Na podlagi 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97, 87/97, 73/98 in 31/00) in 17. člena statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 26/99, 119/00) je Občinski svet občine Lendava na seji dne 5. 10. 2001 sprejel

S tem odlokom se urejajo pogoji in načini odvajanja in čiščenja komunalnih, tehnoloških odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Lendava ter načrtovanje javne kanalizacije, pogoje za priključevanje na javno kanalizacijo, uporabo javne kanalizacije, odvajanje odpadnih in padavinskih voda v javno kanalizacijo in pogoje, ki se tičejo odvajanja meteornih voda izven cestnega omrežja, merjenje kakovosti in količin odpadnih voda, odmero in obračun stroškov za uporabo javne kanalizacije, plačilo prispevkov in drugih pristojbin ter postopke zoper kršitelje odloka.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
Uporabnik javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastajajo odpadne vode in odtekajo v javno kanalizacijo.
Javna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami je kanalizacijsko omrežje, ki ga uporabljata najmanj dva uporabnika in je kot tehnološka celota namenjeno za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda.
Nevarne snovi v odpadni vodi so tiste snovi ali kemijske spojine, ki:
– so kot škodljive in nevarne snovi določene po predpisih,
– povzročajo škodo na javni kanalizaciji,
– škodljivo delujejo na čiščenje odpadnih voda,
– škodujejo biološkim združbam v sprejemniku,
– povzročajo, da odvečen mulj ne ustreza lastnostim, ki so določene z uredbami, katere je sprejelo pristojno ministrstvo.
Porabljena voda je pitna ali tehnološka voda, ki je osnova za obračun stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in se meri z vodomerom skladno z zakonom in drugimi predpisi.
Odpadna voda je voda, ki se po uporabi odvaja v javno kanalizacijo in mora po kvaliteti ustrezati zakonskim predpisom o odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi uporabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu.
Tehnološka odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem po uporabi v industriji, obrti ali obrti podobni gospodarski ali kmetijski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni vodi. Za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke odpadne vode s komunalno odpadno ali padavinsko vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo.
Padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteornih padavin odteka iz utrjenih površin v javno kanalizacijo.
Kanal je cevovod z opremo, ki je zgrajen po posebnih tehnoloških predpisih, skladno s tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji (v nadaljnjem besedilu: tehnični pravilnik) in drugimi določbami, in je kot tehnološka celota namenjen za transport odpadnih voda. Čistilna naprava je objekt z opremo, ki je zgrajena za tehnično čiščenje odpadnih voda.
Čistilna naprava za predčiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je zgrajena z namenom, da iz odpadnih voda uporabnika popolnoma ali delno izloči nevarne snovi, ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni kanalizaciji tako, da so odpadne vode primerne za izpust v javno kanalizacijo. Nameščena je praviloma pred priključkom na javno kanalizacijo.
Merilno mesto je posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in kakovosti odpadne vode.
Vsi drugi strokovni izrazi so podrobneje opisani v tehničnem pravilniku.

Izvajalca javne gospodarske službe določa odlok o gospodarskih javnih službah in izvajanju gospodarske javne službe v Občini Lendava (Uradni list RS, št. 11/98).

S kanalizacijo, ki je namenjena le za odvajanje padavinskih voda od posameznih objektov in z notranjo kanalizacijo, upravljajo uporabniki oziroma lastniki teh objektov. Ti uporabniki oziroma lastniki so dolžni vzdrževati kanalizacijo tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadnih voda s tem, da so v vsakem trenutku izpolnjeni predpisani pogoji za izliv odpadnih voda v javno kanalizacijo.

Objekti in naprave javne kanalizacije so gospodarska javna infrastruktura v lasti občine, nepremičnine javne kanalizacije so grajene v javno dobro. Objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda v meteorno kanalizacijo so objekti skupne komunalne rabe.

Kratkoročni in dolgoročni koncept in dinamiko razvoja širjenja, posodabljanja in sanacije sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda predlaga izvajalec javne službe, sprejme pa ga občinski svet.
Pripravljalna dela za vse investicijske posege sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda vodi izvajalec investicij, ki ga na predlog župana občine določi občinski svet.

Javno kanalizacijo se načrtuje in gradi samo v skladu s splošnim načrtom kanalizacije, ki mora biti usklajen z urbanističnim načrtom naselja in v skladu s tehničnim pravilnikom ter ostalimi predpisi.

