Na podlagi zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), sklepov Vlade Republike Slovenije št. 350-00/00–33 in št. 350-00/2001-34 in 10., 11. in 20. člena statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 8/00 – prečiščeno besedilo, 115/00), je Občinski svet občine Mislinja na 29. seji dne 26. 9. 2001 sprejel

Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje 1986–2000 in njegovih sprememb in dopolnitev (Uradni list SRS, št. 17/87, Uradni list RS, št. 21/90 in 22/91) ter družbenega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje 1986–1990 in njegovih sprememb ter dopolnitev (Uradni list SRS, št. 17/87 in 23/89 in Uradni list RS, št. 22/91), ki se nanašajo na območje Občine Mislinja, se spremenijo in dopolnijo tako, da se integralno glasijo, kakor je navedeno v 2. in 3. členu tega odloka.
V naslovu tega odloka navedeni prostorski akt ima tudi naslednja sinonimna naslova:
– Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Mislinja z urbanistično zasnovo naselij Mislinja in Šentilj pod Turjakom,
– Prostorski plan Občine Mislinja.
V tem odloku ima pojem ‘družbeni plan’ enak pomen kot pojem ‘srednjeročni plan’.

1. SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA V OBČINI IN USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU
Človekovi posegi v prostor imajo obeležje dolgotrajnih učinkov, pa tudi delne ali celo popolne nepovratnosti v prejšnje prostorsko stanje. V primeru zgrešenih posegov so lahko zato posledice v prostoru tudi nepopravljive. Zaradi vsega tega bodo usmeritve na prostorskem področju med najpomembnejšimi vodili dolgoročnega družbenega razvoja v občini. Uresničevanju trajnostnega in uravnoteženega prostorskega razvoja bomo prilagodili tudi usmerjanje gospodarskega razvoja.
Dosedanji družbeni razvoj je zlasti tekom preteklih desetletij povzročil neravnovesja pri ravnanju s prostorom in naravnimi viri ter povzročil bolj in manj ostra nasprotja med različnimi namembnostmi prostora in dejavnostmi, ki se v prostoru izvajajo. Ta nasprotja se izražajo tudi v onesnaženosti, pretirani izkoriščenosti in ogroženosti dobrin splošnega pomena (gozdovi, kmetijska zemljišča, vode, zrak, naravna in kulturna dediščina). Nadaljnje urejanje prostora bo zato prvenstveno usmerjeno k varovanju dobrin splošnega pomena in krajinskih vrednot ter k sanaciji današnjega stanja, pri čemer bomo upoštevali ugotovitve o obstoječih in pričakovanih vplivih raznolikih človekovih dejavnosti na okolje.
V prihodnjem obdobju bomo prostorski razvoj usmerjali tudi v kvalitetnejše dograjevanje obstoječega in s tem ravnali drugače kot v preteklem obdobju, ko je prevladovalo premalo pretehtano, kvantitativno obeleženo poseganje v prostor. V tem duhu bomo podpirali dejavnosti, ki imajo majhne oziroma obvladljive in kratkotrajne vplive na okolje. Nove dejavnosti v prostoru bomo zvrstno in po obsegu prilagodili nosilni kapaciteti okolja. Iz dosedanjega razvoja izhajajoča strukturna nesorazmerja v prostoru (poselitvene razmere, stanje razvitosti infrastrukture, ekološka poškodovanost in ogroženost prostora) bo potrebno reševati na selektiven način.
Pri usmerjanju prostorskega razvoja v posameznih območjih občine bodo upoštevane razvojne prednosti in omejitve teh območij. Glede na to, da so med območji razlike glede prostorskih in z le-temi povezanih demografskih, socialnih in ekonomskih razmer in problemov, bo vrsta, zahtevnost in prioriteta ukrepov prilagojena tem razlikam.
Tudi s primernimi prostorsko ureditvenimi ukrepi bo potrebno omejiti oziroma obvladati negativne populacijske trende, kot je npr. staranje in zmanjševanje števila prebivalcev v nekaterih delih območja občine.
Usmerjanje namenske rabe prostora bo slonelo na razreševanju prostorskih nasprotij (npr. med poselitvenimi potrebami in varovanjem kmetijskih površin, med agrarnimi operacijami in varovanjem naravne dediščine itd.) ter na varstvu dobrin splošnega pomena pred neustreznimi posegi vanje.
Skladno namensko rabo prostora je mogoče doseči z ohranjanjem kvalitetnih sestavin kulturne krajine in njihovih medsebojnih razmerij. To je povezano z vzdrževanjem obstoječe poseljenosti prostora občine, z izrabo kmetijskih površin na primerni stopnji intenzivnosti in s takšnimi posegi v prostor, ki bodo skladni s tukajšnjimi tipi poselitve in krajinskimi značilnostmi prostora. Predlagane izvedbe novih posegov v prostor ne bodo le tehnično in ekonomsko naravnane, temveč bodo upoštevale okoljevarstvene vidike in vključevale elemente za kvalitativno izboljšanje obstoječih grajenih in prirodnih prostorskih struktur.
Izhajajoč iz zgoraj navedenega so globalni cilji, ki si jih z usmerjanjem dolgoročnega razvoja v prostoru občine prizadevamo doseči, naslednji:
– skrb za ekološko ravnovesje,
– izboljšanje stanja v okolju in varovanje okolja,
– smotrno razmeščanje dejavnosti in skladen razvoj vseh območij v občini,
– uravnotežena namenska raba prostora,
– ohranjanje poseljenosti prostora občine,
– optimalno omrežje centralnih naselij,
– zagotovitev prostorskih možnosti za razvoj pomembnejših naselij v občini,
– dobra infrastrukturna opremljenost celotnega poseljenega dela območja občine.
2. ZASNOVE RAZVOJA DEJAVNOSTI V PROSTORU – ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI IN NAMENSKA RABA PROSTORA
Zasnove razvoja in organizacije dejavnosti v prostoru ter namenske rabe prostora temeljijo na zgoraj navedenih ciljih in usmeritvah urejanja prostora v občini ter upoštevajo sedanjo (to je dejansko) rabo prostora in prostorske omejitve, primernost prostora za posamezne dejavnosti, državne, regionalne in občinske potrebe glede razvoja v prostoru, potrebe poselitve in nanjo vezanih infrastrukturnih omrežij ter potrebe po zmanjšanju obstoječih nasprotij med različnimi dejavnostmi in rabami prostora.
Zasnova namenske rabe prostora je prikazana na istoimenski karti št. 1.
2.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
Kmetijska zemljišča bomo urejali in uporabljali na optimalen način. Pri tem bomo zlasti ohranjali in varovali najboljša kmetijska zemljišča (1. območje kmetijskih zemljišč). Le-teh je na območju občine po pričujočem planu 1222,6 ha. Morebitno potrebne spremembe namembnosti delov teh zemljišč bomo izvajali v skladu s prostorsko in kmetijsko zakonodajo ter prostorskimi akti le tam, kjer bo za to izkazan širši javni interes, ugotovljen v prostorskem planu občine ali države. Zemljišča, ki jim bomo spremenili namembnost samo za določen čas, bomo po izteku začasne rabe znova vrnili v prvotno rabo. Na ostalih kmetijskih zemljiščih bomo ob upoštevanju ekoloških omejitev in dejavnikov kmetijsko proizvodnjo intenzivirali do ekološko-proizvodno optimalne ravni. Proizvodno sposobnost slabših kmetijskih zemljišč bomo izboljšali z agrotehničnimi ukrepi. Drugih kmetijskih zemljišč (2. območje kmetijskih zemljišč) je po pričujočem planu v občini 1707,4 ha. Tudi ta zemljišča so prvenstveno namenjena kmetijski proizvodnji. Na delu teh zemljišč se bo raba zaradi drugih namenov po potrebi spremenila le, če bo to v skladu z zakonskimi določili, določili tega plana in določili ustreznega prostorskega izvedbenega akta.
V obdelovanju kmetijskih površin ne vidimo zgolj pridelovalnega pomena, temveč tudi vrednoto oblikovanja in vzdrževanja pejsažnih kvalitet in videza ter identitete tukajšnje kulturne krajine. Za posamezna območja je zato opredeljenih več osnovnih dejavnosti, katerih medsebojni vplivi se ne izključujejo (primer: gozdarstvo – rekreacija – turizem). Celota planskih usmeritev in ukrepov v zvezi s kmetijskimi zemljišči in nanje vezanimi dejavnostmi bo naravnana tako, da bo posvečena skrb ohranjanju in razvoju kmetij, zlasti tistih v demografsko ogroženih delih občine. Ena od pomembnih nalog je tudi varovanje plodnih tal (pred razvrednotenjem, zastrupljanjem, uničenjem, erozijo ipd.) in sanacija že poškodovanih tal, pri čemer bodo imele prednost najbolj poškodovane oziroma ogrožene površine.
Večina najboljših kmetijskih zemljišč na območju občine se nahaja v nižinskem delu Mislinjske doline in v Doliškem podolju. Zlasti v nižinskem delu občine se nasprotjem med kmetijsko rabo prostora in poselitvijo ne bo moč docela izogniti. Zaradi predvidenega urbanega razvoja naselij Mislinja, Šentilj pod Turjakom in Sp. Dovže je s tem planom skupno 1,03 ha najboljših kmetijskih zemljišč spremenilo namembnost v stavbna zemljišča. Ostala zmanjšanja najboljših kmetijskih zemljišč znašajo v skupnem obsegu 3,86 ha in se nanašajo na spremembe v razpršeno poseljenem prostoru (sprememba v stavbna zemljišča na območjih razpršene gradnje).
Novi posegi na druga kmetijska zemljišča (2. območje kmetijskih zemljišč), odobreni s tem planom, zahtevajo skupno 30,01 ha teh zemljišč (stavbna zemljišča na območjih razpršene gradnje in širitev ureditvenih območij naselij). Pri navedeni površini je upoštevana tudi prekategorizacija iz najboljšega v drugo kmetijsko zemljišče.
Na območjih, kjer je smiselno in potrebno izvesti agrarne operacije in za katera bodo tovrstni interes izrazili njihovi lastniki, bomo agrarne operacije kot že tudi doslej izvedli, kolikor bo to v skladu z drugimi obstoječimi ali predvidenimi dejavnostmi na dotičnih območjih. Obsežnejših agrarnih operacij na območju občine ne predvidevamo. Povečini se bodo izvajale višinske agromelioracije in sanacije manjših izvirov vode za posamezne kmetije v hribovskih in gorsko višinskih predelih vseh naselij v občini. Povprečne velikosti posameznih višinskih agromelioracij bodo od 1 do 3 ha, povprečne velikosti območij za sanacijo izvirov od 0,5 do 1,5 ha. Izvedba agromelioracij bo zaobsegala dela kot so odstranjevanje grmovja in kamenja, krčenje gozda, izravnavo terena, urejanje poti, apnenje, založno gnojenje ipd. Na območju v Dovžah bomo sanirali pred leti že izvedeno osuševanje. Sodelovali bomo pri pripravi nacionalnega programa namakanja kmetijskih zemljišč. Ko in če bo ta na območju Občine Mislinja predvidel namakalne površine, bomo le-te upoštevali.
V okviru priprave idejne, projektne in izvedbene dokumentacije za agrarne operacije morajo biti ustrezno upoštevane omejitve, ki jih za take posege postavljajo drugi interesi v prostoru, na katerem so agrarne operacije predvidene (varstvo naravne in kulturne dediščine, novogradnja ali rekonstrukcija cest, varstvo pred poplavami, urejanje vodotokov ipd.). Agrarne operacije je potrebno zasnovati in izvesti celovito in sonaravno, ne pa zgolj v minimalnem tehničnem obsegu. Na tak način bomo pri nadaljnjem razvoju rabe kmetijskih zemljišč dosegli uresničevanje naravovarstvene vloge kmetijstva (vzdrževanje ravnovesja v okolju, ohranjanje estetskih in funkcionalnih vrednosti prostora ipd.).
Kmetijska zemljišča so pregledno prikazana na karti št. 1 “Zasnova namenske rabe prostora” in podrobno v kartografski dokumentaciji k planu.
2.2. GOZDOVI
Občina Mislinja je tesno povezana z gozdovi in gozdarstvom. Gozdovi prekrivajo skoraj tri četrtine območja občine in številnim občanom pomenijo važen vir dohodka. Gozdnata krajina in les sta pomembna tudi za turizem, rekreacijo v naravnem okolju, lesno industrijo in poseljenost podeželja. Po gozdnogospodarskih načrtih je na območju občine 8079 ha gozdov, od katerih je 66% zasebnih, ostali pa so v upravljanju države. Po pričujočem planu je v občini skupno 8000,7 ha gozdov. V gozdovih prevladujejo iglavci in med njimi zlasti smreka. V gozdovih je 202 km gozdnih cest in 431 km vlak.
V gozdovih se pojavljajo škode zaradi snegolomov in vetrolomov. Večji del gozdov, še zlasti na grebenih in slabših rastiščih, je močneje prizadet zaradi onesnaženosti zraka. Škodo povzročajo tudi gradnje prometnic, spravilo lesa, hudourniki, nelegalno odlaganje odpadkov in divjad. Zaraščanje pohorskih planj ogroža kulturno krajino, naravno in kulturno dediščino ter negativno vpliva na turistično dejavnost.
Gozdovi na območju občine imajo velik ekološki in socialni pomen. Ob deževju akumulirajo velike količine vode in s tem zadržujejo odtok visokih voda. Preprečujejo nastanek plazov in zadržujejo erozijske procese. Na območju občine je z odlokom razglašenih 322,9 ha trajno varovalnih gozdov na zgornji gozdni meji in v predelih, ki jih močno ogroža erozija. Zaradi pojava zaraščanja pohorskih planj in prekvalifikacije v gozd s posebnim namenom je predlagano zmanjšanje obsega trajno varovalnih gozdov. V trajno varovalnih gozdovih so dovoljeni le ukrepi, ki ohranjajo ali povečujejo njihovo varovalno vlogo. Precejšen del gozdov v občini (1707 ha) ima poudarjeno varovalno funkcijo. Gre za gozdove na strmih in skalnatih pobočjih ali zelo plitvih tleh.
Veliki strnjeni kompleksi gozdov in iz naravovarstvenih razlogov pomembni območji Lovrenških jezer in Hude luknje so rastišča redke flore in habitati živalskih vrst. Zaradi svojega biotskega pomena so ali bodo ti gozdovi deležni posebne zaščite kot gozdovi s posebnim namenom ali kot deli predvidenega naravnega parka Pohorje ter krajinskega parka Huda luknja – Paški Kozjak (Pečovnik -Tisnik). Gozdovi s posebnim namenom imajo poudarjeno raziskovalno funkcijo ali funkcijo varovanja naravne in kulturne dediščine. V Občini Mislinja sta z odlokom zaščitena gozdna rezervata Lovrenška jezera in Ovčarjevo v skupnem obsegu 265,2 ha. Za zakonsko zavarovanje je predlagan nov gozd s posebnim namenom Tisnik, ki obsega pobočja Tisnika in Pečovnika v obsegu 30,7 ha. V gozdovih s posebnim namenom niso dovoljeni nobeni ukrepi, ki bi spreminjali stanje v teh gozdovih. Za gozd s posebnim namenom (mestni gozd) je predlagan gozd nad osnovno šolo v Šentilju pod Turjakom v obsegu 4,1 ha.
Del gozdov v občini je pomembnih tudi z vidika oskrbe z vodo: gozdovi namreč skrbijo za enakomeren odtok vode, jo bogatijo z razstopinami in jo čistijo. Zato je pomembno ohraniti čim bolj neonesnažene velike komplekse gozdov na Pohorju in povsod drugod, kjer varstveni pasovi vodnih virov zaobsegajo z gozdom porasla zemljišča (Paški Kozjak, območje Metulovega vrha...). Te gozdove je potrebno varovati zlasti pred onesnaženjem s kemičnimi sredstvi in odplakami.
Pri gospodarjenju z gozdovi bomo uresničevali naslednja temeljna načela: (1) sonaravno ter večnamensko gospodarjenje, usklajeno z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, (2) trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema in (3) trajno uresničevanje vseh funkcij gozda (ekološke, socialne, proizvodne) ne glede na lastništvo. Z gozdnogospodarskimi ukrepi bomo zagotovili ohranitev ali izboljšanje proizvodne sposobnosti rastišč in sestojev, njihovo mehansko in biološko stabilnost ter optimalno zagotavljanje vseh funkcij gozdov. Sečnja dreves bo usklajena z dejansko zmogljivostjo gozdov. Obnova gozdov bo potekala po naravni poti, sajenja pa se bomo posluževali le, če naravna obnova ne bo tekla ali ne bo zagotovila ustreznega deleža željenih drevesnih vrst. Z intenzivno nego gozdov bomo zagotovili zadosti nosilcev njihovih funkcij, stabilnost in kvaliteto. Površinskih ukrepov ne bomo dopuščali. Za ohranitev pohorskih planj, ki so pomembne za tukajšnjo kulturno krajino, hkrati pa za turistične in rekreacijske dejavnosti, bomo skupaj s tangiranimi sosednjimi občinami izvedli ukrepe za ohranitev negozdnih površin (planj) na grebenu Pohorja.
Na območju predlaganega regijskega parka Pohorje in predlaganega krajinskega parka Huda luknja – Paški Kozjak (Pečovnik - Tisnik) bo gospodarjenje z gozdovi prilagojeno pogojem, ki bodo opredeljeni za potrebe varovanja teh dveh parkov.
Skrbeli bomo za skladnost številčnosti divjadi s prehrambenimi sposobnostmi gozda, pri čemer bosta merili usklajenosti znosna škoda v gozdovih in stanje divjadi. Izboljšanje pogojev za življenje divjadi bomo zagotoviti s snovanjem mirnih con (zapora nekaterih cest) in zimovališč, z ohranjanjem in vzdrževanjem jas in enklav, sajenjem plodonosnih vrst dreves in grmov, puščanjem starih in suhih dreves za gnezdenje ptic in drugimi ukrepi.
Z vidika posegov v gozdni prostor, kakršni so krčitve gozdov in spremembe namembnosti gozdnih zemljišč, je gozdni prostor členjen v tri vrste območij: (1) ohranitvena območja, kjer posegi niso dopustni (npr. gozdovi s posebnim namenom, območja varstvenih pasov za zaščito vodnih virov ipd.), (2) območja, kjer so posegi dovoljeni le izjemoma in pod posebnimi pogoji (npr. za gradnjo prometnic skozi varovalne gozdove, za gradnjo hiš ali počitniških hiš v okviru celka ipd.) in (3) območja, kjer so posegi praviloma dovoljeni. Praviloma niso dovoljeni posegi v posamično gozdno drevje in skupine gozdnega drevja zunaj naselij, ki je bodisi zavarovano z odlokom ali zakonom, bodisi predstavlja pomembno oblikovno prvino okolja ali ima drugo pomembno funkcijo. Posegi v gozdove v nižinskih predelih bodo možni le tam, kjer bo to neobhodno potrebno za dograditev pomembnejših naselij ali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov, s tem da morajo biti ti posegi v gozdni prostor izvedeni tako, da ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem kot celoto in njegove funkcije. Površine vseh gozdov so s tem planom zaradi formiranja novih stavbnih zemljišč zmanjšane za skupno 8,88 ha, zaradi prekategorizacije iz drugega kmetijskega zemljišča v gozd pa hkrati povečane za skupno 0,88 ha.
Krčitev gozda zaradi postavitve obor za divjad ni dopustna, enako tudi ne paša v gozdovih. Zagotovili bomo prost dostop v gozdove in prosto gibanje v njih ter čebelarjenje, lov in rekreativno nabiranje plodov v skladu s predpisi.
