Na podlagi 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98), 3., 4. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. in 30. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96), 1. člena pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98), 1. in 2. člena odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01), 18. člena statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96 – odl. US, 35/97, 73/97 – odl. US in 87/97) je Svet mestne občine Kranj na 27. redni seji dne 26. 9. 2001 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Kranj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določajo vrste komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: odpadki), njihovo zbiranje, odvoz in odlaganje (v nadaljevanju: ravnanje z odpadki), subjekti ravnanja z odpadki, obračun ravnanja z odpadki ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
2. člen
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanja količine odpadkov,
2. preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov,
3. zajetje in ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka,
4. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo,
5. sprejemljivost ukrepov za okolje,
6. uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«.
3. člen
Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki so:
1. Mestna občina Kranj,
2. izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z odpadki (v nadaljevanju: izvajalec),
3. povzročitelji odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelji odpadkov), torej vsaka pravna ali fizična oseba, ki na območju Mestne občine Kranj povzroča komunalne odpadke s tem, da stalno, začasno ali občasno:
– biva v svojih ali najetih nepremičninah,
– opravlja poslovno dejavnost,
– upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno),
– organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
Za lastnika javnih površin, vključno z nekategoriziranimi in lokalnimi cestami, se šteje Mestna občina Kranj.
4. člen
Mestna občina Kranj vzpostavlja naslednji sistem ravnanja z odpadki:
1. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka ter prevažanje, sortiranje in začasno skladiščenje,
2. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo,
3. okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev,
4. odlaganje preostalih odpadkov na urejenem javnem odlagališču komunalnih odpadkov,
5. saniranje divjih odlagališč.
5. člen
V sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi občani oziroma uporabniki ali upravljavci stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov na območju Mestne občine Kranj, pri katerih nastajajo odpadki, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
Gospodinjstvo je skupnost posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje, hrano, šolanje otrok ipd.). Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stanovanjski enoti, ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb.
Za povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru s povzročitelji odpadkov določi zbirna in odjemna mesta ter način zbiranja komunalnih odpadkov (zabojniki, vreče). Če so navedena zbirna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena.
II. VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV
6. člen
Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v bivalnem okolju, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter na površinah in v objektih v javni rabi, in so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni. Skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki so po klasifikacijski številki odpadka 20 00 00 kot komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, opredeljeni naslednji odpadki:
1. ločeno zbrane frakcije:
1.1. papir in lepenka
1.2. steklo
1.3. drobna plastika in drugi odpadki iz plastike
1.4. drobni kovinski odpadki (npr. pločevinke) in drugi odpadki iz kovin
1.5. les
1.6. kompostirni kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, menz in restavracij
1.7. olja in maščobe
1.8. oblačila, tekstil
1.9. barve, črnila, lepila in umetne smole
1.10. topila, kisline, baze, pralna sredstva, aerosoli (pršivke)
1.11. fotokemikalije, zdravila, pesticidi, baterije
1.12. fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro
1.13. oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, elektronska oprema (npr. tiskana vezja);
2. odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč):
2.1. odpadki, primerni za kompostiranja
2.2. zemlja in kamenje
2.3. drugi odpadki, neprimerni za kompostiranje;
3. drugi komunalni odpadki:
3.1. mešani komunalni odpadki
3.2. odpadki z živilskih trgov
3.3. odpadki iz čiščenja cest.
7. člen
Komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, ki so pod klasifikacijsko številko odpadka 20 00 00 opredeljeni kot nevarni komunalni odpadki, ter odpadki pod klasifikacijskima številkama 16 06 00 in 18 00 00, se ne odlagajo v posode za odpadke, in so:
– barve, črnila, lepila in umetne smole,
– topila,
– fotokemikalije,
– pesticidi,
– fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
– baterije in akumulatorji,
– televizijski in radijski sprejemniki, računalniki, računalniški zasloni ipd.,
– zdravila.