Gradbena dela pri gradnji javne kanalizacije lahko opravi le fizična ali pravna oseba, ki ima za take gradnje ustrezno registracijo in je strokovno usposobljena. Javno kanalizacijo in spojni kanal lahko zgradi vsaka pravna ali fizična oseba, ki je za to strokovno usposobljena, vendar pod nadzorom izvajalca javne službe.

Kdor namerava zgraditi javno kanalizacijo ali spojni kanal, mora priglasiti gradnjo najmanj osem dni pred začetkom del izvajalcu javne službe.

Kdor zgradi javno kanalizacijo, mora najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja oziroma najkasneje v treh mesecih po zgraditvi predložiti izvajalcu javne službe projekt izvedenih del in predati kanalizacijo v upravljanje izvajalcu javne službe.

Pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini javne kanalizacije ali na javni kanalizaciji, si morajo za ta dela pridobiti soglasje izvajalca javne službe ter mu povrniti vse s tem nastale stroške, vključno z nadzorom izvajalca javne službe in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V primeru poškodb javne kanalizacije so dolžne javno kanalizacijo vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda. Na javno kanalizacijo ni dovoljeno postavljati ali na njej graditi objektov, ki bi lahko povzročili škodo na kanalizaciji ali ovirali nemoteno obratovanje in vzdrževanje javne kanalizacije.

Javna in notranja kanalizacija z objekti in napravami morajo biti vedno dostopne izvajalcu javne službe. Lastniki zemljišč, preko katerih poteka javna kanalizacija, morajo ob vsakem času omogočiti izvajalcu javne službe prost dostop do objektov javne kanalizacije. V primeru, da lastniki zemljišč tega ne omogočijo, morajo povrniti morebitno nastalo škodo.
Izvajalec javne službe mora na javni kanalizaciji lastniku zemljišča povrniti morebitno nastalo škodo, ki jo povzroči pri vseh posegih.

Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela na objektih in površinah ob javni kanalizaciji, mora pri opravljanju teh del skrbeti, da ne poškoduje javne kanalizacije in drugih objektov. Pri trajni spremembi nivelete terena mora novemu stanju terena prilagoditi tudi javno kanalizacijo.
Gradbena dela, razen redne obdelave kmetijskih zemljišč, ki so globlja od 0,6 m, pri katerih se neposredno poseže v javno kanalizacijo, sme izvajati le izvajalec javne službe ali druge fizične in pravne osebe pod neposrednim nadzorstvom izvajalca javne službe.

Izvajalec javne službe je dolžan na javni kanalizaciji izvajati ukrepe, ki prispevajo k varovanju javne kanalizacije pred poškodovanjem in drugimi posegi in so predvideni s tem odlokom, tehničnim pravilnikom in drugimi predpisi.
Izvajalec javne službe mora izvajati odkaze priključkov na javno kanalizacijo, ki jih je dolžan zahtevati graditelj ob izdaji soglasja za priključitev in ki opozarjajo občane na lego javne kanalizacije in morebitne nevarnosti poškodovanja oziroma oviranja njenega obratovanja in vzdrževanja.

Javna kanalizacija ima varovalne pasove, predpisane odmike, omejitve in prepovedi, ki so obvezne za vse subjekte, ki z načrtovanjem posegov ali z izvajanjem dejavnosti posegajo v te varovalne pasove, kateri so določeni v tehničnem pravilniku. Za kakršenkoli poseg v varovalni pas javne kanalizacije, razen za redno obdelavo kmetijskih zemljišč, je potrebno soglasje izvajalca javne službe.

Investitor ali izdelovalec dokumentacije morata zahtevati od izvajalca javne službe programske in tehnične smernice za izdelavo prostorske izvedbene in projektne dokumentacije za razvojne komplekse in objekte.

Na območjih, kjer je že zgrajena javna kanalizacija ali se gradnja javne kanalizacije načrtuje, je v postopkih izdelave dokumentacije za vse posege v prostor potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. Soglasje mora vsebovati pogoje, ki zadevajo javno kanalizacijo, pogoje in usmeritve glede možnosti priključevanja na javno kanalizacijo in druge usmeritve in pogoje, ki jih mora izpolniti investitor objekta. Če pristojne inšpekcijske službe zahtevajo posebne ali dodatne postopke čiščenja, mora uporabnik predložiti izvajalcu javne službe tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu s predpisi o varstvu okolja in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek.

