Odvoz odpadne vode mora organizirati upravljalec vodovoda.
V ožjem varstvenem pasu mora biti rekonstrukcija obstoječih cest opravljena tako, da ob incidentih morebitne razlite tekočine ne morejo pronicati do podzemne vode. Greznice in gnojišča je treba preurediti tako, da ni nevarnosti pronicanja v podtalnico oziroma prelivanja na površino (glej Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic; Uradni list SRS, št. 10/85).
V ožjem varstvenem pasu je treba opremiti ceste z ustrezno signalizacijo (opozorilne table, zmanjšanje hitrosti vozil).
V ožjem varstvenem pasu se priporoča sprememba namembnosti površin z zaraščanjem v gozd.
Poleg navedenih ukrepov se lahko, na podlagi predhodnih strokovnih mnenj in presoje vplivov na podzemno vodo, v ožjem varstvenem pasu prepovedo še druge dejavnosti in posegi, ki bi ogrožali kakovost in količino vodnega vira.

a) V širšem varstvenem pasu je prepovedano:
– uporabljati zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji (ogrožajo vodni vir) in so opredeljena v predpisih o zdravstveni ustreznosti pitne vode;
– polivati gnojnico, gnojevko, odpadne blato in blato iz čistilne naprave;
– uporabljati hlevski gnoj v času od spravila posevkov do 1. februarja (enkratna ali skupna letna količina za travinje 15 t/ha za poljščine 30 t/ha);
– uporabljati mineralna gnojila na travinju od 15. oktobra do 31. januarja in na drugih zemljiščih v času od spravila posevkov do 15. februarja. Odmerki dušičnih gnojil od žetve do začetka prepovedi ne smejo presegati 40 kg/ha;
– namakati kmetijske površine;
– izvajati množično vzrejo živali, ki presega zgornjo mejo obremenitve na 1 ha obdelovalne površine, določene v uredbi o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla;
– postavljati lovske preže in hrano za divjačino;
– ponikovati odpadne vode;
– gnojiti tla z odpadki in odplakami;
– graditi proizvodne, energetske, obrtne in servisne objekte, ki ogrožajo vir pitne vode;
– graditi skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot 25 m3 za posamezni rezervoar (200 m3 v zaključeni celoti);
– graditi naftovode;
– graditi nove komunalne čistilne naprave nad 2000 EE;
– graditi objekte, ki bistveno zmanjšujejo zaloge in izdatnost vodnega vira;
– graditi odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov;
– graditi pralnice avtomobilov, ki nimajo priključka na kanalizacijo;
– graditi nova pokopališča;
– odpirati nove kamnolome, glinokope in peskokope (obstoječe je treba sanirati tako, da obratovanje ne ogroža podzemne vode);
– izvajati cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi po nezaščitenih cestah in železnicah;
– spreminjati namembnost in dejavnost objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir;
– graditi obore za živali;
– izvajati krčitve in goloseke;
– izvajati sečnjo in spravilo lesa v večjem obsegu brez vednosti upravljalca vodovoda;
– izvajati posek lesa na večji površini, tako da obstaja možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira;
– v gozdarstvu uporabljati fitofarmacevtska sredstva za zatiranje gozdnih škodljivcev, razen v izrednih primerih, s pridobitvijo soglasja zdravstvene inšpekcije in ob nadzoru strokovnih služb;
– graditi odlagališča rabljenih avtomobilov;
– odlagati odpadke;
– vrtati raziskovalne vrtine z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva;
– vrtati vrtine za toplotne črpalke izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice.
b) V širšem varstvenem pasu je pod posebnimi pogoji dovoljeno:
– gradnja stanovanj in druga gradnja ter čisto industrijo in obrt na območju, opremljenem s kanalizacijo;
– gradnja neprepustne javne in interne kanalizacije; staro je treba sanirati do neprepustnosti za vodo;
– gradnja objektov za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev (hleve z urejenim gnojiščem, silose itn.);
– reja živine v hlevih na nastilj z največ dvajset glavami živine in urejenim gnojiščem tako, da ni nevarnosti ponikanja in prelivanja gnojnice ali gnojevke v nezavarovana tla in naprej v podzemno vodo;
– pri opravljanju kmetijske dejavnosti je treba upoštevati določila uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla;
– namakanje kmetijskih površin na podlagi izdelane strokovne ocene o vplivu vnosa snovi v tla in podtalnico ter na podlagi dovoljenja pristojnih organov;
– izgradnja odlagališč odpadkov;
– izgradnja prometnic regionalnega ali državnega pomena;
– obratovanje obstoječih kamnolomov, ki morajo biti sanirani tako, da se prepreči prelivanje nevarnih snovi v nezavarovana tla;
– izgradnja neprepustne kanalizacije in čistilnih naprav;
– izgradnja odlagališč komunalnih odpadkov;
– ceste, po katerih poteka motorni promet, morajo biti urejene tako, da ni ogrožena podzemna voda. Hitrost vozil, ki prevažajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi po cestah v širšem varstvenem pasu, je omejena na 40 km/h.
c) V širšem varstvenem pasu je obvezno:
– graditi za vodo neprepustno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom;
– graditi neprepustne in nepretočne greznice za individualne stanovanjske objekte, pri katerih ni možno odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo (skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic). Te greznice so začasne, in sicer do zgraditve javne kanalizacije;
– graditi urejene neprepustne manipulacijske površine z odvodom meteornih voda v kanalizacijo prek maščobnika;
– graditi lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, v katere je možno ujeti tudi rabljeno požarno vodo;
– opremiti ceste z opozorilnimi tablami (omejitev hitrosti, Območje varovanja pitne vode!, Izlitje javi takoj! itn.).
Pod posebnimi pogoji se lahko v širšem varstvenem območju dovoli gradnja novih prometnic (ceste, proge), plinovodov in naftovodov ter obratovanje obstoječih ter izgradnja novih objektov (industrijski, bencinski servisi, deponije komunalnih odpadkov) posebnega družbenega pomena.
Poleg navedenih ukrepov se lahko, na podlagi predhodnih strokovnih mnenj in presoje vpliva na podzemno vodo v širšem varstvenem pasu prepovedo še druge dejavnosti in posegi, ki bi ogrožali kakovost in količino vodnega vira.