Ravnanje s temi odpadki je določeno z veljavnimi predpisi.
Če nastanejo nevarni komunalni odpadki izven gospodinjstev, ti odpadki niso predmet tega odloka. Predmet odloka tudi niso živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji, in se ravnanje s temi odpadki predpisuje z državnimi predpisi.
Ravno tako niso predmet tega odloka gradbeni odpadki in ruševine, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest kot tudi vsi ostali odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov in klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov pravilnika o ravnanju z odpadki opredeljeni kot nekomunalni odpadki.
III. ZBIRANJE ODPADKOV
8. člen
Zbirno mesto za komunalne odpadke je ustrezno urejen prostor za postavitev tipiziranih posod za odpadke ali plastičnih vrečk v skladu z 11. členom tega odloka, v katere povzročitelji odpadkov redno odlagajo komunalne odpadke.
Odjemna mesta so mesta, kjer morajo povzročitelji odpadkov pripraviti prostor za posode za odpadke po določbah tega odloka in na način, da lahko izvajalec komunalne odpadke prevzame in jih s posebnimi smetarskimi vozili odpelje.
Povsod, kjer je primerno, morata biti zbirno in odjemno mesto na istem prostoru. Kjer to ni možno, so povzročitelji odpadkov dolžni dostaviti posode ali plastične vrečke s komunalnimi odpadki na odjemno mesto.
Zbirna in odjemna mesta so dolžni vzdrževati povzročitelji odpadkov, ki morajo skrbeti tudi za red in čistočo na teh mestih ter dovoznih poteh do odjemnih mest.
Zbirna in odjemna mesta določajo izvajalci v soglasju s povzročitelji odpadkov. Če dogovor ni možen, določi odjemno mesto pristojni občinski organ. Zbirno in odjemno mesto posebnih in nevarnih odpadkov določi izvajalec.
9. člen
V posameznih naseljih so zaradi večje racionalizacije ločenega zbiranja odpadkov posode za odpadke postavljene v ekološke otoke. Ekološki otok je prostor, kjer so nameščene posode za ločeno zbiranje sekundarnih surovin za določen bivalni okoliš. Vrsta in število posod je določena s programom ločenega zbiranja odpadkov. Lokacijo določi pristojni občinski organ v sodelovanju z izvajalcem. Ekološke otoke je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec.
10. člen
Ob določanju lokacij za zbirna in odjemna mesta ter ekološke otoke je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise. Zbirna in odjemna mesta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
Kjer ni organiziranega rednega individualnega odvoza komunalnih odpadkov, se izvajalec in povzročitelji odpadkov lahko dogovorijo za skupna zbirna mesta z uporabo skupnih posod za odpadke – ekološke otoke ter njihovo lokacijo.
11. člen
Povzročitelji odpadkov, do katerih izvajalec zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest ne more priti, lahko odlagajo odpadke v plastične vrečke za odpadke iz 4. točke 20. člena tega odloka. Odpadke v vrečkah so povzročitelji odpadkov dolžni na dan odvoza dostaviti na odjemno mesto.
12. člen
Posode za komunalne odpadke morajo biti postavljene na zbirno oziroma odjemno mesto takoj, ko izvajalec za določeno območje organizira odvoz odpadkov.
Posode za gradbene odpadke morajo biti v dogovoru z izvajalcem postavljene na gradbišče v času gradnje ali adaptacije objektov takoj, ko se prične z gradnjo novega objekta ali adaptacijo obstoječega objekta.
13. člen
Reciklažno dvorišče je ustrezno urejen prostor za komunalne odpadke na katerega povzročitelji odpadkov lahko pripeljejo in odložijo ločeno zbrane komunalne odpadke v zabojnike po navodilih izvajalca. Izjemoma je na reciklažnem dvorišču dovoljeno odložiti manjše količine gradbenih odpadkov in ruševin. Izvajalec je dolžan reciklažno dvorišče vzdrževati in čistiti.