Izvajalec javne službe je dolžan v skladu z zakonom voditi kataster javne kanalizacije.

Lastnik objekta, v katerem nastajajo odpadne vode, se je dolžan priključiti na javno kanalizacijo. Bodoči uporabnik javne kanalizacije pridobi pravico, da se lahko priključi na javno kanalizacijo na podlagi soglasja, ki ga izda izvajalec javne službe in po plačilu pristojbin v skladu s pravilnikom o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: pravilnik), ki jih mora poravnati uporabnik pred priključitvijo na javno kanalizacijo.
Priključek na javno kanalizacijo mora biti omogočen vsakemu objektu na območju, na katerem z javno kanalizacijo upravlja izvajalec javne službe. Če priključek objekta na javno kanalizacijo ni mogoč, predpiše izvajalec javne službe drugačen način odvajanja odpadnih voda iz objekta.

Na območju, kjer je zgrajena, se gradi ali rekonstruira javna kanalizacija, je priključitev na javno kanalizacijo obvezna na podlagi predpisov o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda. Izvajalec javne službe mora v tridesetih dneh po končani gradnji obvestiti lastnike objektov, da je obvezna priključitev njihove notranje kanalizacije na javno kanalizacijo in jim posredovati pogoje za izdajo soglasja za kanalski priključek. Lastniki in upravljavci zgradb na območju, kjer je zgrajena oziroma se gradi javna kanalizacija, morajo poskrbeti za priključitev svojih objektov na javno kanalizacijo pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za objekt oziroma najkasneje v šestih mesecih po pridobitvi uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo, ki je v gradnji.

Za priključitev na javno kanalizacijo mora bodoči uporabnik javne kanalizacije izpolniti prijavo, kateri mora predložiti dokumente, ki so določeni v tehničnem pravilniku.

Soglasje za kanalski priključek in potrdilo o registraciji kanalskega priključka sta listini, s katerima uporabnik ureja odnose z izvajalcem javne službe. Izvajalec javne službe izdaja soglasje za kanalski priključek na podlagi tehničnega pravilnika. Izvajalec javne službe je dolžan izdati soglasje za kanalski priključek na javno kanalizacijo, kadar uporabnik to zahteva in ko so izpolnjene vse določbe tega odloka, pravilnikov in drugih predpisov. Izvajalec javne službe ni dolžan izdati soglasja oziroma izda odklonilno soglasje, če bodoči uporabnik nima poravnanih vseh obveznosti do izvajalca javne službe.

Izvajalec javne službe izdaja soglasja:
– k prostorskim izvedbenim aktom,
– k lokacijski dokumentaciji,
– k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– k vlogi za uporabno dovoljenje,
– k vlogi za začasen priključek,
– za priključitev na javno kanalizacijo,
– za vse posege v prostor, kjer so objekti javne kanalizacije,
– za posege v varstvene pasove vodnih virov.
Izvajalec javne službe sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.

Investitor predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo dokumentacijo, ki je predpisana v tehničnem pravilniku. Izvajalec javne službe mora ob vložitvi vloge, najkasneje pa v roku 8 dni, obvestiti uporabnika, če je vloga nepopolna. Vse nejasnosti in tehnične podrobnosti morata uporabnik in izvajalec javne službe uskladiti pred izdajo soglasja za kanalski priključek. Rok za izdajo soglasja za kanalski priključek za stanovanjske in poslovne uporabnike je največ 30 dni od vročitve popolne vloge.

Lastnik zemljišča je dolžan dovoliti prekop preko svoje parcele v primerih, ko ni možno priključnega kanala narediti drugje. Za morebitno povzročeno škodo je investitor dolžan plačati odškodnino. Investitor mora v primeru, ko ima možnost, da se priključi na spojni kanal, pridobiti soglasje lastnika spojnega kanala. V tem primeru mora biti spojni kanal zgrajen v skladu s tehničnimi predpisi za gradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja.

Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo oziroma pred povečanjem obstoječe priključne moči mora bodoči uporabnik plačati predpisane pristojbine. Pogoje za priključitev in višino pristojbin določi izvajalec javne službe po merilih, ki so določena v tehničnem pravilniku in pravilniku. O tem skleneta bodoči uporabnik in izvajalec javne službe posebno pogodbo. Zbrana sredstva iz naslova prispevkov je izvajalec javne službe po predhodni potrditvi letnega programa, dolžan uporabiti za razvoj, izgradnjo in obnovo javne kanalizacije.