Površine, ki jih v Občini Mislinja pokrivajo gozdovi, so pregledno prikazane na karti št. 1 “Zasnova namenske rabe prostora“, podrobno pa v kartografski dokumentaciji k planu.
2.3. VODNI VIRI IN VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
2.3.1. Vodni viri
Vodni viri na območju občine so izviri, potoki ter reki Paka in Mislinja. Območja obstoječih, predvidenih in potencialnih vodnih virov bomo z aktivnimi in pasivnimi ukrepi varovali pred morebitnim onesnaženjem. Za vodne vire, ki so ali bodo pomembni za oskrbo z vodo, bomo na osnovi že izdelanih strokovnih podlag pripravili in sprejeli odlok o zavarovanju, ki bo zlasti določil zaščitne pasove in namensko rabo na varovanem območju posameznih vodnih virov ter s tem podal pravno osnovo za preprečitev poslabšanja kvalitete vode v njih. Na nekaterih vodnih virih bomo po potrebi izvedli sanacijske ukrepe. Važnejši izviri vode, ki služiljo ali bodo služili za oskrbo z vodo, so na območju Črnega vrha in povirja Jamovice na Pohorju, pri Mutnikovi gori nad Srednjim Doličem, v povirju Glažarice na Kozjaku, v Hudi luknji, na Metulovem vrhu, na Sončnih Završah med Fričevim ter Pogorevškim vrhom in Vovkarjah. Na območjih naštetih in drugih vodnih virov niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjšali njihovo izdatnost ali ogrožali neoporečnost vode, zato bo na teh območjih imelo varstvo voda prednost pred drugimi dejavnostmi.
Zasnova vodnih virov je prikazana na karti št. 7 “Zasnova oskrbe z vodo in ravnanja z odplakami”.
2.3.2. Vodnogospodarske ureditve
Urejanje vodotokov je v občini potrebno za preventivno varovanje naselij in infrastrukturnih objektov pred poplavami, za uravnavo vodnega režima in odpravljanje posledic erozije ter hudourniškega delovanja. V okviru vodnogospodarskega planiranja bodo usklajevane vodnogospodarske in sočasne poselitvene, prometne, naravovarstvene, gozdnogospodarske, elektroenergetske, krajinske in kmetijske rešitve v zvezi z urejanjem in zaščito prostora.
Severni del občine z reko Mislinjo in njenimi hudourniškimi pritoki spada v porečje Drave, južni s Pako in njenimi pritoki pa v porečje Savinje. Na območju povodja Mislinje, ki je s hidrološkega in naravovarstvenega vidika zelo občutljivo, bo upravljalec vodotokov izvajal ukrepe, kakršni so izgradnja ustalitveno zaplavnih pregrad (v povirnem delu Mislinje in na njenem pritoku Glažuta), izgradnja stabilizacijskih pragov in obrežnih zavarovanj za zaščito cest (na odseku Mislinje od sotočja z Glažuto do naselja Mislinja), ureditev odsekov strug (Brložnica, Dovžanka, Mevlja) in lokalne sanacije erodiranih površin (Mislinja, Mevlja, Brložnica). Predvidena je sanacija in zaščita Pake in njenih pritokov. Ob tem bo upravljalec vodotokov sproti odpravljal tudi nastale poškodbe na naravnih odsekih vodotokov. Ureditvena dela bodo izvedena v skladu s strokovno presojo in potrebami upravljalcev vodotokov, uporabnikov prostora ob njem, investitorjev malih hidroelektrarn ter v skladu z interesi varstva naravne dediščine.
Zgrajene vodnogospodarske objekte in ureditve bo upravljalec redno vzdrževal. Vzdrževalna in sanacijska dela morajo biti izvedena tako, da ne bodo spremenila vodnega režima ali bistveno posegla v obvodni prostor.
Zaradi litološke zgradbe tal, naklonov pobočij in količine padavin so nekateri predeli na območju občine izpostavljen eroziji in plazenju. Žarišča globinske erozije bomo sanirali in odpravili nevarnost večjih katastrof. Temu cilju bodo prilagojeni tudi nekateri od načrtovanih vodnogospodarskih ukrepov.
Zasnova vodnogospodarskih ureditev je prikazana na karti št. 2 “Zasnova agrarnih operacij in vodnogospodarskih ureditev”.
2.4. RUDNINE
Na področju mineralnih surovin je v občini pomemben tehnični gradbeni kamen, katerega pridobivanju so namenjeni kamnolomi karbonatnih kamnin, dolomita in apnenca. Pridobivanje gradbenega kamna, ki je pomembna surovina za gradnjo in vzdrževanje cest ter gradnjo nekaterih drugih objektov, bo potekalo v skladu s smernicami strokovnih služb in pogoji upravnih organov. Samo pridobivanje mineralnih surovin bo nadgrajeno z obdelavo teh surovin (drobljenje, sejanje). Za območja izkoriščanja mineralnih surovin na območju občine velja, da bo sproti ob eksploataciji, najkasneje pa po prenehanju eksploatacije na njih v okviru sanacijskih ureditev vzpostavljena raba, določena v prostorskih izvedbenih aktih, v lokacijskih dokumentacijah in dovoljenjih ter sanacijskih projektih za taka območja (rekultivacija v kmetijsko zemljišče ali gozd, zasaditev z vegetacijo ipd.). Tudi nelegalna območja izkoriščanja mineralnih surovin, ki danes često predstavljajo nelegalna odlagališča odpadkov, bomo sanirali, da bi tako preprečili še večje ekološke obremenitve okolja. Prioritetno bomo zahtevali, da se sanira tiste kamnolome in peskokope, ki predstavljajo nevarnost za okolje in naravne vire. Sanacij bodo med ostalim deležni tudi peskokopi Mrak, Češovnik, Batič, Štancer, Jenina in Černjak. Poostrili bomo nadzor nad nedovoljenim izkoriščanjem minaralnih surovin in poskrbeli za sankcioniranje kršiteljev.
Za opredelitev morebitnih novih območij izkoriščanja mineralnih surovin bomo predhodno izdelali strokovne podlage vključno z bilancami potreb po dotični surovini in s celovito presojo vplivov tovrstnih posegov na okolje.
Zasnova rudnin oziroma mineralnih surovin je prikazana na karti št. 4 “Zasnova rudnin in sanacij”.
2.5. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA
Območja naravne in kulturne dediščine zajemajo velik del občine in predstavljajo pomembno prostorsko kvaliteto. Zato bo njih ohranjanje, izboljšanje stanja in predstavitev eno od izhodišč za usmerjanje razvoja drugih dejavnosti v prostoru občine.
Varovanje in ohranjanje najkvalitetnejše naravne in kulturne dediščine izvajamo z zakoni, odloki in odločbami o zavarovanju naravnih znamenitosti in kulturnih ter zgodovinskih spomenikov. Območja naravne in kulturne dediščine, ki niso ali ne bodo zavarovana z navedenimi pravnimi akti, varujemo z opredelitvami tega plana, to je z njihovo primerno rabo in z ustreznimi merili ter pogoji za poseganje v prostor dediščine. V okviru slednjega bomo skrbeli za ohranjanje značilnosti tukajšnje kulturne krajine, preprečevali posege, ki bi utegnili razvrednotiti dediščino, zagotavljali dostopnost spomeniškega fonda in s tem doživljanje te materialne in kulturne dobrine. Naravno in kulturno dediščino bomo smiselno vključevali v celovito urejanje prostora in iskali možnosti za poglobitev stikov med interesi družbenega razvoja ter potrebo po njeni ohranitvi in vzdrževanju. Naravno in kulturno dediščino bomo zlasti povezovali z rekreacijo, turizmom, gozdarstvom in kmetijstvom.
Območja naravne dediščine, ki so ogrožena zaradi neprimerne rabe, nelegalnih posegov v prostor in posledic različnih vrst onesnaževanja, bomo v prostorskih izvedbenih aktih obravnavali kot območja sanacij in zanje opredelili ukrepe za izboljšanje stanja. Pri poseganju v območja zavarovanih naravnih znamenitosti (nekateri naravni rezervati in naravne znamenitosti na grebenu Pohorja) bomo upoštevali določila odlokov o njihovem zavarovanju in mnenja ter soglasja pristojnih služb. Za območje regijskega oziroma naravnega parka Pohorje bo sprejet zakon, do takrat pa bomo pri urejanju tega naravno zaokroženega in v precejšnji meri prvobitnega naravnega območja upoštevali naslednje smernice:
– ohranjanje pestrosti kultur in preprečevanje nastajanja monokultur,
– gozdovi naj ohranijo avtohtono vrstno strukturo, goloseki niso sprejemljivi,
– varovati je potrebno ambiente in vedute.
S podobnim aktom kot naravni park Pohorje bo zavarovan tudi krajinski park Huda luknja – Paški Kozjak (Pečovnik -Tisnik).
Sprejeli bomo odlok o zavarovanju doslej še nezavarovanih naravnih znamenitosti na območju občine. Ena od takšnih znamenitosti je naravni rezervat Tisnik nad Hudo luknjo.
Namen varovanja območij kulturne dediščine, še posebej kulturnih in zgodovinskih spomenikov, je izboljšanje stanja in ohranjanje spomenikov, njihovo redno vzdrževanje in dobra dostopnost ter prezentiranost. Skrbeli bomo za izvajanje odloka, ki razglaša nepremične kulturne in zgodovinske spomenike na območju občine, in ga upoštevali pri izdelavi vseh vrst prostorskih dokumentov. S proračunskimi viri, sredstvi imetnikov spomenikov in drugimi viri bomo postopno sanirali poškodovano in prezentirali važnejšo kulturno dediščino. Med kulturnimi spomeniki so na območju občine v državnem merilu pomembni arheološko najdišče jama Špehovka v Hudi luknji, cerkev sv. Lenarta v Mislinji in domačija Hof v Gornjem Doliču.
Celota zgoraj navedenih ukrepov in usmeritev naj zagotovi celovit pregled stanja na področju naravne in kulturne dediščine v občini, prepreči slabšanje stanja, v katerem ta dediščina je, jo zaščiti pred neustreznimi posegi vanjo in jo hkrati kot primerjalno prostorsko prednost v duhu razvojnega varovanja vključi v celoto ostalih dejavnosti človeka in družbe v prostoru.
Območja in usmeritve varstva naravne in kulturne dediščine so prikazana na karti št. 3 “Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine”.
2.6. OBMOČJA ZA REKREACIJO IN TURIZEM
Rekreaciji občanov in rekreativnim ter turističnim obiskovalcem krajev v občini bomo namenili zadostno mero pozornosti. Za potrebe vsakodnevne rekreacije občanov (sprehajanje, (smučarski) tek, nabiranje gozdnih sadežev in zelišč, kolesarjenje, športne igre (na igriščih) bomo urejali in vzdrževali zelene in rekreacijske površine v in ob naseljih ter jih navezovali na obstoječa in predvidena območja s turistično funkcijo (izletniški, lovski, obvodni, kmečki, zdraviliški, jamarski in druge vrste zelenega turizma). Pri urejanju površin za eno ali večdnevno in dopustniško rekreacijo (pohodništvo, kolesarjenje, smučanje) bodo posebej upoštevane njihova dostopnost, naravne znamenitosti, kulturni in zgodovinski spomeniki ter krajinske kvalitete prostora. Rekreacijska območja bomo urejali na način, ki ne bo razvrednotil krajine. Vse obstoječe ali predvidene rekreacijske turistične površine bomo primerno povezovali in usklajevali z ostalimi rabami prostora.
Naravne in ustvarjene danosti v občini nudijo ugodne pogoje za zimsko in deloma tudi letno rekreacijsko ter turistično izrabo prostora. Ta bo sonaravna in ne zasnovana na industrijskem tipu množične rekreacije in turizma, hkrati pa ponujena enotno ne le za celotno območje občine temveč tudi z navezavami na širše regionalno območje. V okviru tega je in bo še naprej pomembno Pohorje in območja okoli že uveljavljenih rekreacijsko turističnih središč ter planinskih postojank na severnem in vzhodnem obrobju občine (Kope, Rogla v sosednji Občini Zreče, Ribniška koča v sosednji Občini Ribnica na Pohorju). Pohorski del občine opredeljujemo kot prednostno območje za razvoj turizma in rekreacije v naravnem okolju. Poudarjeno bomo razvoj turizma pospeševali še v naselju Mislinja in njegovi neposredni okolici, bolj kot doslej pa na območju Tolstega Vrha (povezava s turističnim območjem Rogla), Kozjaka in Završ. Pri tem bomo poleg nočitvenih zmogljivosti zagotovili tudi športna igrišča v bližini turističnih in prenočitvenih objektov (Grmovškov dom, Piršev dom, Lovska koča na Završah). Turistično ponudbo v občini bomo povezali s tovrstno ponudbo v sosednjih občinah in jo promovirali tudi na regionalni ravni.
Na območju občine bomo urejali planinske, pohodniške, sprehajalne in učne poti ter kolesarske povezave in jih navezovali na tovrstne ureditve v sosednjih občinah. Načrtujemo vzpostavitev občinske krožne pohodniško-turistične poti, ki bo povezala turistične potenciale v osrednjem delu občine in omogočila doživljanje tukajšnjega slikovitega naravnogeografskega okolja ter bogate naravne in kulturne dediščine. Vzpodbujali bomo razvoj kmečkega turizma s spremljevalnimi dejavnostmi (prodaja pridelkov, izdelkov domače obrti, lov in ribolov, jahanje, izletništvo, delo na kmetiji, ponudba programov aktivnih počitnic na kmetiji). Med neposredne naloge uvrščamo strokovno razdelavo možnosti za razvoj zdraviliškega turizma (za tiste, ki imajo težave z dihali, ureditev rekreacijskega centra pri Interbožniku v Movžah in ureditev gorske kolesarske povezave na Pohorju (skupaj s sosednjimi koroškimi občinami).
Območja za rekreacijo in območja za turizem so prikazana na karti št. 9 z naslovom “Zasnova območij in ureditev za rekreacijo in turizem”.
2.7. SANACIJA NARAVNIH VIROV
Stopnja onesnaženosti naravnih virov, s katero se srečujemo (tudi) na območju Občine Mislinja, določa naslednje skupne cilje:
– preprečevati nevarnosti in nova žarišča onesnaževanja ter pri izvajanju različnih dejavnosti zmanjšati tveganje za poškodbe in degradacije okolja;
– ohranjati kakovost še neonesnaženih ali zmerno onesnaženih območij;
– doseči možno stopnjo čistosti vode v rekah Mislinji in Paki in zmanjšati njuno onesnaževanje;
– varno in gospodarno ravnati z odpadki in sanirati nelegalna odlagališča;
– zmanjšati hrup in onesnaženost tal.
Za uresničevanje navedenih ciljev bodo pomembne pravna oziroma normativna podpora (sprejemanje in uresničevanje odlokov in sanacijskih programov), finaciranje okoljevarstvenih aktivnosti, večja ekološka osveščenost ljudi, ustrezno razmeščanje dejavnosti v prostoru, podprto s celovitimi presojami vplivov novih posegov na okolje, meritve onesnaženosti posameznih prvin okolja in upoštevanje načela “povzročitelj plača”.
Z republiškim odlokom iz leta 1988 je naselje Mislinja uvrščeno v II. območje onesnaženosti zraka (zrak je onesnažen pod dovoljeno mejo), preostali prostor občine pa v I. območje (zrak je onesnažen do ene petine dovoljene meje). Poskrbeli bomo, da se to stanje ne bo poslabšalo (npr. z uporabo primernih vrst goriv in povečevanjem obsega porabe zemeljskega plina). V primeru potrebe bomo pripravili in sprejeli občinski odlok o varstvu zraka. Vključevali se bomo v aktivnosti za zmanjšanje onesnaženosti zraka zaradi termoelektrarne Šoštanj.
Z vidika onesnaženosti vodotokov je stanje ugodno le v njihovih povirjih. Reka Mislinja je dolvodno od naselja Mislinja glede stopnje onesnaženosti uvrščena v I.-II. razred (onesnaženost pod sprejemljivo mejo). Za potrebe varstva voda in zlasti virov pitne vode v občini bo potrebno:
– graditi kanalizacijo in čistilne naprave,
– preiti na način kmetovanja, ki upošteva rabo ekološko primernih gnojil in zaščitnih sredstev,
– zmanjšati tveganje za vodne vire z ustrezno izvedbo gospodarskih in drugih objektov ter transportnih poti ali s preselitvijo za okolje tveganih dejavnosti na primernejše lokacije.
Ravnanje z odpadki bo obsegalo uvajanje sistema ločenega zbiranja odpadkov (zlasti posebnih oziroma oporečnih) na izvoru, izvajanje rednega odvoza odpadkov, vračanje koristnih odpadkov v reprodukcijski krog in kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov. Komunalne odpadke bomo še naprej odlagali na skupnem odlagališču v Mislinjski Dobravi v Mestni občini Slovenj Gradec.
Poseben problem za okolje predstavljajo nelegalna odlagališča, ki jih bomo sanirali, in sicer prednostno tista, ki ogrožajo vire pitne vode. S poostrenim nadzorom bomo preprečevali tovrstno degradacijo in onesnaževanje okolja.
Za vnaprejšnjo izognitev problemom bomo pri izdaji dovoljenj za novogradnje preverjali način ravnanja z odpadki. Za posebne oziroma oporečne odpadke, ki nastajajo v nekaterih podjetjih v občini, bo po potrebi opredeljen celovit način ravnanja z njimi. Skrbeli bomo za dosledno izvajanje sprejetega odloka o ravnanju z odpadki.
Za zmanjšanje hrupa bomo:
– upoštevali protihrupne ukrepe pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov (PIA),
pri projektiranju objektov, izboru gradbenih materialov in izvedbi objektov ter
– upoštevali varstvo pred hrupom pri prometnih ureditvah in proizvodnih obratih.
Zakonske in podzakonske predpise o varstvu pred hrupom bomo uporabljali kot osnovo za določitev protihrupnih ukrepov pri stanovanjski, poslovni, proizvodni, obrtni in drugi gradnji ter pri načrtovanju in izvedbi prometnic. Po potrebi bomo izdelali in sprejeli občinski odlok o varstvu pred hrupom.
Za ugotavljanje in zmanjševanje onesnaženosti tal bo potrebno vzpostaviti sistem meritev, preprečevati za tla nevarne emisije in izvajati nadzor nad rabo zaščitnih kemičnih snovi v kmetijstvu. V zvezi s slednjim bomo nevarnost za okolje zmanjšali tudi z ekološko varnim transportom teh zaščitnih sredstev in primernim ravnanjem z njihovo embalažo.
Zasnova sanacij je prikazana na karti št. 4 “Zasnova rudnin in sanacij”.
2.8. POSELITEV
Lega Občine Mislinja v prostoru med Pohorjem, Paškim Kozjakom, hribovjem zahodnega Pohorskega Podravja in Mislinjsko dolino je med drugim pogojevala tudi tukajšen poselitveni vzorec, ki ga predstavljajo strnjena naselja, zaselki in posamezne kmetije (npr. na celkih na Pohorju). Večja gostota poseljenih površin je ob pomembnih cestnih povezavah, kjer so locirana pomembnejša naselja in suburbanizirani obcestni zaselki. Skoncentrirana poselitev je značilna tudi ob vodotoku Mislinji in njenih pritokih.
V občini je v zvezi s poselitvijo prisotnih več problemov:
– stihijska gradnja po hribovitih pobočjih,
– trend nadaljnjega razprševanja poselitve,
– zabrisane meje med naselji,
– degradacija podobe starih vaških jeder.
Spričo naštetega bo usmerjanje poselitve v občini eno od pomembnejših področij urejanja prostora. To usmerjanje bo temeljilo v glavnem na policentričnem konceptu, torej na zmerni koncentraciji v pomembnejših naseljih in ohranjanju kvalitetnih sestavin naselbinskega vzorca poselitve v ostalih delih občine. Izhodiščna oblikovalska vrednota usmerjanja poselitve bo ohranjanje izvornega pokrajinskega pejsaža oziroma podobe kulturne krajine.