14. člen
Zbirna mobilna postaja je odjemno mesto, kjer izvajalec najmanj enkrat letno ločeno zbira odpadke iz skupine 1.7, 1.8, 1.9, 1.10, 1.11, 1.12 in 1.13 iz 6. člena tega odloka.
15. člen
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca.
16. člen
Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka se uvede na celotnem območju Mestne občine Kranj in je obvezno za vse povzročitelje odpadkov in izvajalca ter se izvaja po programu ločenega zbiranja odpadkov, ki ga na predlog izvajalca potrdi pristojni občinski organ.
Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo. Izvajalec je povzročitelje odpadkov o načinu ločenega zbiranja odpadkov dolžan natančno obvestiti.
Med ločeno zbiranje odpadkov sodi tudi zbiranje odpadkov na reciklažnih dvoriščih, kjer se odlaganje izvaja po navodilih izvajalca.
17. člen
Izvajalec za ločeno zbiranje odpadkov postavi ustrezne tipizirane posode na ekološke otoke po potrjenem programu.
Povzročitelji odpadkov so dolžni v skladu z navodili izvajalca odlagati odpadke, ki se zbirajo ločeno, v posebne tipizirane posode.
V posode, namenjene za ločeno zbiranje odpadkov, je prepovedano odlagati katerekoli druge odpadke.
18. člen
Začetek zbiranja ali spremembo načina ločenega zbiranja in odvažanja odpadkov, ki bistveno ne odstopa od potrjenega programa, je izvajalec dolžan objaviti najmanj sedem dni pred pričetkom na krajevno običajen način in o tem obvestiti tudi Mestno občino Kranj.
19. člen
Izvajalec je dolžan voditi kataster ekoloških otokov, kjer poteka ločeno zbiranje odpadkov, in ga enkrat letno dopolnjevati ter posredovati Mestni občini Kranj. V katastru morajo biti navedeni lokacije ekoloških otokov, število in vrste tipiziranih posod za odpadke ter pogostost in količine odpeljanih odpadkov.
20. člen
Povzročitelji odpadkov morajo odlagati komunalne odpadke na zbirnih mestih v:
1. tipizirane zabojnike na kolesih volumna 120, 160, 240, 500, 700 ali 900 litrov,
2. tipizirane velike zabojnike volumna 4–30 m3,
3. tipizirane zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, ki se med seboj razlikujejo po barvi za posamezne vrste odpadkov,
4. posebne plastične vrečke (kolikor se ne morejo uporabljati posode iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka), ki morajo biti označene z znakom izvajalca.
Vrsto posod za odpadke določi izvajalec v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov oziroma s strukturo ali vrsto komunalnih odpadkov. Število in velikost posod za odpadke se določi glede na načrtovano količino odpadkov. Povzročitelji odpadkov so dolžni sami nabaviti ustrezne zabojnike za komunalne odpadke.
Pravne osebe javnega in zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, in ki imajo 5 m3 ali večje zabojnike, morajo z izvajalcem skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti v roku 30 dni od začetka opravljana dejavnosti oziroma od dneva uveljavitve tega odloka, v nasprotnem primeru pogodbo na predlog izvajalca nadomesti odločba občinskega organa, pristojnega za komunalno dejavnost.
V primeru občasnega povečanja količine odpadkov, ki se odlagajo v posode iz 1. točke tega člena, si morajo povzročitelji odpadkov pri izvajalcu proti plačilu priskrbeti vrečke iz 4. točke tega člena.
21. člen
V posode za odpadke je prepovedano odlagati:
1. gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje,
2. odpadke v večjih kosih (večja embalaža, pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, vozila, hišna in stanovanjska oprema, komunalnim odpadkom podobne odpadke iz drugih virov),
3. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
4. odpadke v tekočem stanju,
5. kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
6. tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so po pravilniku o ravnanju z nevarnimi odpadki klasificirani kot nekomunalni ali nevarni komunalni odpadki,
7. poginule živali in kože.