Neposredno priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo izvede na stroške investitorja oziroma bodočega uporabnika izvajalec javne službe ali druge usposobljene fizične in pravne osebe pod neposrednim nadzorstvom izvajalca javne službe. Praviloma ima vsaka zgradba en spojni kanal oziroma en priključek na javno kanalizacijo. Lastnik notranje kanalizacije ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov po svoji notranji kanalizaciji na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca javne službe.

Na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija s čistilno napravo in je na njo možno priključiti objekt, ni dovoljeno graditi greznic. Objekte, ki jih ni možno priključiti na javno kanalizacijo in imajo zgrajene greznice z uporabnim dovoljenjem, morajo uporabniki obvezno prazniti z odvozom na čistilno napravo.

Izvajalec javne službe lahko zavrne izdajo soglasja za priključitev oziroma neposredno priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo zlasti v naslednjih primerih:
– če je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih voda,
– če odpadne vode vsebujejo take snovi, ki jih ne bi bilo mogoče mehansko in biološko očistiti oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju s predpisi,
– če je spojni kanal zgrajen tehnično nepravilno oziroma nekvalitetno.
Izvajalec javne službe zavrne izdajo soglasja za priključek na javno kanalizacijo, če je analiza industrijske odpadne vode pristojnega zavoda v nasprotju s predpisi.
Če izvajalec javne službe zavrne izdajo soglasja za kanalski priključek, se uporabnik lahko pritoži na pristojni organ.

Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča na predlog lastnika objekta le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek odjavi lastnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred porušitvijo objekta. Izvajalec javne službe po odjavi izbriše uporabnika iz evidence uporabnikov. Izvajalec javne službe si pridržuje pravico, da iz strokovnih razlogov ukine priključek.

Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave javne kanalizacije v last občine, ki preda to kanalizacijo v upravljanje izvajalcu javne službe. Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v last in upravljanje morajo biti izpolnjeni predvsem naslednji pogoji:
1. kanalizacijska mreža in naprave morajo imeti zlasti naslednjo dokumentacijo: PID-projekt izvedenih del, uporabno dovoljenje, geodetski posnetek, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja,
2. vsi merilniki morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi,
3. izračunani morajo biti stroški obratovanja kanalizacije in stroški v zvezi s prevzemom,
4. izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja odpadne vode, ki izvajalcu javne službe omogoča nemoteno upravljanje obstoječih in prevzetih objektov in naprav javne kanalizacije,
5. dela na javni kanalizaciji in priključkih ter izvedba hišnih priključkov, razen zemeljskih del, morajo opraviti usposobljene pravne ali fizične osebe in s soglasjem izvajalca javne službe,
6. priključitev mora biti izvedena pred izdajo uporabnega dovoljenja; opravljeni priključitvi izda izvajalec javne službe uporabniku ustrezno potrdilo o priključitvi,
7. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisnikom o primopredaji, kot je to navedeno v tehničnem pravilniku,
8. prevzem mora potrditi izvajalec javne službe.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije, ki je že v uporabi, v upravljanju, mora biti izdelan sanacijski program za javno kanalizacijo, program nadaljnjega razvoja kanalizacijskega omrežja, ki se prevzema, in izdelan predračun, stroške sanacije pa se vključi v ceno komunalnih storitev.

Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo iz naravnih virov v tehnološkem postopku proizvodnje, morajo imeti na spojnem kanalu pred priključkom na javno kanalizacijo zgrajene naprave za predčiščenje tehnoloških odpadnih voda in merilno mesto, v katerem je mogoče meriti količino odpadnih voda in odvzemati kontrolne vzorce za določitev kvalitete odpadnih voda v skladu s predpisi. Velikost, opremo in rok zgraditve merilnega mesta določi izvajalec javne službe v skladu s tehničnim pravilnikom.

Uporabnik sme v javno kanalizacijo odvajati samo tehnološke vode, ki so navedene v soglasju za kanalski priključek. V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključitev, je izvajalec javne službe dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna. Izvajalec javne službe sprejme splošne in posebne omejitve količin, sestave in lastnosti tehnoloških odpadnih voda, ki odtekajo v javno kanalizacijo, z namenom, da zagotovi nemoteno, tehnično pravilno in ekonomično obratovanje javne kanalizacije in čistilnih naprav.

Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez odjave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, najprej prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda, in sicer tako, da se uporabniku prekine odtok iz notranje kanalizacije v javno kanalizacijo in nato dobavo vode iz javnega vodovoda predvsem v naslednjih primerih:
– če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
– če odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
– če odpadne vode prekoračijo dovoljeno količino maščob, kislin, trdnih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav,
– če niso izpolnjeni pogoji iz soglasja za priključitev ali pa so v nasprotju z njim,
– če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka in predpisov, ki se izdajo na podlagi tega odloka,
– če uporabnik ne poravnava računov za kanalščino ali čiščenja odpadnih voda,
– če objekt uporabnika nima uporabnega dovoljenja.
Prav tako mora uporabnik v zgoraj navedenih primerih na poziv izvajalca javne službe prekiniti črpanje vode iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesij. Odvajanje odpadnih in padavinskih voda se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora poravnati stroške prekinitve in ponovne priključitve. Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh napravah zaradi njegovega ravnanja, ki so jo povzročile njegove odpadne vode.

Izvajalec javne službe ima pravico, da prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno, obvestiti uporabnike ter pristojne občinske in državne organe. Izvajalec javne službe je dolžan dovoliti priključitev na javno kanalizacijo, če je uporabnik izpolnil v soglasju dane pogoje in poravnal vse obveznosti ter predložil vso dokumentacijo, in če stanje javne kanalizacije glede tehničnih normativov in standardov dovoljuje priključitev. K vlogi za priključitev mora uporabnik predložiti na vpogled načrt hišne kanalizacije. V primeru intervencije na objektih in napravah, lahko izvajalec javne službe prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.

Če uporabnik občasno ali sploh ne poravnava stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda izvajalec ukrepa v skladu z ustrezno zakonodajo.

V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati hladilne vode, vode iz površinskih vodotokov in izvirov podtalnice.

V javno kanalizacijo ni dovoljeno odlagati trdnih odpadkov, ki so s predpisi o ravnanju s komunalnimi odpadki opredeljeni kot gospodinjski, industrijski ali posebni odpadki.

Na kanalizacijo, ki je namenjena samo za odvajanje padavinskih voda, ni dopustno priključiti kanalizacije za odvajanje odpadnih voda.

Odpadne vode, ki niso primerne za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo pitno, hladilno ali drenažno vodo z namenom, da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti.

Uporabniku se dovoljuje v javno kanalizacijo odvajati samo odpadne vode, ki ustrezajo predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja in predpisom o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz posameznih proizvodenj in obratov.

Uporabniki ne smejo v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšnih koncentracijah, da bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožala zdravje zaposlenega osebja,
– povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– stalno ali občasno povzročale hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
– povzročala, da bi v kanalih prekomerno nastajal vodikov sulfid oziroma amoniak,
– zavirale ali porušile tehnološke operacije na čistilni napravi,
– povzročale, da neposredno ali posredno prekomerno nastaja neprijeten vonj,
– povzročale onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
– vsebovala drugo snov, ki se po predpisih šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je s predpisi nad dovoljenimi mejnimi vrednostmi.
V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe povrniti stroške odprave škode.

V javno kanalizacijo ni dopustno odvajati odpadnih voda tudi v naslednjih primerih:
– če imajo odpadne vode temperaturo nad 40 °C,
– če vsebujejo odpadne vode strupene snovi, naftne derivate ali organska topila,
– če vsebujejo odpadne vode brusilne snovi ali radioaktivne snovi ter vsebnost kovin,
– če imajo odpadne vode faktor kislosti oziroma bazičnosti raztopine (pH) pod vrednostjo 6,5 ali nad vrednostjo 9,5,
– če vsebujejo odpadne vode vnetljive ali eksplozivne snovi ali nevarne mikroorganizme.
Podrobnejša določila o mejnih vrednostih snovi, ki jih smejo vsebovati odpadne vode in se odvajajo v javno kanalizacijo, določa tehnični pravilnik.

V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda. O tem mora obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi ukrepi za take primere.

Lastnosti odpadnih voda se kontrolirajo z rednimi in izrednimi analizami. Redne analize se opravljajo na stroške uporabnikov javne kanalizacije. Izredne analize zagotavlja izvajalec javne službe. Če je izredna analiza neugodna za uporabnika, nosi stroške uporabnik. Izvajalec javne službe lahko v soglasju za kanalski priključek določi uporabniku obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave.
Analize se izvajajo v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).

Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo naravne vodne vire, odpadne vode pa odvajajo v javno kanalizacijo, morajo, če nimajo vgrajenih vodomerov, le-te vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.

Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode veljajo določbe predpisov o oskrbi s pitno vodo.

Meritve, ki so določene v soglasju, izvaja uporabnik sam ali za to pooblaščene fizične in pravne osebe na stroške uporabnika. Izvajalec javne službe predpiše način vzorčevanja, pogostost meritev in analizne parametre. Meritve, ki so osnova za izračun čiščenja odpadnih vod, izvaja izvajalec javne službe.

Izvajalec javne službe lahko zmanjša pogostost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da so lastnosti odpadne vode na priključku na javno kanalizacijo ustrezne, vendar ne na manj kot vsakih šest mesecev. O rezultatih meritev, ki jih s soglasjem izvaja uporabnik, je uporabnik dolžan obveščati izvajalca javne službe najmanj enkrat letno oziroma do 31. 1. tekočega leta za preteklo leto.

Izvajalec javne službe določi pogostost meritev stopnje onesnaženosti tehnoloških odpadnih voda.
Uporabnik mora:
– izvajalcu javne službe predložiti v potrditev projekt za izvedbo merilnega mesta,
– v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta, pisno zaprositi izvajalca javne službe za nadzorni pregled merilnega mesta,
– voditi dnevnik obratovanja merilnega mesta,
– izvajalcu javne službe dovoliti dostop do merilnega mesta ob vsakem času brez posebnega obvestila in mu omogočiti pregled dnevnika obratovanja, odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav,
– pri odvzemu vzorcev odpadne vode ob vsakem času zagotoviti prisotnost svojega predstavnika. Če uporabnik tega ne zagotovi, je odvzem vzorcev ne glede na to veljaven.

Uporabnik je dolžan v roku 24 ur obvestiti izvajalca javne službe o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode.

Uporabnik je dolžan takoj obvestiti izvajalca javne službe o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. Vsi stroški, povezani s sanacijo prej navedenih posledic, bremenijo uporabnika.

Vsi stroški v zvezi z izvajanjem meritev gredo v breme uporabnika.

Odvajanje odpadnih in padavinskih voda so dolžni plačevati v skladu s pravilnikom in veljavnim cenikom vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne in padavinske vode v javno kanalizacijo ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
Čiščenje odpadnih voda so dolžni plačevati v skladu s pravilnikom in veljavnim cenikom vsi uporabniki, ki preko javne kanalizacije odvajajo odpadne vode do naprav za čiščenje odpadnih voda.

Vira financiranja javne službe za tekoče vzdrževanje sta kanalščina in sredstva čiščenja odpadnih voda, viri za investiranje pa so:
– sredstva občinskega proračuna,
– prispevki občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– priključne in druge predpisane takse,
– dotacije in subvencije,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda.

Uporabniki, pri katerih del odpadne vode nastaja v kmetijstvu in se tudi uporablja v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih, ne krijejo stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ki nastajajo v kmetijstvu.

Uporabniki, pri katerih del odpadne vode nastaja v kmetijstvu in se tudi uporablja na kmetijskih zemljiščih, morajo izvajalcu javne službe posredovati dokazila, da imajo na voljo dovolj lastnih oziroma najetih kmetijskih površin, na katera se lahko vnašajo živinska gnojila, skladno s predpisi o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.

Cena kanalščine in čiščenja odpadnih in padavinskih voda ter način obračuna sta podrobneje opredeljeni v pravilniku.

Dokler ni zgrajena čistilna naprava, so dolžni plačevati kanalščino tudi tisti uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v odprte vodotoke ali ponikalnice.

Uporabniki čistilne naprave, ki pripeljejo odpadno vodo v čiščenje na čistilno napravo ob praznjenju greznic ali drugih objektov za čiščenje odpadnih voda, so dolžni plačati stroške čiščenja po ceniku.

Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in izvajalca javne službe.

Izvajalec javne službe ima pri odvajanju odpadnih voda poleg v tem odloku, tehničnem pravilniku, pravilniku in ostalih predpisih, predvsem še naslednje obveznosti:
1. da skrbi za normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
2. da ravna skladno z določbami tehničnega pravilnika in z njimi seznanja uporabnike,
3. da pri uporabnikih kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,
4. da obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih vod preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
5. da vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije in podatke predloži pristojnemu občinskemu upravnemu organu,
6. da skrbi za meritve in obračun odvedene vode oziroma vode, ki jo uporabniki sami načrpajo,
7. da izdaja soglasja in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
8. da organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile in o nastopu višje sile pravočasno poroča pristojnim organom,
9. da sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
10. da nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
11. da pisno obvešča uporabnika o vsaki njegovi spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
12. da kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje,
13. da kontrolira vodotesnost kanalov in bazenov.