Novo pozidavo bomo usmerjali na nepozidana oziroma prosta zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij in v prostorsko zaokrožene zaselke, prioritetno v tiste, ki so infrastrukturno že opremljeni. Ob tem bomo pazili, da z novogradnjami ne bomo sprožali novih infrastrukturnih problemov. Skrbeli bomo za oblikovanje jasnih, prostorsko-gradbeno razvidnih mej ureditvenih območij naselij in mej med naselji samimi. Pri novi pozidavi in urejanju naselij bomo skrbeli za ustvarjanje preglednih, humanih, racionalnih in estetskih prostorsko gradbenih struktur. Pri tem bomo upoštevali širši prirodni okvir naselij tako, da mu bomo prilagodili zasnovo širjenja na nove površine, gabarite, varovane poglede in krajinske dominante. Sanirali bomo obstoječi gradbeni fond, predvsem kvalitetno arhitekturno dediščino.
Preprečevali bomo novogradnje na večjih kompleksih kmetijskih in gozdnih površin, na erozijskih žariščih, na plazovitih območjih in na pobočjih slemen, kar posebej velja za najboljša kmetijska zemljišča in za območja gozdov.
Sledeč naštetim usmeritvam bomo lahko preprečevali nadaljnjo razprševanje gradnje, ki kazi podobo tukajšnje kulturne krajine in otežuje infrastrukturno opremljanje pozidanih zemljišč.
V naseljih bomo zagotovili prosta stavbna zemljišča, infrastrukturno opremljenost in dejavnosti, ki bodo služile tudi zaledju naselij. Zagotavljali bomo, da bodo tudi manjša podeželska naselja in območja s pretežno kmetijsko funkcijo pridobila nove razvojne možnosti in bivalne kakovosti. Gradbeni razvoj naselij bomo spremljali z urejanjem komunalnega omrežja in objektov ter urejanjem in izboljšanjem dostopnosti ter prometnih razmer v naseljih. Pri načrtovanju pozidave na infrastrukturno neopremljenih površinah se bomo zavzemali za enotne gradbene komplekse s skupno komunalno opremo. V izbranih naseljih oziroma na obrobjih le-teh bomo zagotavljali prostor za razvoj proizvodnih dejavnosti (obrt).
Za širitev tistih naselij, kjer potreb po prostoru ne bo mogoče zadovoljiti znotraj obstoječe meje ureditvenega območja naselja, bomo uporabili manj pomembne kmetijske ali gozdne površine, samo v izjemnih primerih, utemeljenih na zakonu, določilih dolgoročnega plana Republike Slovenije in določilih tega plana, pa tudi del najboljših kmetijskih zemljišč. Na najboljših kmetijskih zemljiščih bodo, če ni mogoče uporabiti manj primernih zemljišč, možne le tiste vrste nekmetijske rabe, ki so navedene v zakonu o kmetijskih zemljiščih.
Negativne populacijske trende v južnem in severozahodnem delu območja občine je potrebno zaustaviti, populacijsko sliko tega prostora pa izboljšati.
Razvoj podeželja bomo vzpodbujali z uvajanjem raznolikih dopolnilnih dejavnosti kmečkih in polkmečkih gospodarstev (predelava pridelkov, zlasti sadja, obrt, kmečki turizem...). Z namenom, da razvoj podeželja vzpodbudimo še kako drugače, bomo izvedli projekte celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). To velja prvenstveno za naselja Tolsti Vrh, Paka in Kozjak.
Pri ureditvi kmetijskih zemljišč, ki spadajo k posameznim kmetijam, je potrebno zagotoviti možnosti za nadomestno oziroma dodatno gradnjo stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe zaokrožitve oziroma izpopolnitve dejavnosti na kmetiji.
Pri urejanju podeželja je potrebno poskrbeti za upoštevanje značilnosti oblikovanja tukajšnjih naselij in zgradb (avtohtona arhitektura). Zlasti pozorno je potrebno spremljati nove prostorske ureditve v naseljih, ki premorejo stara vaška jedra, z namenom, da ta jedra ohranijo ali pa ponovno pridobijo izvorno, identifikacijsko podobo. V urejanje podeželja bomo s primerno namembnostjo vključili kulturne in zgodovinske spomenike ter naravne znamenitosti. Podrobno so načela urejanja in pogoji ter kriteriji za poseganje v podeželski prostor občine opredeljeni v prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za podeželski del občine.
Območja počitniških naselij bodo po potrebi opredeljena v prostorskih izvedbenih aktih, izdelanih v ta namen. Nova počitniška naselja bomo locirali v skladu s prej navedenimi usmeritvami za poselitev in bodo sestavljena iz manjšega števila počitniških hišic. Obstoječe zaselke počitniških hiš bomo po potrebi prostorsko zaokrožili in izboljšali njihovo infrastrukturno opremljenost.
Urejanje prostora bo v veliki meri usmerjeno tudi v saniranje in preprečevanje nelegalne gradnje. Izdelano evidenco nedovoljenih gradenj za območje Občine Mislinja bomo dopolnjevali. Problematiko nelegalne gradnje bomo razreševali na zakonski osnovi, pri čemer bomo nelegalne posege v prostor obravnavali selektivno glede na težo problematike. Izvajali bomo ukrepe za preprečevanje nastajanja novih nedovoljenih gradenj.
2.8.1. Funkcije naselij v omrežju naselij
Omrežje naselij predstavlja osnovo in možnost, da razvoj, katerega nosilci so pomembnejša naselja, zajame celoten poseljeni prostor občine. Ob dovolj razvejanem naselbinskem omrežju lahko omejujemo razprševanje pozidave, omogočamo usmerjanje prebivalstva v gospodarsko aktivnejša območja in naselja ter izenačujemo bivalne pogoje med urbaniziranimi in podeželskimi območji.
V občinskem omrežju centralnih naselij ne predvidevamo večjih sprememb. Po klasifikaciji glede na oskrbne in storitvene dejavnosti je naselje Mislinja (s sonaseljem Šentilj pod Turjakom) opredeljeno kot središče občinskega pomena, naselji Srednji Dolič in Dovže sta opredeljeni kot lokalni središči, naselji Gornji Dolič in Završe pa kot ožji lokalni središči.
V občinskem središču Mislinja bomo razvijali oskrbne in storitvene dejavnosti, ki bi jih naj naselje tega ranga imelo (upravne, trgovske, finančne, kulturne… dejavnosti), zraven tega pa še spremljajoče stanovanjske, rekreativne, proizvodne, turistične in druge dejavnosti.
Prej našteta lokalna in ožja lokalna središča premorejo oziroma bodo premogla tiste osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti, ki služijo prebivalcem v njih in njihovi okolici (trgovine za osnovno in specializirano preskrbo, osebne storitve, vaški domovi ipd.). Druge potrebe bodo ti prebivalci zadovoljevali v bližnjih središčih višjega oskrbnega in storitvenega ranga (Mislinja, Slovenj Gradec, Velenje).
Za ostala naselja v občini (Razborca, Mala Mislinja, Tolsti Vrh pri Mislinji, Paka, Kozjak) ne predvidevamo načrtnega vzpostavljanja storitvenih in oskrbnih dejavnosti. Ta naselja bodo imela vlogo oskrbnih centrov le za lokalno prebivalstvo.
V naseljih, kjer današnji obseg oskrbnih in storitvenih dejavnosti ne dosega potrebnega nivoja glede na plansko funkcijo naselja v omrežju naselij, bomo z ustrezno politiko opremljanja stavbnih zemljišč in z drugimi lokacijskimi možnostmi spodbujali dopolnitev teh dejavnosti. S tem bomo pripomogli k ustvarjanju čim bolj enakovrednih bivalnih pogojev na celotnem območju občine in preprečevali slabšanje oziroma stagniranje demografskega stanja v nekaterih delih občine (zlasti v Tolstem vrhu, Paki, Kozjaku in Završah).
Po klasifikaciji glede na proizvodne dejavnosti je naselje Mislinja uvrščeno med naselja z dvema do tremi proizvodnimi obrati, naselje Gornji Dolič pa med naselja z monostrukturno dejavnostjo (to je med naselja z večjo obrtno proizvodnjo ali enim industrijskim obratom).
2.8.2. Ureditvena območja naselij
Ureditvena območja naselij so plansko opredeljena območja v prostoru, kamor v skladu s policentrično zasnovo poselitve usmerjamo stanovanjsko in drugo gradnjo. Namen tovrstnega prostorskega zamejevanja naselij je v prvi vrsti racionalna izraba prostora, optimalno zaokrožanje komunalnih in drugih infrastrukturnih ureditev ter čim večje ohranjanje dobrin splošnega pomena (kmetijskih zemljišč, gozdov, naravne dediščine itd.).
Na območju Občine Mislinja imajo ureditveno območje naslednja naselja: Mislinja in Šentilj pod Turjakom, Dovže, Gornji Dolič in Srednji Dolič. Meja ureditvenega območja naselja Mislinja in Šentilj se poveča tako, da zaobsega tudi zemljišče lednega kegljišča in bližnji odsek reke Mislinja. Gre za naselja, ki imajo bodisi pomembnejšo vlogo v omrežju naselij bodisi je v njih prisoten intenzivnejši gospodarski razvoj.
Drugo ureditveno območje za poselitev predstavlja območje počitniških naselij na Pungartu.
Stavbna zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij so vsa zemljišča razen:
– plansko opredeljenih zelenih površin (z izjemo tistih, ki so po zakonu zazidana stavbna zemljišča in so objekti na njih zgrajeni s potrebnimi dovoljenji),
– površin, ki po zakonu niso stavbna zemljišča (npr. vodne površine).
Stavbna zemljišča izven naselij in drugih ureditvenih območij so območja kompleksne graditve (infrastrukturni objekti in naprave) in zemljišča razpršene gradnje. Skupna površina stavbnih zemljišč znotraj ureditvenih območij naselij, znotraj počitniških naselij in na območjih razpršene gradnje je po tem planu 322,64 ha.
Pred gradnjo na nekaterih stavbnih zemljiščih, ki so posebej prikazana v kartografski dokumentaciji k temu planu v merilu 1: 5000, je potrebno izpolniti posebne pogoje, navedene v prilogi št. 2 za naslovom “Posebni pogoji za gradnjo na nekaterih stavbnih zemljiščih“.
Stavbno zemljišče po tem planu je v celoti ali v delu tudi tista zemljiška parcela, ki v kartografskem gradivu plana sicer ni prikazana, vendar izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:
– zanjo je bila plačana odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, odmerjena na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije;
– na njej stoji objekt, zgrajen pred letom 1967;
– za graditev objekta, voda ali naprave na njej, če so bila izdana vsa predpisana dovoljenja.
Ob predpogoju izpolnitve enega od zgornjih pogojev imajo ne glede na morebitno nevrisanost v kartografskem gradivu tega plana, status zazidanega stavbnega zemljišča. Stavbna zemljišča so tudi zemljišča izključne rabe za obstoječo in predvideno komunalno infrastrukturo, in sicer za naslednje vrste infrastrukture: ceste, parkirišča, stebri električnih daljnovodov, transformatorske postaje, stebri smučarskih vlečnic in ostali objekti, ki so potrebni za obratovanje teh vlečnic, drugi objekti, ki sodijo k vodovodni, kanalizacijski, elektroenergetski, telekomunikacijski ipd. infrastrukturi, ter grajeni objekti na vodotokih (slednji za obdobje do sprejema novega zakona o vodah, ki bo morda tovrstno opredelitev zanje spremenil). Pogoji o stavbnozemljiškem statusu prej omenjenih zemljišč za komunalno infrastrukturo se natančneje opredelijo v prostorsko izvedbenih aktih.
Območje stavbnega zemljišča, določenega v tem planu, se lahko v prostoru lokacijsko natančneje določi, kolikor se pri izdelavi lokacijske dokumentacije ugotovi, da lokacijsko povsem ne ustreza. Pri tem se obseg stavbnih zemljišč, naveden v bilanci površin, ne sme povečati.
2.9. PROMETNO OMREŽJE
Osnovni cilj razvoja prometa v občini je izgrajevanje optimalne strukture prometnega omrežja in čim boljša vključenost v državni prometni sistem. Razvoj prometa in prometnega omrežja bo usmerjen v raznovrstnost in multifunkcionalnost. Vzpodbujali bomo okolju prijazne oblike prometa (javni potniški prevoz, kolesarjenje, pešačenje) in skrbeli za dobro pretočnost prometa. Prometno omrežje bomo urejali tako, da bo pomagalo zmanjševati socialne razlike, izenačevati oskrbo prebivalstva in dajati vsem prebivalcem ne glede na kraj bivanja ali socialni položaj kar najbolj enake možnosti za razvoj.
Prizadevali si bomo, da bodo predvidene rekonstrukcije in novogradnje prometnic državnega pomena na območju občine (železniška proga, glavna in regionalna cesta, glavna kolesarska povezava) uvrščene v ustrezne nacionalne programe izgradnje. Pri teh aktivnostih bomo sodelovali z zainteresiranimi sosednjimi občinami.
Obstoječe in predvideno prometno omrežje je prikazano na karti št. 6 z naslovom “Zasnova prometnega omrežja”. To omrežje sestavljajo: glavna cesta I. reda št. 4, regionalna cesta II. reda št. 431, kategorizirane lokalne ceste, ceste po katerih so speljane trase šolskih prevozov, predvidena glavna kolesarska povezava med Velenjem in Slovenj Gradcem in trasa glavne železniške proge v proučevanju.
2.9.1. Železniško omrežje
Na območju občine poteka trasa opuščene železniške proge Dravograd–Slovenj Gradec–Velenje. V planskih dokumentih je ta železniška povezava opredeljena kot trasa (bodoče železniške proge) v proučevanju, po stališču Urada za železnice RS pa je na tej trasi predvidena ponovna vzpostavitev primestnega železniškega prometa. Ker veljajo po pogojih Slovenskih železnic za trase v proučevanju enako strogi pogoji za gradnje ob njih kot za obstoječe železniške povezave, si bomo skupaj s sosednjimi občinami prizadevali za izdelavo dokumentacije, ki bo potek te traso čim prej podrobno določila in omogočila uvrstitev te železniške povezave v nacionalni program razvoja slovenske železniške infrastrukture. Še posebej si bomo prizadevali, da bi bodoča železniška povezava Dravograd–Velenje potekala ob robu naselja Mislinja.
2.9.2. Cestno omrežje
Aktivnosti na področju cestnega prometa bomo usmerjali v izboljšanje propustnosti nekaterih prometnih smeri in izboljšanje kvalitete ter posodabljanje cestnega omrežja. Z urejanjem glavne, regionalne in lokalnih cestnih povezav na območju občine bomo zagotavili, da bodo vsi predeli občine na zadovoljiv način povezani s pomembnejšimi naselji v občini in z bližnjimi urbanimi ter zaposlitvenimi središči izven občine. Pri tem bomo načeloma stremeli k vodenju prometno bolj obremenjenih cest mimo osrednjih delov naselij. S cestnimi ureditvami bomo omogočili dostop do turističnih in rekreacijskih območij v občini in na njenem obrobju. Reševali bomo problematiko pomanjkanja parkirišč, sodelovali pri razvijanju javnega potniškega prometa in urejali površine za pešce ter kolesarje.
Na območju občine je glede na prometne obremenitve nujna rekonstrukcija glavne ceste I. reda št. 4, saj je to edina povezava Koroške regije z osrednjo Slovenijo. Pri rekonstrukciji glavne ceste na območju Občine Mislinja si bomo prizadevali za posege in ukrepe, ki bodo zagotavljali normalno pretočnost prometa, večjo prometno varnost vseh udeležencev ter zmanjševali moteč vpliv prometa na naselje. Pri izbiranju variante za ureditev glavne ceste I. reda št. 4 na območju Mislinjskega klanca si bomo prizadevali, da bo izbrana varianta, ki bo imela najmanjši negativni vpliv na grajeno strukturo na območju vstopa v naselje Mislinja iz južne strani, zagotavljala neoviran pretok prometa in omogočala prometno varnost lokalnim udeležencem prometa.
Prizadevali si bomo za ureditev cest, ki predstavljajo povezavo s turističnimi območji na Pohorju (Grmovškov dom, Rogla). V skladu s tem bomo po potrebi izvedli tudi aktivnosti za prekategorizacijo ceste Dovže-Razborca-Turičnik in ceste na relaciji Mislinja-Tolsti Vrh-Rogla.
Skladno s prekategorizacijo ceste Podgorje–Graška Gora–Velenje si bomo prizadevali za ureditev lokalne ceste, ki bo z glavne ceste omogočala navezavo na to cesto in tako predstavljala alternativno povezavo z osrednjo Slovenijo.
Na kategoriziranih lokalnih cestah bomo v odvisnosti od kategorije in deleža tujega prometa izboljševali prevoznost in zagotavljali prometno varnost z dograjevanjem enopasovnih dvosmernih vozišč in pločnikov. Tam, kjer to ni možno, bomo ob obstoječih voziščih na preglednih mestih urejali izogibališča, za pešce pa dograjevali pločnike. Lokalno cestno omrežje v občini bo vzdrževano in na posameznih odsekih posodobljeno. Vzdrževane in posodobljene bodo tudi posamezne nekategorizirane ceste, med temi tudi tiste, ki služijo kot dostopne ceste do prometno težje dostopnih kmetij. Prioriteto pri posodabljanju cest bodo imeli tisti odseki cest, ki so bolj prometno obremenjeni, ki so po klasifikaciji cest uvrščeni višje in katerih posodobitev bodo sofinancirali krajani.
Na cestah in ulicah znotraj naselij bomo izvajali sistemske ukrepe v smislu sprememb prometnih režimov, uvajanja con z umirjenim prometom in znotraj teh con urejali ulice in ceste po sistemu skupnih prometnih površin, ki bodo ob prevoznosti in dostopnosti zagotavljale tudi prometno varnost. Vse sistemske ukrepe bomo uvajali ob soglasju in podpori domicilnega prebivalstva.
Sistemsko bomo uredili režim parkiranja. Skladno s sprejetim normativom bomo za novogradnje zagotavljali izgradnjo potrebnega števila parkirnih mest za osebna vozila, prav tako pa z izgradnjo dodatnih parkirinih mest reševali sedanje potrebe.
Urejali bomo avtobusna postajališča ob cestah, po katerih so speljane avtobusne linije, ob postajališčih pa urejali potrebno število parkirnih mest za osebna vozila in odstavna mesta za kolesa in tako pospeševali javni potniški promet po sistemu P + R (parkiraj in se pelji).
Pri lastniku bencinskega servisa bomo vztrajali, da rekonstruira bencinski servis v Mislinji in ga dopolni s pralnico avtomobilov.
2.9.3. Omrežje kolesarskih povezav
Za potrebe kolesarskega prometa in kolesarske rekreacije bomo sodelovali pri izgradnji državnega omrežja kolesarskih povezav in uredili lokalne poti za kolesarje. Navezali jih bomo na predvideno omrežje kolesarskih poti v sosednjih občinah in zanje pripravili ustrezno dokumentacijo ali sodelovali pri pripravi le-te.
Čez območje občine potekata variantna trasa glavne kolesarske povezave med Velenjem in Slovenj Gradcem, ki je del zasnove državnega kolesarskega omrežja, in trasa predvidene gorske kolesarske povezave za Koroško regijo.
2.10. OMREŽJE ZVEZ