Na zbirnih in odjemnih mestih ter ekoloških otokih je prepovedano odlagati organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (trava, listje, vejevje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene posode za bio odpadke.
Prepovedano je odlaganje odpadkov izven posod za odpadke, nepravilno odlaganje odpadkov v tipizirane zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov ter brskanje in razmetavanje odpadkov iz vseh vrst posod za odpadke.
Občinski redar ali občinski inšpektor z odločbo zahtevata odstranitev odpadkov, če ti niso odloženi v skladu s tem odlokom ali se odlagajo izven posod za odpadke. Odstranitev teh odpadkov opravi izvajalec na stroške povzročitelja odpadkov.
22. člen
Povzročitelji odpadkov so dolžni posode za odpadke, razen tipiziranih velikih zabojnikov, na dan odvoza pripeljati iz izbirnega na odjemno mesto in jih po izpraznitvi tudi vrniti nazaj. Povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do odjemnih mest.
Izvajalec je dolžan izprazniti posode za odpadke oziroma odpeljati velike zabojnike tako, da ne ovira prometa, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje posod za odpadke in okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži odjemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti.
Izvajalec je dolžan posode za odpadke periodično čistiti in razkuževati.
23. člen
Povzročitelji odpadkov so dolžni dotrajane posode za odpadke nadomestiti z novimi, poškodovane pa popraviti.
Če bo posode za odpadke (900 l ali več) za posamezne povzročitelje odpadkov nabavil izvajalec, jim zaračuna poleg cene za odvoz tudi obrabnino za uporabo posod za odpadke.
Izvajalec je dolžan priskrbeti ustrezne tipizirane posode za ločeno zbiranje odpadkov za območje celotne Mestne občine Kranj po programu ločenega zbiranja odpadkov. Stroški nabave in postavitve teh posod so vključeni v ceno ravnanja z odpadki.
24. člen
Lastniki, ki oddajajo v najem stanovanjske ali druge prostore, so dolžni v najemni pogodbi z najemnikom določiti, kdo bo plačnik komunalnih storitev, in ob prijavi ali spremembi najemnika o tem takoj obvestiti izvajalca komunalnih storitev. Če tega ne storijo, stroški odvoza komunalnih odpadkov do dneva obvestila bremenijo lastnika nepremičnine.
25. člen
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi posodami za zbiranje odpadkov, po končani prireditvi pa takoj, najkasneje v 12 urah poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in odpadki odpeljejo na z izvajalcem predhodno dogovorjeno zbirno oziroma odjemno mesto. Izvajalec mora zbrane odpadke odpeljati najkasneje v 24 urah po končani prireditvi.
IV. ODVAŽANJE ODPADKOV
26. člen
Redni odvoz komunalnih odpadkov in ločeno zbranih odpadkov opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom odvoza komunalnih odpadkov in programom ločenega zbiranja odpadkov. Razpored mora ustrezati količinam odpadkov z upoštevanjem sezonskega značaja poslovanja. Razpored mora izvajalec objaviti na krajevno običajen način.
Izvajalec mora opravljati stalen nadzor nad odjemnimi mesti in ekološkimi otoki tako, da v primeru potreb opravi predčasen ali pogostejši odvoz odpadkov. V primeru časovno daljšega povečanja količine odpadkov so povzročitelji odpadkov ali izvajalec dolžni zagotoviti dodatne posode za odpadke.
27. člen
Izvajalec je dolžan upoštevati naslednje minimalno število odvozov odpadkov:
– gospodinjski odpadki enkrat tedensko,
– ostali odpadki (manjši zabojniki) enkrat tedensko,
– ostali odpadki (po pogodbah s povzročitelji) po naročilu,
– papir dvomesečno,
– steklo dvomesečno,
– bio odpadki dvomesečno,
– kosovni odpadki dvakrat letno,
– posebni in nevarni odpadki enkrat letno.