Za vse posege in dejavnosti v varstvenih območjih, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, mora za izdajo lokacijskega dovoljenja investitor pridobiti presojo vpliva posega na vir pitne vode pri za to pooblaščeni organizaciji, ki spremlja kakovost vode na območju Občine Dol pri Ljubljani.

Vodnogospodarske in druge posege v vodotoke na območju varstvenih pasov je treba izvajati tako, da ne bo ogrožen vodni vir.

Na prometnicah, ki prečkajo varstvena območja, je treba postaviti ustrezne prometne znake za obvestilo o pričetku in prenehanju posebnih režimov prehoda prek varstvenega območja. Opozorila postavi upravljalec vodnega vira in vodovodnih objektov, ki jih je tudi dolžan vzdrževati in odstraniti, če za to nastanejo razlogi.

O režimu upravljanja z zemljišči in gozdovi v posameznih varstvenih pasovih obvestijo njihove lastnike pristojne službe Občine Dol pri Ljubljani.

Skladišča nafte, naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi morajo biti vpisana v kataster, ki ga vodi pristojni organ občine, inšpekcijske službe pa morajo imeti nad njimi stalen nadzor.

Če se z ukrepi 6., 7. in 8. člena tega odloka omeji izraba kmetijskega ali gozdnega zemljišča, je lastnik zemljišča upravičen do povračila izpada dohodka v skladu s sanacijskim programom.