2.10.1. Poštno in telekomunikacijsko omrežje
Na tem področju bomo sledili sodobnim tehnično tehnološkim in organizacijskim tokovom. Sedanje kapacitete pošte v Mislinji zadoščajo, zato v kratkem ni predvidena širitev pošte. Predvidena pa je njena adaptacija. Prizadevali se bomo, da bo Pošta Slovenije izboljšala dostavo pošte v oddaljena naselja.
Zahtevali bomo razširitev telekomunikacijskega (TK) zemeljskega omrežja. V okviru te razširitve se bo povečalo krajevno TK omrežje in izvedel tudi odcep proti Završam, Gornjemu Doliču in Vovkarjem. V naslednjih letih načrtujemo povečavo krajevnega kabelskega omrežja iz Gornjega Doliča v smeri proti Vitanju, v Zg. Dovžah in v naselju Mislinja. Vsi novi vodniki razen priključkov bodo položeni v zemljo.
V letu 1997 je Telekom zamenjal obstoječo končno avtomatsko centralo Mislinja z novo opremo in povečal število telefonskih priključkov od 1152 na 1700 telefonskih priključkov. V prihodnosti predvideva posodabljanje telefonskega kabelskega omrežja s tem, da bo z ISDN koncentratorjem, omogočal ISDN telefonske priključke. Novo ISDN omrežje združuje vsa tri doslej znana omrežja: telefonsko, telegrafsko in podatkovno. Zaradi tega bo omogočen trikratni prenos govora, podatkov, slik in video signala. Poleg naštetega bo izvedel aktivnosti za zagotovitev pokritosti območja občine z GSM signalom.
Zasnova poštnega in telekomunikacijskega omrežja je prikazana na karti št. 8 “Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez”.
2.10.2. CATV omrežje
Po izvedbi medkrajevnega koaksialnega kabla Mislinja – Slovenj Gradec je upravljalec zgradil lokalna omrežja v naseljih Mislinja, Šentilj, Dolič, Dovže in Završe, v prihodnje pa bo omogočal širitve v njihovo okolico, v skladu z interesi potencialnih odjemalcev.
2.11. ENERGETSKO OMREŽJE
Energetska preskrba Občine Mislinja bo v prihodnje temeljila na elektroenergetskem, plinskem in komplementarnem (naftni derivati, premog, ostalo) energetskem sistemu. Posebna pozornost bo posvečena ekološkim vidikom uporabe tega ali onega energenta, racionalizaciji porabe energije (zlasti pri množičnih porabnikih energije) in uvajanju alternativnih virov energije. Razvoj energetskega omrežja bo zasnovan tako, da bo na celotnem območju občine dovolj energije za vse porabnike. Izgradnjo stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov bomo spremljali s hkratno izgradnjo energetskega omrežja.
Zasnova elektroenergetskega in plinovodnega omrežja je prikazana na karti št. 8 “Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez”.
2.11.1. Elektroenergetsko omrežje
Upravljalci in lastniki elektroenergetskega omrežja bodo dograjevali in obnavljali obstoječe elektroenergetske kapacitete in težili k večji razvejanosti ter kvaliteti elektroenergetskega omrežja. S tem bodo zagotovili enake napetostne razmere na celotnem območju občine. Eden večjih problemov pri elektroenergetski oskrbi so izpadi električne napetosti zaradi snegolomov. Zato je ena od osnovnih usmeritev na tem področju zmanjšanje možnosti za tovrstne izpade napetosti, tudi s krožnim povezovanjem električnega omrežja tam, kjer je to možno.
Napetostne razmere so v naselju Mislinja v okviru predvidenih toleranc. Zgrajen je nov izvod 20 kV daljnovoda (DV) Legen-Pungart, ki je prevzel del konzuma, ki se je do sedaj napajal iz DV Dovže in se je s tem število okvar na DV Dovže precej zmanjšalo. V delih občine, kjer napetostne razmere niso dovolj ugodne, bodo zgradili nove transformatorske postaje (TP) 20/0,4 kV s pripadajočimi visokonapetostnimi vodi oziroma nove daljnovodne ter kablovodne povezave med obstoječimi TP 20/0,4 kV. Predvidena je izgradnja TP Marhat 20/0,4 kV (250 kVA), ki bo predvidoma zgrajena do leta 2002.
Poleg oskrbovanja naselij z električno energijo preko elektroenergetskih vodov, kablovodov in daljnovodov z nazivno napetostjo 20 kV in razdelilnih TP bodo naselja oskrbovana še z električno energijo, pridobljeno v malih hidroelektrarnah (mHE) z izrabo energetskega potenciala vodotokov. Danes je izkoriščenost hidroenergetskega potenciala obstoječih mHE v splošnem dobra.
V povodju Mislinje je zgrajenih več mHE, potencialno pa je možnih še 6 lokacij mHE. Te so na reki Mislinji na lokacijah Straže, Vovkarje, Šentilj-Mislinja in Lesna-Majcen ter na Dolžanki na lokacijah Razborca in Pirtovšek. Vsi upravljalci mHE morajo upoštevati predpisani ekološki minimum količine vode v vodotokih, na katerih mHE stoji. Za nove mHE je potrebno pred odločitvijo o njihovih lokacijah in gradnji izdelati presoje vplivov na okolje.
Stremeli bomo za tem, da se bodo mHE locirale na območju znotraj ureditvenih območij naselij in v območjih, kjer so že bile izvedene vodnogospodarske ureditve vodotokov. MHE, ki se nahajajo izven naselij, so potencialna jedra za širjenje urbanizacije v naravno ohranjenem okolju, kar pa ni zaželjeno.
2.11.2. Plinovodno omrežje
Za oskrbo občine z energijo bomo v bodoče uporabljali tudi zemeljski plin. V ta namen bomo zgradili omrežje zemeljskega plina. Izgradnja omrežja zemeljskega plina bo potekala sočasno s plinifikacijo Mestne občine Slovenj Gradec. Zgradili bomo primarni plinovod na srednjetlačnem nivoju 4 bar od obstoječe merilno reducijske postaje MRP Štibuh II v Slovenj Gradcu v smeri proti Občini Mislinja. Lokacija trase teče skozi naselja Sp. Dovže, Šentilj, Mislinja in Gornji Dolič vse do Srednjega Doliča.
Za oskrbo potrošnikov z zemeljskim plinom bomo zgradili dve merilno reducijski postaji (RP Mislinja in RP Dolič), ki reducirata tlak srednjetlačnega plinovodnega omrežja (4 bar) na potrošniku sprejemljiv tlačni nivo (100 mbar). Za nadaljnjo distribucijo zemeljskega plina bomo znotraj naselij zgradili sekundarne oziroma ulične nizkotlačne plinovode, kjer je izgradnja le-teh možna in glede na konzum in gostoto naseljenosti upravičena.
Povsod po občini pa je že danes možna izgradnja sistemov za individualno uporabo utekočinjenega naftnega plina preko vgrajenega hišnega kontejnerja (za posamično zgradbo ali več teh).
Čez območje občine poteka variantna trasa magistralnega plinovoda Ceršak–Šmiklavž.
2.12. OSKRBA Z VODO IN RAVNANJE Z ODPLAKAMI
2.12.1. Oskrba z vodo
Osnovna usmeritev na področju vodooskrbe je zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne vode na celotnem območju občine. Območja, kjer vodooskrba ni urejena, in naselja s predvidenim intenzivnejšim razvojem bodo prednostno opremljena z novim vodovodnim omrežjem. Izgradnja novih cevovodov bo potekala usklajeno s stanovanjsko infrastrukturno in gospodarsko gradnjo ter v soodvisnosti od razpoložljive količine pitne vode. Izvedli bomo aktivnosti za zmanjšanje izgub v vodovodnih sistemih in uredili upravljanje z lokalnimi vodovodi.
Obstoječe in predvideno omrežje za oskrbo z vodo je prikazano na karti št. 7 “Zasnova oskrbe z vodo in ravnanja z odplakami”.
2.12.2. Ravnanje z odplakami
Komunalne odpadne vode in odpadne vode iz proizvodnih obratov štejemo za največje onesnaževalce voda v občini. Osnovna aktivnost na tem področju bo odvodnja in čiščenje odpadnih voda, s čimer bosta dosežena osnovna cilja na tem področju, to sta zaščita okolja (zlasti vodnih virov in površinskih vodotokov) in zagotovitev komunalnega standarda ter sanitarno higienske varnosti občanov.
V čistilno napravo (ČN) v naselju Mislinja je speljano mešano kanalizacijsko omrežje iz dela naselja Mislinja. Zaradi mešanega sistema kanalizacije je dotok vod na ČN prevelik, zato učinkovitost le-te ni zadovoljiva. Zaradi zagotovitve njenega optimalnega delovanja bomo izdelali celovito presojo kanalizacijskega sistema v Mislinji in z ustreznimi ukrepi poskrbeli za zmanjševanje dotoka meteornih vod v fekalne kanale oziroma naprej v ČN. Vprašljiva je tudi tesnost cevi, zato bo potrebno obstoječo kanalizacijsko omrežje pregledati in ustrezno sanirati. Na ČN bomo priključili vsa podjetja v naselju Mislinja in še doslej nepriključene stanovanjske zgradbe, za kar bo potrebno razširiti tukajšnje kanalizacijsko omrežje.
Cilj tega komunalnega področja je odvodnja odpadnih voda iz proizvodnih obratov v javni kanalizacijski sistem le pod pogojem, da v dotičnih obratih predhodno izvedejo predčiščenje njihovih tehnoloških odpadnih voda. Cilj je tudi spremljanje izgradnje novih stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov z izgradnjo novega kanalizacijskega omrežja.
Z enotnim kanalizacijskim sistemom (zbiralniki in čistilna naprava) bomo poskrbeli za rešitev problema z odplakami v Movžah, Gornjem in Srednjem Doliču s čistilno napravo, kot tudi za Dovže in del Šentilja.
Kjer bo to možno, predvsem pa v manjših zaselkih, bomo za čiščenje odpadnih voda urejali tudi sanitarna močvirja (bio lagune).
V manjših naseljih bomo skušali zagotoviti dovolj ustrezen način ravnanja z odpadnimi vodami preko lokalnih greznic, ki morajo biti vodotesne.
Obstoječi in predvideni zbiralniki ter čistilne naprave so prikazani na karti št. 7 “Zasnova oskrbe z vodo in ravnanja z odplakami”.
2.13. OBRAMBA IN ZAŠČITA
Dolgoročne cilje razvoja obrambe in zaščite bomo dosegli s krepitvijo učinkovitosti in celovitosti obrambne in samozaščitne sposobnosti in odpornosti družbe, za zadane naloge bomo usposabljali prebivalstvo in temu primerno urejali tudi prostor.
Za morebitne naravne katastrofe ali za primer vojne bomo načrtovali ustrezne prostorske rešitve za potrebe zaščite in reševanja ljudi. Te naj bodo na takšnih lokacijah in v tolikšnem obsegu, da ne bodo ovirale zasnove naselij ali povzročile trajnih negativnih posledic v prostoru. Načrtovanje kompleksov, kakršni so začasni bivalni in drugi kompleksi (za pokop ljudi in živali, za deponijo ruševin itd.), naj bo vezano na že obstoječo ali predvideno izgradnjo komunalne infrastrukture.
Gradnjo javnih zaklonišč za zaklanjanje prebivalstva in materialnih ter drugih dobrin bodo opredeljevale ocene o stopnji nevarnosti in o koncentraciji prebivalstva v posameznih naseljih. Načrtovali in izvajali jo bomo v skladu z obstoječim občinskim načrtom zaščite in reševanja ter veljavnimi predpisi na državni in občinski ravni.
3. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE
3.1. URESNIČEVANJE S PLANSKIMI AKTI
Temeljni instrument za uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine bodo letni planski akti občine. Ti planski akti bodo izhajali iz vsebinskih usmeritev tega plana in bodo konkretizirali v njem zastavljene razvojne cilje in naloge.
Na vseh področjih urejanja prostora bomo sprejemali takšne ukrepe, ki bodo omogočili uresničevanje zastavljenih ciljev glede urejanja prostora. Merila, načela in pogoje za urejanje posameznih območij bomo natančneje določili v posameznih prostorskih izvedbenih aktih (PIA). Namen priprave le-teh je omogočiti optimalno izrabo prostora in učinkovito realizacijo pobud za posege v prostor.
3.2. USMERITVE ZA NAČINE UREJANJA NASELIJ IN DRUGIH OBMOČIJ S PROSTORSKIMI IZVEDBENIMI AKTI (PIA)
Usmeritve za načine urejanja naselij in drugih območij s PIA so zasnovane na naslednjih načelih in izhodiščih:
– urejali bomo ves prostor in pri tem bolj kot doslej upoštevali krajinske značilnosti in vplive načrtovanih prostorskih posegov na okolje,
– način urejanja posameznega naselja določamo na osnovi njegovega položaja v omrežju naselij, dosežene stopnje in predvidenega razvoja naselja ter vrste in stopnje problematike, ki jo je v naselju potrebno razrešiti,
– s PIA bomo urejali vse pomembnejše oziroma obsežnejše posege v prostor, tudi tiste, ki nimajo značaja graditve, vendar pomenijo začasno ali trajno spremembo namembnosti prostora.
Načini urejanja naselij in drugih območij s PIA so določeni na osnovi naslednjih kriterijev:
– z zazidalnimi (ZN) ali ureditvenimi (URN) načrti bomo urejali nova območja kompleksne graditve, dele naselij, ki jih je treba prenoviti, celotna ureditvena območja nekaterih naselij, večja športno-rekreacijska območja, pokopališča, območja pridobivanja rudnin, območja sanacij degradiranih površin ipd. (deli ureditvenih območij naselij Mislinja s Šentiljem pod Turjakom, Zgornje Dovže, Gornji in Srednji Dolič);
– lokacijske načrte (LN) bomo izdelali za pomembnejše novograjene ali rekonstruirane infrastrukturne objekte;
– s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP) bomo urejali zaokrožene dele naselij, kjer niso predvideni večji posegi v prostor, in območja razpršene poselitve.
Zasnova načinov urejanja s PIA za območje urbanistične zasnove naselij Mislinja in Šentilj pod Turjakom je opredeljena v točki 4.4.
PUP bomo po potrebi pripravili tudi za zaokrožene prostorske celote izven ureditvenih območij naselij s podobnimi geografskimi, krajinskimi in poselitvenimi značilnostmi.
Zaporednost priprave PIA bomo določali s programi priprave PIA. Za zahtevnejše posege v prostor bomo pred izdelavo PIA pripravili ustrezne strokovne podlage. Strokovne podlage bomo pripravili tudi za predvidene posege, za katere PIA ne bodo izdelani, vendar so ti posegi problematični z vidika njihovih posegov na okolje. Tiste veljavne PIA, za katere se bo izkazalo, da vsebinsko več ne ustrezajo novim potrebam, stanju v prostoru ali novim zamislim, bomo v celoti ali v njihovih delih razveljavili in jih nadomestili z ustreznejšimi.
Zasnova načinov urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti je prikazana na karti št. 10 z naslovom “Zasnova načinov urejanja prostora”.
3.3. MERILA ZA UGOTAVLJANJE ODSTOPANJ OD SPREJETIH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE, KI NAREKUJEJO SPREMEMBO PLANA OBČINE
Ta merila so obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije in obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine, navedena v točki 3.6. Omenjena obvezna izhodišča je potrebno upoštevati pri pripravi sektorskih planov in razvojnih programov.
Spremembe prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine bodo v primerih utemeljene potrebe po odstopanju od omenjenih obveznih izhodišč obravnavane in sprejete po postopku, kakor ga določa zakon. Vse druge spremembe bodo utemeljene s programskimi zasnovami, PIA, sektorskimi plani in razvojnimi programi ter projekti.
3.4. PROGRAM DODATNIH RAZISKAV, ANALIZ IN ŠTUDIJ, KI SO POTREBNE ZA SPREMLJANJE, URESNIČEVANJE IN DOPOLNJEVANJE PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE
Usmerjanje in zagotavljanje skladnega prostorskega razvoja v občini in regiji zahteva trajno in sistematično strokovno, politično in civilnodružbeno delo. V ta namen bomo na osnovi planskih izhodišč in usmeritev za posamezna področja urejanja prostora izdelali dodatne študije, analize in raziskave. Le-te bodo omogočile kvalitetno realizacijo planskih določil. Zlasti se omenjeno nanaša na pripravo strokovnih podlag za prostorske izvedbene akte (PIA).
Posamezni nosilci planiranja bodo v zahtevani kvaliteti in obliki izdelali strokovne osnove za področja, za katera so po zakonu odgovorni in zadolženi, in sicer za potrebe priprave občinskih sektorskih planov in razvojnih programov ter projektov.
Izdelali bomo celovit kataster ekološkega stanja v občini. Iz njega bodo razvidni vzroki za stanje in nevarnosti posameznih onesnaževalnih dejavnosti. Na osnovi izdelanega katastra oziroma katastrov bomo pripravili program izvajanja nalog vključno s pripravo sanacijskih programov za odpravo ekološko najbolj problematičnega stanja na posameznih območjih oziroma področjih.
Predvidena je tudi izdelava:
– strokovnih podlag o prostorskih možnostih lociranja območij za proizvodno obrt,
– strokovnih podlag o prostorskih možnostih lociranja počitniških naselij,
– strokovnih podlag za opredelitev lokacij motelov in podobnih lokalov izven ureditvenih območij naselij,
– strokovnih podlag za opredelitev višje kategorije cest Graška Gora-Dolič in Završe-Šiman,
– strokovnih podlag za prometno tehnično izvedbo oziroma rekonstrukcijo priključevanja ceste Završe-Šiman na glavno cesto Velenje-Slovenj Gradec,
– strokovnih podlag za opredelitev možnosti razširitve preozkih cestišč v strnjenih delih naselij v občini,
– strokovnih podlag za državno kolesarsko povezavo na relaciji Velenje-Slovenj Gradec,
– strokovnih podlag za kanalizacijski sistem s čistilno napravo za Gornji in Srednji Dolič ter Movže,
3.5. MEDOBČINSKE NALOGE ZA USMERJANJE SKLADNEGA DOLGOROČNEGA RAZVOJA V PROSTORU
Zaradi značilnosti, ki jih imajo posegi v prostor, bo Občina Mislinja sodelovala s sosednjimi in drugimi občinami na naslednjih področjih:
– poselitev (demografsko ogrožena območja): z občinami Slovenj Gradec, Velenje in Vitanje,
– gozdovi: z občinami Koroške regije,
– vodni viri: z občinama Slovenj Gradec in Velenje,
– oskrba z vodo: z občinama Slovenj Gradec in Velenje,
– naravna dediščina: z občinami Koroške regije in občinami Vitanje, Velenje, Ribnica na Pohorju, Zreče in Dobrna,
– rekreacija v naravnem okolju in turizem: z občinami Slovenj Gradec, Ribnica na Pohorju, Ruše, Zreče, Dobrna in Velenje,
– prometno omrežje (železniška proga, ceste, kolesarske povezave): z občinami Slovenj Gradec, Velenje in Vitanje,
– energetsko omrežje: z Občinama Slovenj Gradec in Velenje,
– ravnanje z odpadki: z Občino Slovenj Gradec.
3.6. PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA PLANA REPUBLIKE SLOVENIJE, KI SO OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE MISLINJA, TER PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE MISLINJA, KI SO OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO SEKTORSKIH PLANOV IN RAZVOJNIH PROGRAMOV
Obvezna izhodišča povzemamo po prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije. Dodatno opredeljujemo še občinska obvezna izhodišča:

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Področje                Obvezno izhodišče prostorskih sestavin            Obvezno izhodišče prostorskih sestavin
                        dolgoročnega plana Republike Slovenije            dolgoročnega plana Občine Mislinja
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Kmetijska zemljišča     zasnova najboljših kmetijskih zemljišč
                        (zasnova 1. območja kmetijskih zemljišč)
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Gozdovi                 zasnova trajno varovalnih gozdov                  zasnova gozdov s posebnim namenom
                                                                          zasnova predlaganih varovalnih gozdov
                                                                          in predlaganih gozdov s posebnim namenom
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Rudnine                 območja za pridobivanje peska
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vodno gospodarstvo      smernice, usmeritve, pogoji in kriteriji
                        za podrobnejše načrtovanje varstva
                        in urejanja vodnega sistema
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Naravna                 zasnova območij regijskih parkov                  zasnova območij nekaterih naravnih
in kulturna dediščina   (regijski oziroma naravni park Pohorje)           rezervatov in naravnih spomenikov
                        zasnova območij krajinskih parkov                 zasnova drugih kulturnih spomenikov
                        (Huda luknja–Paški Kozjak
                        oziroma Pečovnik-Tisnik)
                        zasnova območij nekaterih naravnih rezervatov
                        (Lovrenško barje, Velika in Mala Kopa, Črni vrh)
                        zasnova območij nekaterih naravnih spomenikov
                        (Colnarca–lipa, Huda luknja–soteska,
                        Mislinja–vodotok)
                        zasnova pomembnejših kulturnih spomenikov
                        (jama Špehovka)
                        smernice, usmeritve, pogoji in kriteriji
                        za podrobnejše načrtovanje varstva naravne
                        dediščine oziroma naravnih vrednot
                        smernice, usmeritve, pogoji in kriteriji
                        za podrobnejše načrtovanje varstva
                        kulturne dediščine
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Poselitev               smernice, usmeritve, pogoji in kriteriji          središče občinskega pomena
                        za podrobnejše načrtovanje poselitve              (Mislinja)
                                                                          ureditvena območja naselij
                                                                          (Dovže, Mislinja, Gornji in Srednji Dolič)
                                                                          druga območja za poselitev
                                                                          (območje počitniških naselij na Pungartu)
                                                                          zasnova namenske rabe prostora
                                                                          in zasnova organizacije dejavnosti
                                                                          v Urbanistični zasnovi naselij Mislinja
                                                                          in Šentilj pod Turjakom
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Železniško omrežje      zasnova omrežja glavnih prog
                        (Dravograd-Velenje-Slovenj Gradec)
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Cestno omrežje          zasnova omrežja glavnih cest
                        (Velenje-Slovenj Gradec)
                        zasnova omrežja regionalnih cest
                        (Stranice–Gornji Dolič)
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Omrežje                 zasnova omrežja
kolesarskih povezav     glavnih kolesarskih povezav
                        (Velenje–Slovenj Gradec)
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Elektroenergetsko       zasnova 220 kV daljnovodov
omrežje
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Plinovodno omrežje      zasnova omrežja magistralnih                      Zasnova omrežja primarnih plinovodov
                        plinovodov (varianta povezave Ceršak-Šmiklavž)    (Slovenj Gradec – Mislinja – Srednji Dolič)
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ravnanje z odplakami                                                      zasnova razmestitve skupnih čistilnih naprav
                                                                          z zmogljivostjo nad 3.000 E
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