Občinski redar ali občinski inšpektor imata pravico odrediti večjo pogostost odvoza.
28. člen
V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno deževje ipd.) ali večjih ovir na dovozu k odjemnemu mestu (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela prostih dni, je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v dveh delovnih dnevih po prenehanju višje sile ali ovire ali po praznikih oziroma dela prostih dnevih.
Če je zaradi del na dovozih k odjemnim mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora povzročitelj začasne ovire, v soglasju z izvajalcem, na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem odjemnem mestu. V tem primeru je izvajalec dolžan obvestiti povzročitelje odpadkov o spremenjenem odjemnem mestu.
Izvajalec odvaža komunalne odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili. Komunalni odpadki iz ekoloških otokov in kosovni odpadki se odvažajo z odpadku primernim vozilom.
V. ODLAGANJE ODPADKOV
29. člen
Odpadke, ki so opredeljeni v 6. členu tega odloka, je dovoljeno odlagati samo na javnem komunalnem odlagališču.
Izjemoma je dovoljeno odložiti na javno komunalno odlagališče tudi druge vrste odpadkov, če povzročitelj le-teh pridobi pozitivno mnenje upravljavca deponije po predhodnem mnenju pooblaščene strokovne institucije.
Na odlagališču lahko odlagajo odpadke samo tisti povzročitelji odpadkov, ki so vključeni v redni odvoz odpadkov. Povzročitelji odpadkov, ki niso vključeni v redni odvoz odpadkov, morajo skleniti posebno pogodbo z upravljavcem odlagališča.
30. člen
Manjše količine komunalnih odpadkov iz 6. člena tega odloka lahko povzročitelji odpadkov sami pripeljejo na javno komunalno odlagališče in jih odložijo na za to določena mesta v dogovoru z upravljavcem odlagališča, ob pogoju, da so vključeni v redni odvoz odpadkov. Dokazilo o vključitvi v redni odvoz odpadkov je pogodba, sklenjena z izvajalcem, ali dokazilo o plačilu storitve. Na zahtevo delavca na odlagališču se je povzročitelj odpadkov dolžan identificirati z veljavnim osebnim dokumentom.
Za manjšo količino odpadkov se po tem odloku šteje z odpadki napolnjena prikolica osebnega avtomobila (0,5 m3).
31. člen
Upravljavec javnega komunalnega odlagališča s poslovnikom določi režim odlaganja odpadkov na odlagališču.
Obratovalni čas na odlagališču določi upravljavec. Izvajalec in povzročitelji odpadkov so dolžni odpadke pripeljati na odlagališče v obratovalnem času in jih odložiti na mestu, ki ga določi upravljavec. Na odlagališču mora biti organizirana 24-urna varnostna služba.
32. člen
S posebnim dovoljenjem upravljavca javnega komunalnega odlagališča lahko pravne in fizične osebe odnašajo in odvažajo odbrane sekundarne surovine, ki jih je treba pred odvozom registrirati in stehtati. Brez posebnega dovoljenja upravljavca je odnašanje in odvažanje odpadkov iz javnega komunalnega odlagališča prepovedano.
33. člen
Izvajalec je dolžan ocenjevati in evidentirati strukturo in količino odpadkov, ki so zajeti v odvozu odpadkov in se odlagajo na javnem komunalnem odlagališču.
34. člen
Prepovedano je odlaganje odpadkov izven javnega komunalnega odlagališča.
Kdor odloži odpadke izven javnega komunalnega odlagališča, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče. Če tega ne stori, jih na njegove stroške odstrani izvajalec takoj, ko to odredi občinski inšpektor.
Če povzročitelj odpadkov ni znan, odpadke odstrani izvajalec na stroške Mestne občine Kranj takoj, ko to odredi občinski inšpektor ali na predlog lastnika zemljišča.