Za ugotovitev in določitev možnih onesnaževalcev ter uspešno sanacijo obstoječega stanja v varstvenih pasovih virov pitne vode je treba izdelati osnove za izdelavo sanacijskih programov. Izdela jih za to usposobljena institucija na podlagi hidrogeoloških raziskav skupaj s pooblaščeno institucijo za izvajanje nadzora nad kakovostjo pitne vode in stanjem objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo, potrdi pa jih Občinski svet občine Dol pri Ljubljani v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka.
Onesnaževalci v varstvenih območjih in Občina Dol pri Ljubljani kot nosilec razvoja komunalne infrastrukture morajo na podlagi sprejetih sanacijskih ukrepov izdelati sanacijske programe, ki morajo vsebovati tehnično rešitev sanacije, koncept financiranja, roke za izvedbo in druge obveznosti. Pri izdelavi sanacijskih programov morata sodelovati tudi institucija, pooblaščena za izvajanje nadzora nad kakovostjo pitne vode in stanjem objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo, in institucija, ki je izdelala osnove za izdelavo sanacijskih programov. Sanacijski programi morajo biti izdelani v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka.
Sredstva za izdelavo sanacijskih programov ter njihovo izvedbo zagotavljajo onesnaževalci (vsak za svoj program) in Občina Dol pri Ljubljani za sanacijo nelegalnih odlagališč odpadkov in izgradnjo komunalne in druge potrebne infrastrukture.
Izvajanje sanacijskih programov mora biti vključeno v letne plane možnih onesnaževalcev in v proračunu Občine Dol pri Ljubljani.

Nadzor se izvaja nad:
– stanjem zemljišč, objektov, prometnic in vodotokov,
– dokumentacijo za izvajanje posegov v prostoru zavarovanih območij,
– predpisanimi postopki in izvajanjem zaščitnih ukrepov na objektih in manipulativnih površinah,
– izvajanjem omejitev pri rabi prostora na zavarovanih območjih v prostorskem planu oziroma upravnem postopku pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
Za vzdrževanje režima v varstvenih pasovih je odgovoren upravljalec vodovoda. Upravljalec vodovoda mora skrbeti za sistematičen pregled in analizo vode v skladu s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Uradni list RS, št. 46/97) in ob sumljivih pojavih obvestiti zdravstveno inšpekcijo.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo:
– pristojne občinske službe;
– kmetijska, zdravstvena in vodnogospodarska inšpekcija,
– upravni delavci na področju upravnih postopkov izdajanja vodnogospodarskih soglasij ter lokacijskih in gradbenih dovoljenj za posege v prostor na območju varovanja pitne vode,
– službe, ki izvajajo strokovni nadzor nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode,
– upravljalec vodovoda.
Kdor opazi nepravilnosti ali kršitve določil tega odloka, mora o tem obvestiti upravljalca vodovoda oziroma pristojne inšpekcijske službe.

Vsi stroški, ki nastanejo zaradi motene oskrbe s pitno vodo kot posledica dejavnosti v varstvenem območju, bremenijo neposredno njihove povzročitelje.

Z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ravna v nasprotju z določili 6., 7. in 8. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Kdor krši s tem odlokom določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.

Upravljalec vodovoda mora v enem letu po uveljavitvi tega odloka urediti varstvene pasove v skladu z določili tega odloka.

O režimu upravljanja z zemljišči v posameznih varstvenih območjih obvesti njihove lastnike upravljalec vodovoda oziroma pristojne občinske službe v roku 60 dni po sprejemu tega odloka.

Po sprejemu sanacijskega programa so lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki se aktivno ukvarjajo s kmetijstvom, upravičeni do povračila izpada dohodka v primeru, da je izpad dohodka posledica ukrepov in omejitev v območju varovanja pitne vode, ki presegajo tiste, ki so določeni z državnimi predpisi.
Breme omejitve rabe zemljišča se lahko vpiše v zemljiško knjigo na podlagi ugotovljenega javnega interesa, usklajenih planskih dokumentov in izplačane odškodnine iz prvega odstavka tega člena.
Nadomestilo za izpad dohodka povrne lastnikom oziroma uporabnikom zemljišč upravljalec vodovoda, ki mu mora biti ob ceni pitne vode zagotovljen vir sredstev. Višino odškodnine izračuna cenilec kmetijske stroke.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.