Uporabniki imajo poleg v tem odloku, tehničnem pravilniku, pravilniku in drugih predpisih predvsem naslednje obveznosti:
1. da gradijo objekte in naprave notranje kanalizacije skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe,
2. da omogočajo izvajalcu javne službe pregled notranje kanalizacije in sestavo odpadnih voda nenajavljeno v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
3. da redno vzdržujejo notranjo kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek interne čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
4. da redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo posredujejo izvajalcu javne službe,
5. da pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
6. da obveščajo izvajalca javne službe o vseh spremembah pogojev za priključitev,
7. da redno plačujejo odvajanje in čiščenje odpadnih voda na podlagi izdanih računov,
8. da odvajajo odpadne vode, ki ne prekoračujejo mejnih vrednosti koncentracij, določenih v predpisih, ki opredeljujejo, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in ki določajo dopustne temperature odpadne vode,
9. da prijavljajo izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode,
10. da spreminjajo priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne vode,
11. če odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo, morajo pri vseh spremembah proizvodnje, ki bi imele za posledico spremembo sestave odpadne vode, predložiti izvajalcu javne službe analizo odpadne vode, izdelano v skladu s predpisi,
12. odpadne vode, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ne smejo pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
13. če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca javne službe pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,
14. ne smejo prekiniti odvoda odpadnih voda drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka, tehničnega pravilnika in pravilnika opravlja občinska inšpekcijska služba.

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če ravna v nasprotju z 62. členom tega odloka. Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe, če ravna v nasprotju z 62. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
– si ne pridobi smernic k programiranju, načrtovanju in gradnji javne kanalizacije (7. člen),
– gradi javno kanalizacijo ali spojne kanale in za tovrstne gradnje ni strokovno usposobljena (8. člen),
– ne prijavi gradnje javne kanalizacije ali spojnega kanala v določenem roku (9. člen),
– ne izroči v upravljanje javne kanalizacije izvajalcu javne službe v roku, ki je določen s tem odlokom (10. člen),
– ne izroči izvajalcu javne službe projekta izvedenih del (10. člen),
– ne prilagodi elementov javne kanalizacije novi niveleti terena (13. člen),
– izvede neposredni priključek spojnega kanala na javno kanalizacijo v nasprotju z 19., 26. in 27. členom tega odloka,
– se v določenem roku ne priključi na javno kanalizacijo (20. člen),
– dovoli drugemu lastniku oziroma pravni ali fizični osebi priključitev njegovih objektov po notranji kanalizaciji na javno kanalizacijo (27. člen),
– ne napove točnih osnov za obračun stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
– nima zgrajenega merilnega mesta, kot to določata 32. in 50. člen tega odloka,
– odvaja odpadne vode v padavinsko kanalizacijo (37. člen),
– ne upošteva 38. člena tega odloka,
– ne upošteva 63. člena tega odloka,
– ne upošteva določila tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji,
– ne upošteva določila pravilnika o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije.
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če ravna v nasprotju z določili iz prejšnjega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo 150.000 SIT se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju z določili iz tretjega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo 60.000 SIT se za prekršek kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju s 63. členom tega odloka.

Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji in pravilnik o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije sprejme Občinski svet občine Lendava. Le-ta določata podrobnejša navodila in tehnične normative z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje in s katerima se uredi zlasti:
a) smernice za projektiranje in gradnjo javne kanalizacije,
b) tehnične normative za priključevanje na javno kanalizacijo,
c) normative o sestavi odpadnih voda, ki se smejo odvajati v javno kanalizacijo,
d) način ugotavljanja stopnje onesnaženosti odpadnih voda,
e) način obračunavanja stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda,
f) način zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in nadzora javne kanalizacije, soglasij za gradnjo javne kanalizacije in za priključitev nanjo.

Podatke o uporabnikih je dolžna zagotavljati občina in jih posredovati izvajalcu javne službe. V primeru, da se pri določenem uporabniku pojavi kršitev predpisov povezanih z uporabo javne kanalizacije, občina odkloni izdajo zaprošenih dokumentov.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.