35. člen
Sežiganje manjših količin komunalnih odpadkov, ki nastajajo na hišnih vrtovih, je dovoljeno samo podnevi, vendar tako, da sežiganje ne traja dlje kot dve uri. Pri sežiganju suhih odpadkov z vrtov je treba preprečiti nevarnosti in neprijetnosti, ki nastanejo zaradi dima, širjenja ognja in letenja isker izven mesta sežiganja.
VI. OBRAČUN RAVNANJA Z ODPADKI
36. člen
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov so dolžni plačevati vsi povzročitelji odpadkov s stalnim in začasnim prebivališčem v Mestni občini Kranj ter ostali povzročitelji odpadkov, za katere je organiziran odvoz komunalnih odpadkov.
37. člen
Ceno za ravnanje s komunalnimi odpadki določa Mestna občina Kranj na predlog izvajalca.
Cena se praviloma oblikuje za vse povzročitelje enotno in vsebuje tudi stroške ravnanja z ločeno zbranimi odpadki.
38. člen
Osnova za obračun storitev ravnanja z odpadki je prostornina posod za odpadke ali teža odpeljanih odpadkov. V primeru, ko več uporabnikov uporablja isto posodo se za razdelitev stroškov po posameznih enotah lahko uporablja kvadratura stanovanjske ali poslovne površine ali število uporabnikov. Za stanovanjske površine se štejejo vse koristne površine stanovanjskih prostorov. Za poslovne in proizvodne površine se štejejo vsi prostori, ki služijo za izvajanje poslovne oziroma proizvodne dejavnosti.
Potrebno prostornino posode za odpadke določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov.
Prostornina posode za odpadke je odvisna od števila družinskih članov, stanovanjske površine, poslovne površine, poslovne dejavnosti, količine odpadkov ter uspešnosti ločevanja odpadkov. Minimalna predpisana prostornina posode za odpadke je 120 l.
39. člen
Obračunske osnove za posamezne uporabnike in vrste storitev so opredeljene v pravilniku o tarifnem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Kranj.
Obračun ravnanja z odpadki je mesečen.
40. člen
Povzročitelji odpadkov so dolžni izvajalcu posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun ravnanja z odpadki (ime in naslov, dejavnost, velikost zabojnika) ter izvajalce sproti obveščati o vseh spremembah teh podatkov.
Za evidenco podatkov o vrsti in prostornini zabojnikov za odpadke, njihovi lokaciji in lastništvu, skrbi izvajalec.
Če povzročitelji odpadkov v roku 30 dni od nastale spremembe izvajalcu ne sporočijo potrebnih podatkov za obračun ravnanja z odpadki, ima izvajalec pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalec določi tudi izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški izvedenskega mnenja bremenijo povzročitelja odpadkov.
41. člen
Obveznosti plačila storitev ravnanja z odpadki nastane za povzročitelje odpadkov z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju, ko povzročitelji odpadkov pričnejo uporabljati stanovanje, počitniški objekt ali poslovne prostore ali ko se prične z gradnjo novega ali adaptacijo obstoječega objekta (drugi odstavek 12. člena tega odloka).
VII. NADZOR
42. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo občinski redar in pristojne občinske službe v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
Organi, navedeni v prvem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
Izvajalec je dolžan ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka je dolžan povzročitelje odpadkov prijaviti občinskemu redarju Mestne občine Kranj ali občinskemu inšpektorju. V sporu o tem, v katero klasifikacijsko skupino uvrstiti določen odpadek, na zahtevo izvajalca odloči ministrstvo, pristojno za varstvo okolja.
Nadzor nad izvajanjem odlaganja odpadkov s strani povzročiteljev odpadkov na reciklažnem dvorišču ali na zbirni postaji izvaja izvajalec.
Nadzor nad izvajanjem določil pravilnika o ravnanju z odpadki opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
43. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznujejo za prekršek izvajalec, če:
1. ne čisti in ne vzdržuje ekoloških otokov (9. člen),
2. ne čisti in ne vzdržuje reciklažnega dvorišča (13. člen),
3. ne priskrbi ustreznih tipiziranih posod na območjih, kjer je uvedeno ločeno zbiranje odpadkov (prvi odstavek 17. člena),
4. ne objavi in ne obvesti povzročiteljev o začetku ali spremembi načina ločenega zbiranja odpadkov (18. člen),
5. ne vodi katastra ekoloških otokov (19. člen),
6. periodično ne čisti in razkužuje posod za odpadke (tretji odstavek 22. člena),
7. ne vrši stalnega nadzora nad odjemnimi mesti in ekološkimi otoki in ne odredi v primeru potreb predčasnega ali pogostejšega odvoza odpadkov (drugi odstavek 26. člena),
8. ne opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh delovnih dneh po prenehanju ovire ali višje sile (prvi odstavek 28. člena),
9. odvaža komunalne odpadke z neprimernimi vozili (tretji odstavek 28. člena).
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
44. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba kot povzročitelj odpadkov:
1. če se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (tretji odstavek 5. člena),
2. če ne vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta (četrti odstavek 8. člena),
3. če ne poskrbi za odlaganje komunalnih odpadkov v posode za odpadke v času gradnje ali adaptacije v dogovoru z izvajalcem (drugi odstavek 12. člena),
4. če ne odloži odpadkov na reciklažnem dvorišču po navodilih izvajalca (13. člen),
5. če ne odlaga ločeno zbranih odpadkov v ustrezne tipizirane posode na ekoloških otokih skladno z navodili izvajalca (drugi odstavek 17. člena),
6. če ne odlaga komunalnih odpadkov na zbirnih mestih ter v predpisane posode za odpadke (prvi odstavek 20. člena),
7. če ne sklene pogodbe za odvoz komunalnih odpadkov (tretji odstavek 20. člena),
8. če odlaga prepovedane odpadke v posode za komunalne odpadke (prvi odstavek 21. člena),
9. če po izpraznitvi posode za odpadke ne vrne na zbirno mesto (prvi odstavek 22. člena),
10. če odlaga odpadke na javnem komunalnem odlagališču v nasprotju s poslovnikom upravljavca odlagališča (prvi odstavek 31. člen),
11. če odlaga odpadke izven javnega komunalnega odlagališča (prvi odstavek 34. člen),
12. če kuri komunalne odpadke na prostem v nasprotju s 35. členom,
13. če ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun ravnanja z odpadki ter o spremembah teh podatkov (prvi odstavek 40. člena).
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje posameznik, ki opravlja samostojno gospodarsko dejavnost, če kot povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje posameznik, ki kot povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
45. člen
Z denarno kaznijo najmanj 150.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki opravlja dejavnost organizatorja kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov (25. člen).
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
V roku treh let od uveljavitve tega odloka se območje Mestne občine Kranj opremi s posodami za odpadke v skladu s tretjim odstavkom 23. člena tega odloka.
47. člen
Do ureditve enega ali več reciklažnih dvorišč se zadrži izvajanje 13. člena tega odloka.
48. člen
Ravnanje z grezničnimi goščami se ureja na podlagi posebnih predpisov.
49. člen
Izvajalec je dolžan izdelati pravilnik o tarifnem sistemu in višini postavk tarifnega sistema v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka ter ga posredovati v sprejem Mestni občini Kranj. Pravilnik začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS.
50. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki in vzdrževanju čistoče v naseljih (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/84), razen 39. člena, ki ostane v veljavi do uveljavitve pravilnika iz 49. člena tega odloka.
51. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 1700/01-46/02
Kranj, dne 26. septembra 2001.
Župan
Mestne občine Kranj
Mohor Bogataj, univ. dipl. org. l. r.