4. URBANISTIČNA ZASNOVA NASELIJ MISLINJA IN ŠENTILJ POD TURJAKOM
4.1. UVOD
4.1.1. Splošno o urbanistični zasnovi
Urbanistična zasnova je sestavni del prostorskega plana občine, ki za ureditveno območje enega naselja ali nekaj med seboj prostorsko in funkcionalno povezanih naselij opredeljuje osnove njihove prostorske ureditve in razvoja. V okviru tega urbanistična zasnova zlasti določa koncept prostorske organizacije dejavnosti, planske usmeritve za razvoj teh dejavnosti in podrobno zasnovo namenske rabe prostora znotraj ureditvenega območja predmetnega naselja ali nekaj naselij. Ob tem urbanistična zasnova podaja tudi odgovore na ostala pomembna prostorsko razvojna vprašanja v naselju.
Urbanistična zasnova naselij Mislinja in Šentilj pod Turjakom je zaradi prostorske bližine obeh naselij in njune funkcionalne povezanosti pripravljena kot enoten dokument za povezano ureditveno območje obeh naselij. V okviru zgoraj opisane vsebine tega prostorskega dokumenta je pri tem posebna pozornost namenjena razporeditvi centralnih in predelovalnih dejavnosti (proizvodni obrati), prometnemu omrežju (cestno omrežje, železnica) in širitvi ureditvenega območja obeh naselij.
4.1.2. Cilji urejanja prostora v naselju
Eden najpomembnejših ciljev urejanja prostora je smotrno gospodarjenje s prostorom. Težiti je potrebno k uravnoteženemu razmerju med urbano poselitvijo, podeželjem ter nepozidanimi površinami (kulturno in naravno krajino).
Z organiziranim pristopom se hkrati optimalno varuje okolje in ustvarjajo čim boljši bivalni pogoji, pogoji za delo in rekreacijo ter drugi pogoji za življenje in delo prebivalcev naselja.
Širitve naselja bodo omejene glede na kvalitetne kmetijske površine, ki ga obdajajo in so predvidene le kot zamejitve naselja po naravni meji oziroma v smislu zaokrožitve naselja. Prioritetno se bodo v naselju urejale še proste površine. Nove površine za poselitev bodo predhodno urbanistično načrtovane, pozidava bo sledila vnaprej določenemu urbanističnemu konceptu.
Območje naselja se bo urejalo s prostorskimi dokumenti, ki bodo natančno določali pogoje glede lociranja in oblikovanja novogradenj ter hkrati omogočali prilagoditve glede na karakteristike vsakokratnega primera.
Prometno in komunalno infrastrukturo bomo prostorsko prilagodili potrebam naselja ter izboljšali nivo kvalitete tam, kjer so izkazane neustrezne rešitve.
Komunalno infrastrukturo bomo dograjevali in na novo urejali na celotnem območju naselja enakomerno s širitvijo objekta in varovali opredeljena območja pred nenamensko rabo prostora.
4.2. PODROBNEJŠE USMERITVE ZA RAZVOJ NASELJA IN DEJAVNOSTI
Razvoj prebivalstva in ponudba delovnih mest
Zaradi velikosti naselja in njegove funkcije se bo povečala njegova politična in gospodarska vloga. Zato se bo vsaj del prebivalcev občine, ki bodo v naslednjih letih urejali svoje stanovanjske razmere, usmerilo v občinsko središče. K temu bo navedlo tudi vedno težje spreminjanje namenske rabe prostora iz kmetijske v urbano rabo v odprtem prostoru ter ustrezna ponudba komunalno urejenih stavbnih zemljišč v naselju.
Z možnostjo realizacije privatne gospodarske iniciative se bo v naselju, ki je že sedaj do določene mere proizvodno razvito, trend odpiranja novih obrtnih in proizvodnih obratov nadaljeval. Pričakovati je tudi večji razmah terciarne dejavnosti, kar vse bo povečalo število delovnih mest v naselju. Še vedno pa bo delež prebivalcev zaposlen izven kraja bivanja (pretežno v Velenju in Slovenj Gradcu) in tako se bodo ohranjali vsakodnevni migracijski tokovi.
Usmeritve za razvoj naselij in pozidanih površin
V smislu doseganja nekaterih prostorskih ciljev – bolj kompaktne zazidalne strukture, povezanosti med naselji in posameznimi deli, ustvarjanja izrazitejših identitet in jasnejšega izpostavljanja enkratnih pojavov oziroma elementov – so generalno predvidene na območju določene kompleksnejše zazidave, razširitev posameznih delov meje naselja, smiselna funkcionalna dopolnitev.
– Največjo strnjeno zazidalno enoto pretežno individualnih stanovanjskih hiš z manjšim delom blokovne zazidave in kombinacijo nestanovanjskih funkcij, predstavlja območje severno od reke Mislinje in ob vznožju južnih obronkov Pohorja. Prostor je v večji meri pozidan, dolgoročno pa je predvidena večja širitev zazidave na zahod. Ta predvidena širitev logično zaokrožuje in povezuje predmetni prostor z južno ležečimi pretežno centralnimi funkcijami ob glavni cesti in zahodno ležečim naseljem Šentilj pod Turjakom. Ob opisani širitvi pa je bila izvedena manjša korekcija meje ureditvenega območja v severnem delu, tako da so zaobjeta še dva dela gozdnega roba. Z eno do dvovrstno pozidavo bo tu maksimalno izkoriščen še topografsko ugoden teren za pozidavo.
– Drugi del pretežno stanovanjskega območja tvori naselje Šentilj pod Turjakom. Ta leži severozahodno od predhodno opisanega dela Mislinje. Vsebuje gručasto tvorbo objektov z centralno dominanto – cerkvijo. Navedeno območje se gradbeno dopolni na jugovzhodni strani v smeri proti osnovni šoli. Novo zazidavo bi tvorili individualni stanovanjski objekti.
– Tretja enota takoimenovanega stanovanjskega dela naselja leži vzhodno od osrednjega prvo navedenega, ob lokalni Gozdarski cesti in zajema tudi prostor “preko“ ceste in reke Mislinja, ki je že deloma pozidan. Na opisanem območju je dolgoročno predvidena maksimalna zapolnitev ali pozidava prostih površin, in sicer tako s stanovanjskimi objekti kot s kombinacijo stanovanjsko obrtnih objektov na skrajnem vzhodnem delu. Poslednji naj bi vsebovali takšno obrtno dejavnost, ki ni emisijsko oporečna in še vedno sodi v tretje območje varstva pred hrupom po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
– Poleg opisanih večjih stanovanjskih delov pa obstojajo še nekateri manjši, ki so lokacijsko nepovezani po robovih naselja (ob glavni cesti). Zanje je predvidena prostorska dopolnitev in povezava s strnjenim delom naselja bodisi preko posameznih manjših zapolnitev bodisi z večjim kompleksom nove zazidave.
– Centralni del naselja ob glavni cesti se v smislu svoje vloge tako zazidalno kot funkcionalno dopolni in oblikuje tudi z elementi zelenja kot osrednji del naselja z izrazito identiteto.
– Zahodno od njega se na osnovi obstoječega stanja, na območju črpalke in stare železniške postaje organizira manjša komunalno transportna cona.
– Njej sledi vključitev prvega območja kmetijskih zemljišč v urbano območje in tako neposredna povezava obstoječega zaselka “Na Arehovem” s strnjenim delom Mislinje. Vključeno območje bi vsebovalo obstoječo stanovanjsko funkcijo, dopolnjeno z isto v kombinaciji z ustrezno obrtno, ki ne presega emisij za mešano območje.
– V smeri proti zahodu se naselje zaključi z že načrtovano obrtno cono. Zanjo je predvidena zgolj obrtna dejavnost brez kombinacije s stanovanji. Poslednje se utemeljuje z lego na robu ureditvenega območja ob glavni cesti, manjšim številom neposredno ležečih stanovanjskih objektov, realizacijo mešane dejavnosti na območjih, kjer je to že prisotno v večji meri in bližini čistih stanovanjskih predelov.
– Južno ob reki Mislinji in zahodno od centralnega dela naselja je pod pobočjem Turjaka razpotegnjena industrijska cona. To predvsem tvorita Lesna Slovenj Gradec in Prevent. Tukajšnja podjetja naj bi ostala v svojem obsegu, le da bi prostorsko maksimalno izkoristila razpoložljive površine ali jih celo del odstopila drugi proizvodni dejavnosti.
– Med njima se nahaja v okviru športnih površin smučarska skakalnica in nekaj stanovanjskih objektov. Slednje je potrebno smiselno vključiti v eno izmed con. Njihova notranja organizacija se podreja in izhaja iz zatečenega stanja ter smiselnih navezav in programa.
Usmeritve za urejanje območij vodnih površin
Narasle vode poškodujejo že dokončane kamnite zložbe za zaščito in sanacijo zajed na brežinah potoka Brložnica, zato bo potrebno izvesti ureditvena dala v izlivnih odsekih Brložnice. Predvidena je izgradnja zaplavnih pregrad – pragov. Potrebno je redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in ureditev.
Sistem mostičja, ki poteka vzdolž reke Mislinje in tvori dostope do posameznih objektov v naselju, je pomemben urbanistični element tega kraja in ga je potrebno ohraniti.
Usmeritve za razvoj energetskega, komunalnega in telekomunikacijskega omrežja
Oskrba s pitno vodo
Z vidika količin razpoložljive pitne vode, bo Občina Mislinja z izgradnjo novih vodovodnih priključkov še naprej kot prioritetno reševala problematiko pomanjkanja pitne vode, z zagotavljanjem dobrega vzdrževanja vodovodnih sistemov pa nemoteno oskrbo.
Odvajanje odpadnih voda
Čiščenje odpadnih voda se bo vršilo do izgradnje predvidene skupne čistilne naprave na obstoječi čistilni napravi v naselju. Posebne čistilne naprave so potrebne za industrijska in druga proizvodna območja, kjer se mora s predčiščenjem zmanjšati onesnaženost odplak do take stopnje, ki je sprejemljiva za komunalno čistilno napravo.
Zgraditi bo potrebno manjkajoče kanalizacijsko omrežje v naselju, z ločitvijo fekalnih in meteornih voda. Meteorne vode se bodo spuščale v vodotok Mislinja.
Zaradi zagotovitve čim manjšega onesnaženja reke Mislinje je v izdelavi projekt zbiranja in čiščenja odpadnih voda v Mislinjski dolini (ČN Mislinja, ČN Dravograd).
Urejanje vodotokov
Vodotoki v naselju imajo funkcijo odvodnikov za meteorne vode in so hkrati pomemben urbanistični element. Reka Mislinja je v svojem srednjem toku, skozi naselje Mislinja, recipient za odpadne vode iz komunalne čistilne naprave. Regulacija vodotoka Mislinja, zaradi visoke stopnje poplavnosti, je že bila izvedena v samem naselju, zato so v bodoče tu predvidena le vzdrževalna dela.
Pač pa so zaradi hudih nalivov v prejšnjih letih predvidene vodnogospodarske ureditve na pritoku Brložnice, t.j. gradnja zaplavnih pregrad.
Oskrba z energetskimi viri
Naselje Mislinja ima dobre razvojne možnosti glede oskrbe z energijo. Oskrba z električno energijo poteka nemoteno preko 20 kV daljnovoda iz razdelilne transformatorske postaje Turiška vas. Ne nepomemben delež pri preskrbi z električno energijo prispevajo male hidroelektrarne, katerih število se povečuje v okviru možnosti izkoriščanja vodotokov naravnih danosti. Električno omrežje se bo širilo v skladu z naraščanjem potreb in varovanj naselja. Prednost naj ima kablirana izvedba vodnikov.
Predvidena je tudi plinifikacija naselja in izgradnja oziroma širitev omrežja zemeljskega plina v skladu z interesom in potrebami. To bo vsebinsko vplivalo tudi na izboljšanje kvalitete zraka v naselju. Razmisliti bi bilo nujno tudi o izkoriščanju lesnih odpadkov v ogrevalne namene.
Oskrba z napravami za zveze
Stanje telekomunikacijskega omrežja v naselju je na zadovoljivi ravni. Večina omrežja je bila zgrajena v zadnjih letih. Pred kratkim je bila tudi zamenjana oprema v KATC Mislinja.
Vzporedno s širjenjem naselja bo potrebno tudi dograjevati krajevno kabelsko TK omrežje. Obstoječa digitalna telefonska centrala v Mislinji je nadgrajena z ISDN koncentratorjem, ki omogoča ISDN telefonske priključke. Sedanje kapacitete pošte v Mislinji zadoščajo, zato v kratkem ni potrebna širitev. S širitvijo naselja se bo vzporedno z izgradnjo TK omrežja gradilo tudi CATV omrežje.
Odstranjevanje odpadkov
Varstvo okolja je prednostna usmeritev pri nadaljnem razvoju naselja, kamor sodi tudi redno in vseobsežno odstranjevanje odpadkov. Celotna Občina Mislinja koristi edino razpoložljivo komunalno urejeno deponijo komunalnih odpadkov v Mislinjski Dobravi skupno z Mestno občino Slovenj Gradec.
Usmeritve za razvoj prometne ureditve
Območje Občine Mislinja prečka in s tem tudi prometno napaja glavna cesta I. reda št. 4 in regionalna cesta II. reda št. 431. Nekoč je to območje prečkala in prometno napajala tudi železniška proga, ki je danes opuščena. Glavna cesta, regionalna cesta, trasa glavne železniške proge v proučevanju (ponovna povezava železniške proge med Otiškim Vrhom in Velenjem) in predvidena glavna kolesarska povezava Velenje–Slovenj Gradec so obvezno izhodišče “Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije”.
Ob tem je pomembno, da je glavna cesta edina povezava Koroške regije z osrednjo Slovenijo in da je ponovna izgradnja železniške proge, ki je opredeljena kot trasa v proučevanju, zagotovo precej oddaljena – zanjo namreč še niso izdelani projekti, ki bi omogočilo uvrstitev gradnje te proge v “Nacionalni program razvoja Slovenske železniške infrastrukture”.
Cestno omrežje
Napisano opozarja na pomembnost glavne ceste, ki prečka območje Občine Mislinja, saj je to območje, na katerem avtocestne povezave niso predvidene. Pomembnost cestne povezave je za prebivalce zanimiva pa tudi problematična, saj je ta cesta speljana skozi občinsko središče Mislinja. Obstoječi prometno tehnični elementi ne ustrezajo obstoječemu povprečnemu dnevnemu prometu, ki znaša po podatkih za leto 2000 7209 vozil. Elementi niso ustrezni niti za odprto cesto, posebej pa ne za urbano območje, ki ga cesta seka. Obojestranska lokacija obstoječih objektov centralnih dejavnosti še povečuje zahtevo po visoki stopnji prometne varnosti in posebni pozornosti pri snovanju ureditve cestnega odseka glavne ceste na odseku Šentlenart, kot je cesta v območju naselja poimenovana.
Izvedena rekonstrukcija glavne ceste skozi naselje, ki pomeni sicer izboljšanje voznih razmer in večjo varnost za pešce, ne rešuje pa motečega vpliva prometa na center naselja Mislinja. To je za prebivalce Mislinje le kratkoročna rešitev, ker cesta “razreže” kraj glede na razmestitev dejavnosti v prostoru.
Dolgoročno rešitev je zato mogoče iskati v izgradnji obvoznice, ki bi reševala tudi pereč problem mislinjskega klanca. Občina Mislinja bo skušala pri Ministrstvu za promet doseči, da bodo pri načrtovanju upoštevani najnovejši principi urejanja takšnih cest na urbanih območjih.
Od glavne ceste I. reda št. 4 se v naselju Gornji Dolič odcepi regionalna cesta II. reda št. 431, poteka skozi naselje Srednji Dolič in se v Stranicah priključi na regionalno cesto II. reda št. 430. Za prebivalce Občine Mislinja je ta cesta dobra povezava s severovzhodno Slovenijo, kar še izboljšuje navezava na AC sistem v Konjicah. Povprečni dnevni promet za leto 2000 znaša 2000 vozil. Volumen prometa na tej cesti sicer ni visok, je pa sorazmerno velik delež tovornega prometa, ki znaša 14%. To pomeni, da je tudi na tej cesti v območju naselij potrebno cesto prilagajati obstoječi in predvideni urbanizaciji ter zagotavljati prometno varnost tudi z ukrepi za umirjanje prometa z namenom znižanja hitrosti vozil.
Omrežje lokalnih cest v Občini Mislinja je v funkciji zbiranja lokalnega prometa in njegovega vodenja proti cestam višje kategorije. Lokalne ceste so kategorizirane skladno z zakonom o javnih cestah, na podlagi katerega je sprejet odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Mislinja (Uradni list RS, št. 92/98). V karti Zasnova prometnega omrežja so ob kategoriziranih državnih cestah podani tudi podatki o kategoriziranih lokalnih cestah kot najvišji kategoriji občinskih cest.
Ob tem smo v karti dodali še kategorijo cest, po katerih so speljane trase šolskih prevozov, ki otrokom izven centralnih naselij omogočajo lažjo pot v šolo. Ker pa mora biti ta pot tudi varna, je kljub nizkim prometnim obremenitvam potrebno zagotoviti dovolj sredstev za vzdrževanje in zagotavljanje prometne varnosti na teh cestah.
Javni potniški promet je vezan na avtobusne linije speljane po glavni cesti. Namenjen je povezavi s sosednjimi občinami in daljinskemu prometu. V Mislinji je avtobusna postaja, ob glavni cesti pa so še postajališča, ki s 5, 10 in 15 minutnimi radiji dostopnosti pokrivajo večino gosto pozidanega območja.
Za prebivalce, ki živijo zunaj radija 15-minutne dostopnosti do postajališč, je predvidena ureditev parkirnih mest za osebna vozila in kolesa v neposredni bližini postajališč.
Kolesarsko omrežje
Območje Občine Mislinja prečka tudi glavna kolesarska povezava med Velenjem in Slovenj Gradcem, ki je opredeljena v državni zasnovi kolesarskega omrežja. Ker trasa podrobneje še ni določena in ker konfiguracija terena na južnem delu Občine Mislinja skoraj pogojuje spremljanje trase glavne ceste, je s planom omogočena variantna izvedba poteka glavne kolesarske povezave le na območju naselja Mislinja, in sicer z namenom, da se izognemo ozkemu grlu poteka glavne ceste skozi naselje. Prva varianta je speljana skozi Mislinjo v smeri Spodnjih Dovž, po drugi je glavno kolesarsko povezavo možno speljati na južni strani naselja Mislinja po trasi trenutno opuščene železniške proge (samo za čas do predvidene ponovne vzpostavitve železniške rabe opuščene železniške trase). V smeri proti severozahodu je potek te kolesarske povezave potrebno določiti v usklajevalnem postopku s predvidenim potekom na območju sosednje Mestne občine Slovenj Gradec.
V koroških občinah so v teku dogovori o skupni gorski kolesarski povezavi. Trasa v prostoru še ni opredeljena.
Železniško omrežje
Kot zadnje ga obravnavamo zaradi tega, ker ga v bistvu ni, predvidena ponovna izgradnja železniške proge pa je očitno zelo oddaljena. V planskem dokumentu opredeljena trasa v proučevanju povzroča domicilnim prebivalcem veliko preglavic, saj je pri gradnji ob opuščeni trasi železniške proge potrebno upoštevati vse pogoje gradnje v varovalnem pasu železnice.
Usmeritve za razvoj rekreacije
Potrebno je:
– rekreativno ponudbo oblikovati glede na naravno zgradbo in že ustvarjene razmere;
– (izraba obstoječih športnih površin, preureditev železniškega tira za tekaške namene, izraba obstoječih peš poti);
– določiti splošna načela obnašanja v naravnem okolju;
– ponuditi takšne oblike dejavnosti, ki bi zagotavljale enkratnost in izjemnost;
– povečati množičnost aktivne rekreacije;
– povezati rekreacijo z gostišči in kmečkim turizmom;
– predvideti ustrezno celostno podobo in poenoteno ter razpoznavno opremo rekreativnih površin (oznake, table, klopi, koši za odpadke itd.).
Na osnovi razpoložljivega prostega časa se rekreacija členi na:
– vsakodnevno rekreacijo;
– poldnevna, eno ali dvodnevna rekreacija ob sobotah in nedeljah;
– počitniško (dopustniško) rekreacijo.
Usmeritve za razvoj vsakodnevne rekreacije:
– izravnalne in športno tekmovalne igre na športnih površinah ob šolah;
– teki, sprehajanje in kolesarjenje (Huda luknja, bližnje cerkve, Nogarjev mlin, razvaline gradu Valdek);
– nabiranje gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč v gozdovih in travnikih, lov, ribarjenje in fotolov;
– kegljanje na ledu (v zimskem času);
– razne oblike pasivne rekreacije v neposredni okolici (posedanje, sončenje, doživljanje itd.).
Usmeritve za poldnevno, eno ali dvodnevno rekreacijo:
– pohodništvo na bližnje ali daljne vrhove Pohorja in na Paški Kozjak;
– gorsko kolesarjenje po gozdnih poteh;
– alpsko smučanje, turno smučanje in smučarski teki v naselju (npr. na opuščeni železniški progi) in v območjih športnih centrov sicer izven Mislinje (Kope, Ribniška koča, Rogla);
– kmečki turizem lahko vezan na lažja kmetijska opravila ali pozimi na turno smučanje.
Usmeritve za počitniško rekreacijo:
– razvite turistične kmetije, da je možno preživeti na njih tudi dopust, kar velja tudi za gostišča; to pa pomeni urediti kvalitetne usluge (prenočitev, prehrana);
– med pomembne usluge seveda spada tudi animacija, kar pomeni usmerjanje ljudi v razne rekreativne in športne dejavnosti, torej iste dejavnosti, kot so že omenjene za vsakodnevno, poldnevno eno ali dvodnevno rekreacijo.
Usmeritve za varovanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja
Naravna dediščina
Znotraj ureditvenega območja naselij Mislinja in Šentilj pod Turjakom se nahajajo trije nezavarovani dendrološki in en nezavarovan hidrološki naravni spomeniki (lipa v Colnarci, parkovni nasad pri gozdni upravi, odsek reke Mislinje na vzhodnem robu naselja). Te naravne spomenike bomo vključili v predvideni občinski odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti, obenem pa so v urbanistični zasnovi že upoštevani na način, ki jim zagotavlja ohranitev in nadaljnji razvoj. Reka Mislinja predstavlja pomemben element naravne dediščine na celotnem odseku svojega toka skozi naselje Mislinja (in dalje), čeprav so bila na njej tu izvedena hidroureditvena dela. Reko in prostor ob njej bomo ščitili pred neustreznim preoblikovanjem in rabo ter jo vključili v zeleni sistem naselij Mislinja in Šentilj pod Turjakom (zelene in športno-rekreacijske površine, vodne površine, drevoredi ipd.). Reko bomo ščitili pred onesnaženjem, pri njeni elektroenergetski izrabi pa dosledno zagotavljali zadostno količino vode v strugi.
Sestavina tukajšnje naravne dediščine so tudi gozdovi, ki obdajajo ureditveno območje naselij Mislinja in Šentilj s severne, vzhodne in jugovzhodne strani. Ti gozdovi so povečini vključeni v širše območje predvidenega naravnega parka Pohorje. Na stičnih predelih med gozdom in obstoječo zazidavo bomo slednjo v manjši meri na posameznih lokacijah razširili v gozdni prostor, pri čemer s tem ne sme biti zmanjšana protierozijska vloga gozda zlasti na bolj strmih legah. Gozd nad osnovno šolo v Šentilju je opredeljen kot mestni gozd.
Kulturna dediščina
V ureditvenem območju obeh naselij so zavarovani arheološki, umetnostni in arhitekturni, zgodovinski in tehniški spomeniki (cerkve sv. Ahaca, sv. Ilije in sv. Lenarta, grobnica partizanov in žrtev nacizma, rojstna hiša narodnega heroja Iršiča, spominska plošča javki KPS in NOB, dve kovačiji). Pri nadaljnjem razvoju naselij Mislinja in Šentilj bomo v skladu z veljavnim odlokom o zavarovanju zagotovili prostorsko in gradbeno neokrnjenost naštetih kulturnih in zgodovinskih spomenikov, hkrati pa skrbeli za njihovo primerno namembnost in predstavitev. Kot del kulturne dediščine opredeljujemo tudi že izoblikovano gradbeno strukturo v starejših delih obeh naselij, zlasti v okolici obeh cerkva in gozdne uprave. To strukturo bomo pri prihodnjih prostorskih ureditveh v čim večji meri ohranili.
Območja za varstvo vodnih virov
Na samem območju naselja Mislinja ni podtalnice, ki bi jo bilo potrebno varovati, pač pa so taka območja v Občini Mislinja. Za naselje Mislinja sta najbolj pomembna izvira Žegnani studenec in izviri pri Ramšaku. Za njih so bila določena varnostna območja, kot strokovne podlage, na osnovi katerih je občina sprejela odlok za zaščito vodnih virov na območju Občine Mislinja.
Druga varovana območja
Znotraj ali v neposredni bližini ureditvenega območja z izjemo trase opuščene železniške proge, ki je dolgoročno rezervirana za potrebe železnice, ni drugih obstoječih varovanih območij, kakršna so območja za potrebe obrambe in zaščite, območja telekomunikacijskih koridorjev ipd. Pri prostorskih ureditvah na območju naselja Mislinja bomo do nadaljnjega upoštevali omenjeno rezervirano traso za železnico.
4.3. PODROBNEJŠA ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA V UREDITVENEM OBMOČJU NASELIJ
4.3.1. Zasnova organizacije dejavnosti
Zasnova organizacije dejavnosti temelji na obstoječi izrabi površin v naselju, nadgrajeni z rešitvami za celovito urejanje prostora.
Pretežna izraba površin kaže na prevladujočo dejavnost na določenem območju, v določenih primerih pa so dejavnosti prepletene, tako da jih je težje opredeliti. Zaradi bivalnih pogojev, predvsem kar zadeva pogoje z ekološkega vidika, je potrebno ohraniti čiste stanovanjske predele, kjer je to še možno.
Opredelitev območja po namenski rabi in prevladujoči dejavnosti ima namen doseči koncentracijo te dejavnosti na opredeljenem območju ter prikazati eventualne potrebe po sanaciji obstoječih konfliktov med posameznimi dejavnostmi.
V naselju so delno izraziteje ločena in homogena le območja industrijske dejavnosti, ostali del naselja je pretežno stanovanjski. Vizuelno je izpostavljen centralni del ob glavni cesti, ki tudi predstavlja percepcijsko središčni del naselja.
Razporeditev stanovanj
Največji del naselja je namenjen stanovanjski dejavnosti (S).
Prevladuje prostostoječa individualna zazidava, ki je na določenih lokacijah dopolnjena z blokovno. Čista stanovanjska območija se ponekod prepletajo s storitveno dejavnostjo.
Gostota poselitve je nizka, v bližini centra naselja doseže 80 preb./ha, drugje je ca. 50 preb./ha.
Pogojeno z obstoječo razporeditvijo in predvideno širitvijo naselja je celotno območje naselja razdeljeno na pet stanovanjskih območij, v katerih se na novo le izjemoma pojavljajo tudi druge storitvene dejavnosti:

S 1  je osrednji del naselja med reko Mislinjo in pobočjem Pohorja ter osnovno
     šolo in mestom, kjer se reka maksimalno približa Gozdarski cesti;
S 2  predstavlja območje vzhodno in jugovzhodno od centra Šentilja pod Turjakom
     vse do osnovne šole;
S 3  je nadaljevanje območja S1 proti vzhodu, severno in južno ob Gozdarski
     cesti vključno s tukajšnjim odsekom reke Mislinje;
S 4  je območje severno od Gozdarske ceste, za katerega je načrtovano, da se v
     prihodnosti vključi v ureditveno območje naselja;
S 5  je manjši zaselek ob glavni cesti zahodno od osrednjega centralnega dela
     naselja ob isti cesti.

Razporeditev mešanih stanovanjsko obrtnih dejavnosti
Te dejavnosti se pojavljajo lahko v kombinaciji le v primerih, če upoštevajo uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS št. 45/95), torej ne presegajo III: stopnje varstva pred hrupom.

SO 1  je območje ob glavni cesti, vzhodno od čiste obrtne cone, kjer že stojijo
      stanovanjski objekti. Ti se funkcionalno dopolnijo tako zaradi lege kot
      neposredno obdajajočih con;
SO 2  leži na manjši prosti površini med Gozdarsko cesto in reko Mislinjo;
SO 3  je na skrajnem vzhodnem delu naselja severno od Gozdarske ceste; za to
      območje je načrtovano, da se v prihodnosti vključi v ureditveno območje
      naselja;
SO 4  je severovzhodno od SO 3 “preko“ Gozdarske ceste in reke Mislinje.

Razporeditev družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti
Skupni naziv za območje naštetih dejavnosti je centralne dejavnosti (C).
V naselju so opredeljena štiri takšna območja:

C 1  je center naselja ob glavni cesti, namenjen dejavnostim v funkciji naselja.
     Že danes je največja koncentracija nestanovanjskih-uslužnostnih dejavnosti
     na tem območju, v bodoče pa je predvidena še dodatna funkcionalna
     dopolnitev (npr. z večnamensko dvorano) in večja urejenost tudi z ustrezno
     vključitvijo glavne ceste kot dela glavne “ulice”, “ringa”; območje se širi
     tudi preko reke Mislinje do Šolske ceste; stanovanjska dejavnost se v
     centru umika drugim dejavnostim tako, da so pritličja stavb namenjena
     javnim funkcijam ali storitveni dejavnosti, le nadstropja pa stanovanjem;
C 2  predstavlja center naselja Šentilj pod Turjakom, ki se funkcionalno še
     dopolni na razpoložljivih prostih površinah ter oblikovno nadgradi;
C 3  je manjši – lokalni subcenter v okviru S3 (stanovanjsko območje ob
     Gozdarski cesti), ki ga je možno funkcionalno dopolnit glede na že danes
     obstoječe dejavnosti in razvoj neposrednega okolja;
C 4  je območje osnovne šole.

Razporeditev proizvodnih dejavnosti
Proizvodne dejavnosti so skoncentrirane v območjih, opredeljenih kot območja za proizvodno obrt (O) in industrijo (I).
Industrijska območja, že locirana v naselju, bodo tudi v bodoče na teh lokacijah, saj so delno ločena in omejena od ostalih površin:

I 1  obsega območje žage Lesna Slovenj Gradec južno od reke Mislinja;
I 2  predstavlja nadaljevanje I 1 proti vzhodu z vmesno cenzuro – športnimi
     površinami.
     Obrtna cona vsebuje posamezne proizvodne dejavnosti manjšega obsega kot
     industrijska območja:
O    nahaja se na skrajnem jugozahodnem delu naselja ob glavni cesti.

Razporeditev komunalnih, transportnih dejavnosti

K    komunalna cona je določena v okviru pokopališke dejavnosti na območju
     naselja Šentilj pod Turjakom;
TK   transportno komunalna pa ob glavni cesti na območju obstoječe bencinske
     črpalke, avtobusne postaje in nekdanje železniške postaje.

Razporeditev športnih in zelenih površin
V osrednjem delu Mislinje se formira drevored z zelenimi površinami, ki bo zagotavljal večjo razpoznavnost v prostoru. Svoje bo doprinesla tudi reka Mislinja, ki mora dajati čim večji vtis naravnega vodotoka, tudi kot sestavni del zelenja v Mislinji. Sicer se formirajo zelene površine predvsem v funkciji varovanja in členitve prostora.
Organizirane športne površine so v okviru skakalnice in osnovne šole, kjer se predvidi še širitev športnih površin, ter na območju kegljišča na ledu.
V sklop športno-rekreativnih površin pa spadajo v obširne gozdne površine in označene pešpoti na bližnje vrhove in poti k cerkvam in drugim naravnim in kulturnim znamenitostim.
Kolikor bo dokončno opuščena železnica pa je tu enkratna priložnost, da se prostor izkoristi za organizirane teke tako pozimi kot tudi poleti.
4.3.2. Zasnova namenske rabe prostora
Zasnova namenske rabe izhaja pretežno iz generalne opredelitve prostora za posamezno namembnost. V okviru pretežne rabe se pojavijo tudi manjše funkcionalno – prostorsko nepogrešljive enklave – deli z drugo namembnostjo ali vlogo, ki jo morajo prevzemat zaradi optimalne urejenosti ali funkcioniranja naselja kot celote ali območja, zaradi varovanja itd. Tako se znotraj določenega stanovanjskega območja pojavljajo tudi zelene in centralne površine, znotraj centralnega zelene itd. Namenska raba je prikazana v grafični prilogi št. 2.
Širitve naselja izven ureditvenega območja za stanovanjske namene
Naselje se v sklopu tega plana in njegovih prihodnjih dopolnitev za potrebe stanovanjske gradnje širi na več lokacijah, in sicer:
– na območje kmetijskih zemljišč severno od reke Mislinje do Šolske ceste, potoka Estrama v osrednjem stanovanjskem delu;
– na gozdne površine – gozdni rob severno od stanovanjske cone S1;
– na gozdni rob v območju S3, severno od Gozdarske ceste;
– na območje kmetijskih zemljišč severno od Gozdarske ceste na vzhodnem delu naselja;
– kot plombe zaselka severno ob glavni cesti.
Širitve naselja za druge namene (v sklopu tega plana in njegovih prihodnjih dopolnitev)
– jugovzhodno od pokopališča se vključi manjša površina v centralno območje C2 kot funkcionalno prostorska zaokrožitev;
– južno in severno od šolskega objekta se vključi površina kmetijskega območja za potrebe športnih površi šole in kraja;
– med industrijskima conama se razširi športna površina na območje kmetijskih zemljišč in gozda zaradi funkcionalne zaokrožitve smučarske skakalnice;
– v območje SO1 se vključi površina območja kmetijskih zemljišč, ki je s treh strani omejena z naseljem in predstavlja zajedo vanj;
– na skrajnem vzhodnem delu naselja se priključi še del že pozidanega prostora v stanovanjsko obrtno cono SO 4.
4.3.3. Zasnova prometnih ureditev
Problematika glavne ceste je opisana v poglavju usmeritve za razvoj prometne ureditve. Za lokalne ceste in javne poti v naselju Mislinja je značilno, da so bile ozke in da širitve brez bistvenih posegov na območje privatnih parcel ni bila možna.
V zadnjem času je bila za izboljšanje prometne varnosti večina vozišč razširjena, prav tako pa zgrajeni pločniki na odsekih, kjer je prostor to dopuščal. Za zaščito in varnost otrok,kakor tudi drugih pešcev so bili izvedeni ukrepi za umirjanje prometa na Šolski in Gozdarski cesti.
Občina bo aktivnosti za izboljševanje prometne varnosti nadaljevala. Na območjih, kjer izgradnja pločnikov ni možna, ker tega ne dopušča obstoječa zazidava ali konfiguracija terena, bo uvedla sistemske ukrepe v smislu sprememb prometnega režima, uvajanje con z umirjenim prometom in v njih urejanje ulic in cest po sistemu skupnih prometnih površin, ki ob zagotavljanju prevoznosti in dostopnosti zagotavljajo tudi prometno varnost.
Na ulicah in cestah, ki niso namenjene le domicilnim prebivalcem in na katerih ni možno urediti dvosmernih vozišč in pločnikov, je predvidena ureditev enopasovnih dvosmernih vozišč in pločnikov, na preglednih mestih pa ureditev razširitev vozišč (izogibališča) v dimenzijah, ki ob zmanjšani hitrosti omogočajo srečevanje različnih tipov vozil. Navedeno pomeni prednost nemotoriziranih udeležencev v prometu pred motornimi vozili, osnova za to so sorazmerno nizke prometne obremenitve. Seveda je za navedne ukrepe nujna široka podpora javnosti, izbrane pa morajo biti rešitve, ki okolje kvalitetno dopolnjujejo in ne pomenijo prisile za prebivalce.
Območja, ki so predvidena za zazidavo, lahko glede prometne dostopnosti razdelimo v dve osnovni kategoriji: (a) V prvo uvrščamo gradnjo na sorazmerno strmih pobočjih, kjer je potrebno posebno pozornost posvetiti predvidenim velikim nagibom cest. Na teh območjih je višinsko postavitev objektov, garaž, manipulativnih površin, parkirišč ipd. potrebno prilagoditi možnosti cestnih dostopov. (b) V drugo uvrščamo gradnjo na območjih ob glavni cesti. Na teh območjih dovozi do posameznih objektov niso dopustni. Dovoze na glavno cesto je potrebno združevati in jih locirati na preglednih mestih. Pri tem je potrebno upoštevati pogoje gradnje v varovalnem pasu državne ceste, za priključke in gradnjo pa pridobiti soglasja upravljavca državne ceste.
Na območju naselja je potrebno urediti režim parkiranja. Kot osnova bodo za določitev potrebnega števila parkirnih mest za osebna vozila v odvisnosti od dejavnosti uporabljeni sledeči normativi:

-------------------------------------------------------------------------------------------------------
DEJAVNOSTI                                         ŠTEVILO PARKIRNIH MEST
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
1. STANOVANJSKA POSLOPJA
ENODRUŽINSKE HIŠE                                  2 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce
POSLOPJA S STANOVANJI                              1 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce
VIKENDI IN POČITNIŠKE HIŠE                         1 PM / stanovanjsko enoto
MLADINSKI IN OTROŠKI DOMOVI                        1 PM / 10 postelj
ŠTUDENTSKI DOMOVI                                  1 PM / 2 postelji
DELAVSKI DOMOVI                                    1 PM / 2 postelji
DOMOVI ZA OSTARELE                                 1 PM / 8 postelj
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
2. PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI
PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI – SPLOŠNO           3 PM / 30m2 neto površine
UPRAVNI PISARNIŠKI PROSTORI S ŠTEVILNIM OBISKOM    3 PM / 20m2 neto površine
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
3. PRODAJNI PROSTORI
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE                          3 PM / 30m2 prodajne površine – najmanj 2 PM
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE Z MAJHNIM OBISKOM        3 PM / 50m2 prodajne površine – najmanj 2 PM
NAKUPOVALNI CENTRI                                 1 PM / 15m2 prodajne površine
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
4. PRIREDITVENI PROSTORI
GLEDALIŠČA, KONCERTNE DVORANE,
VEČNAMENSKE DVORANE                                1 PM / 5 sedežev + 1PM / 2,5 zaposlenih
KINO, ŠOLSKE DVORANE, PREDAVALNICE                 1 PM / 5 sedežev
CERKVE                                             1 PM / 20 sedežev
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
5. ŠPORTNE NAPRAVE
ŠPORTNI OBJEKTI BREZ GLEDALCEV                     1 PM / 250m2 površine
ŠPORTNI STADION S PROSTOROM ZA GLEDALCE            1 PM / 250m2 površine + 2 PM / 10 gledalcev
ŠPORTNE DVORANE BREZ GLEDALCEV                     1 PM / 50m2 dvoranske površine
ŠPORTNE DVORANE S PROSTOROM ZA GLEDALCE            1 PM / 50m2 dvoranske površine + 1 PM / 10 gledalcev
JAVNA KOPALIŠČA (ZUNANJA)                          1 PM / 20m2 površine
POKRITA JAVNA KOPALIŠČA                            2 PM / 5 garderobnih omaric
POKRITA JAVNA KOPALIŠČA S PROSTOROM ZA GLEDALCE    2 PM / 5 garderobnih omaric + 2 PM / 10 gledalcev
TENIS IGRIŠČA                                      4 PM / 1 igrišče + 2 PM / 10 gledalcev
KEGLJIŠČA                                          4 PM / 1 stezo
STRELIŠČA                                          1 PM / 1 tarčo
DRSALIŠČA                                          1 PM / 2 gledalca + 1PM / 5 igralcev
VZPENJAČE, VLEČNICE, SEDEŽNICE                     1 PM / 6 oseb (dnevna frekv.) ali 1 PM / 2 osebi
                                                   (urna frekv.) + 1 PM / 3 zaposlene
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
6. GOSTILNE IN PRENOČIŠČA
GOSTILNE LOKALNEGA ZNAČAJA                         2 PM / 8 sedežev
POMEMBNEJŠA GOSTIŠČA                               1 PM / 2 sedeže + 1 PM / 1 zaposlenega
HOTELI, PENZIONI, ZDRAVILIŠČA
IN DRUGI OBJEKTI S PRENOČIŠČI                      1 PM / 1 posteljo + 1 PM / 4 sedeže v restavraciji
                                                   + 1 PM / zaposlenega
MLADINSKI DOMOVI ZA PRENOČEVANJE                   1 PM / 10 postelj
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
7. ZDRAVSTVENE USTANOVE
BOLNIŠNICE                                         1 PM / 3 zaposlene + 1 PM / 10 postelj
ZDRAVSTVENI DOMOVI – SPLOŠNO                       1 PM / 30m2 neto površine
MANJŠI ZDRAVSTVENI DOMOVI IN AMBLANTE              1 PM / 1 zaposlenega + 2 PM / 30m2 neto površine,
                                                   najmanj 3 PM
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
8. ŠOLE
OSNOVNE ŠOLE                                       2 PM / 30 učencev
SREDNJE ŠOLE                                       1 PM / 25 učencev + 1 PM / 10 učencev starejših
                                                   od 18 let
POSEBNE ŠOLE ZA MOTENE V RAZVOJU                   1 PM / 15 učencev
VISOKE ŠOLE                                        1 PM / 3 študente
OTROŠKI VRTCI                                      2 PM / 20 otrok, najmanj 2 PM
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
9. INDUSTRIJA, OBRT
OBRTNI IN INDUSTRIJSKI OBRATI                      2 PM / 50m2 neto površine ali 1 PM / 1 zaposlenega
SKLADIŠČA, DEPOJI, TRGOVINA NA DEBELO,
RAZSTAVNI IN PRODAJNI PROSTORI                     2 PM / 80m2 neto površine ali 1 PM / 1 zaposlenega
DELAVNICE ZA SERVIS MOTORNIH VOZIL                 6 PM / 1 popravljalno mesto
AVTOMATSKE AVTOPRALNICE                            5 PM / 1 pralno napravo
SAMOPOSTREŽNE AVTOPRALNICE                         3 PM / 1 pralni prostor
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
10. POKOPALIŠČA
VELIKA POKOPALIŠČA                                 1 PM / 200 m2 površine
MALA POKOPALIŠČA                                   1 PM / 50 m2 površine minimalno 10 parkirnih mest
-------------------------------------------------------------------------------------------------------

Sprejet normativ služi kot osnova za urejanje potrebnega števila parkirnih mest ob vseh novogradnjah in rekonstrukcijah. Kadar investitor potrebnega števila PM ne more urediti v neposredni bližini objekta oziroma na lastni parceli, je dolžan prispevati za ureditev potrebnega števila parkirnih mest na drugih skupnih parkirnih površinah.
Skladno z veljavno zakonodajo je v odvisnosti od potreb urediti tudi skupne parkirne površine za tovorna vozila.
Za lokalni kolesarski promet niso opredeljene posebne površine. Razlog za to ni le v sorazmerno nizkih prometnih obremenitvah pač pa predvsem v ozkih cestnih koridorjih, ki jih ni možno širiti. Na kritičnih odsekih, kjer je ogrožena varnost pešcev in kolesarjev, je lokalnim razmeram prilagoditi krajša vodenja mimo.
4.3.4. Zasnova infrastrukturnih objektov in naprav
Vodooskrbno območje
Naselje Mislinja se napaja s pitno vodo z dveh vodnih virov: Žegnani studenec 1,4 l/s in izviri Ramšak 1,5 l/s. Pokrivanje konic potrošnje zagotavlja razpoložljiva volumenska kapaciteta vodohrana Adam (V=200 m3).
Vzporedno s širitvijo naselja in izgradnjo primarnih cevovodov je predvidena le še širitev sekundarnega omrežja.
Kanalizacijsko omrežje
Naselje Mislinja ima mešan sistem kanalizacije, ki je speljana v čistilno napravo. Čistilna naprava v Mislinji je bila zgrajena leta 1981, njena zmogljivost čiščenja pa je 1000 EO. Čiščenje odplak poteka preko treh stopenj: mehanski del, biološki del in kemični del. Zaradi mešanega sistema kanalizacije je dotok vod na čistilno napravo prevelik, taka učinkovitost le-te zaradi preobremenjenosti ni zadovoljiva. Zaradi zagotovitve optimalnega delovanja čistilne naprave je potrebno izdelati celovito presojo kanalizacijskega sistema v Mislinji, z ustreznimi ukrepi za zmanjšanje dotoka meteornih vod v fekalne kanale, oziroma na čistilno napravo.
Kanalizacijsko omrežje je iz betonskih cevi, položenih na peščeno podlago, zaradi česar je vprašljiva tesnost cevi. Zaradi tega bi bilo potrebno obstoječo kanalizacijsko omrežje pregledati in ustrezno sanirati.
Od večjih uporabnikov kanalizacijskega sistema so na kanalizacijo priključeni gozdarstvo, mehanična delavnica, bencinska črpalka, blagovnica, pekarna, šola in VVZ. Priključitev na kanalizacijski sistem in čistilno napravo je obvezna tudi za vsa ostala podjetja. Za industrijske in proizvodne objekte pa velja, da morajo že s predčiščenjem zmanjšati onesnaženost odpadnih voda, ki je sprejemljiva za komunalno čistilno napravo.
Za zbiranje in čiščenje odpadnih voda porečja Mislinje je v izdelavi projekt, ki obsega izgradnjo kanalizacijskega omrežja in skupne čistilne naprave v Dovžah.
Vzporedno s širitvijo naselja bomo dograjevali tudi kanalizacijsko omrežje.
Vodnogospodarske ureditve
Za zaščito naselja pred visokimi vodami je bila v preteklosti že izvršena regulacija struge vodotoka Mislinja na odseku, ki se nahaja v mejah naselja.
Vzhodno in zahodno od naselja pa teče reka v naravni strugi. Zaradi tega so v bodoče na tem odseku predvidena le vzdrževalna dela. Pač pa je zaradi hudih nalivov in s tem povzročene škode predvidena zaščita in sanacija zajed na brežinah potoka Brložnica, tik pred naseljem Mislinja.
Elektroenergetsko omrežje
Naselje Mislinja se napaja iz 6. obstoječjih transformatorskih postaj (TP) 20/0,4 kV, in sicer iz TP Šentilj, katere moč je 250 kVA in ima še 10% prostih zmogljivosti; iz TP Mislinja-trg, katere moč je 400 kVA in ima še 15% prostih zmogljivosti; iz TP Mislinja, katere moč je 400 kVA in ima še 5% prostih zmogljivosti, iz TP Mislinja – GG, katere moč je 250 kVA in nima več prostih zmogljivosti; iz TP Kovačnica z močjo 160 kVA in ima 100% proste zmogljivosti in iz TP+MHE Majcen z močjo 630 kVA in brez prostih zmogljivosti. Med seboj so TP povezane z daljnovodi.
Celotno elektroenergetsko omrežje na nivoju srednje napetosti je 20 kV.
Napetostne razmere so za naselje Mislinja v okviru predvidenih toleranc, le nekaj oddaljenih kmetij ima še ob konici večji padec napetosti.
Vzporedno z širjenjem naselja se bo širilo tudi elektroenergetsko omrežje. Pri novogradnjah bo potrebno preveriti proste kapacitete najbližje TP. Kolikor prostih kapacitet ne bo, bo potrebno za napajanje z električno energijo nove soseske zgraditi novo TP.
Danes je na vodotoku Mislinja že obstoječa MHE pod nazivom Lesna, vzhodno in zahodno od nje pa sta predvideni še lokaciji MHE Šentilj – Mislinja in MHE Lesna – Majcen. Vsi upravljalci mHE morajo upoštevati predpisani minimum količine vode v vodotoku Mislinja. Za novi elektrarni bo potrebno pred gradnjo narediti presojo vplivov na okolje. Za obstoječo mHE Lesna, katere odprti kanal je za naselje moteč, bo potrebno odprti kanal kanalizirati.
Plinovodno omrežje
Mislinja še nima organiziranega pristopa k oskrbi z energijo za ogrevanje (razen skupne kotlovnice za štiri večstanovanjske objekte na Sejmišču). V prihodnje se namerava pristopiti k plinifikaciji naselja sočasno s plinifikacijo naselij med Slovenj Gradcem in Mislinjo.
V ta namen je predvidena izgradnja srednjetlačnega plinovoda (4 bar) do naselja z navezavo na obstoječo merilno reducijsko postajo MRP Štibuh II v Slovenj Gradcu. Redukcija tlaka na nizkotlačni nivo (100 mbar) je predvidena v merilno reducijski postaji Mislinja, katere lokacija je predvidena jugozahodno od zdravstvenega doma.
Izgradnja nizkotlačnega omrežja zemeljskega plina je predvidena povsod tam, kjer bo za to dovolj interesa in zagotovljena dovolj visoka gostota odjema.
Po izgradnji omrežja zemeljskega plina, bo priključitev nanj ob rekonstrukciji kotlovnic obvezna. Vmesna stopnja je začasna rešitev z uporabo rezervoarjev za tekoči naftni plin.
Daljinsko ogrevanje
Daljinskega ogrevanja znotraj naselja še ni. Edini organiziran pristop k oskrbi naselja s toplotno energijo predstavlja skupna kotlovnica za štiri večstanovanjske objekte na Sejmišču.V bodoče bi bilo nujno v slučaju sočasne izgradnje posameznega območja razmisliti tudi o uporabi skupnega toplotnega vira (skupna kotlovnica, manjši sistem daljinskega ogrevanja, kogeneracija). Nujno bi bilo tudi proučiti možnost uporabe lesnih odpadkov kot energenta pri skupnih energetskih virih z ozirom na razširjeno lesno predelovalno industrijo v naselju. Izgradnja skupnega energetskega vira na lesne odpadke v okviru kakšnega območja že obstoječe pozidave bi bila smiselna, če bi bila gostota odjema dovolj velika oziroma bi odpravila individualna kurišča, ki so nujno potrebna rekonstrukcije.
Telekomunikacijsko omrežje
V naselju Mislinja se nahaja končna avtomatska telefonska centrala (KATC) s 1700 telefonskimi priključki. Sedanja centrala je digitalna. Telefonsko kabelsko omrežje se bo posodobilo s tem, da se bo telefonska centrala nadgradila z ISDN koncentratorjem, ki bo omogočal ISDN telefonske priključke. ISDN novo omrežje bo združevalo vsa tri doslej znana omrežja – telefonsko, telegrafsko in podatkovno.
Krajevno telekomunikacijsko omrežje je kombinirane izvedbe – deloma z zemeljskimi, deloma z zračnimi kabli. Slednji predstavljajo predvsem priključke do hiš.
Skozi naselje poteka medkrajevno in krajevno TK omrežje. V letu 1997 je bil zgrajen medkrajevni TK kanal z optičnimi vlakni na relaciji Slovenj Gradec–Velenje. Vzporedno s tem načrtuje Telekom povečavo krajevnega kabelskega omrežja v sami Mislinji.
TK omrežje se bo za potrebe novogradenj moralo ustrezno razširiti.
Vzporedno s širitvijo lokalnega TK omrežja se bo v naselju v skladu z interesi odjemalcev izvedlo tudi CATV omrežje.
CATV omrežje
Ker je CATV v naseljih: Dovže, Šentilj pod Turjakom, Mislinja, Gornji in Srednji Dolič že zgrajeno, se bo izgradnja priključkov nadaljevala v skladu z interesi prebivalcev za priklop.
Odstranjevanje odpadkov
Naselje je vključeno v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov na centralno odlagališče v Slovenj Gradcu. Ker sedanja lokacija zadošča potrebam odlagana odpadkov za obe občini, Občina Mislinja v bližnji prihodnosti ne načrtuje nova lokacije odlagališč komunalnih odpadkov na svojem teritoriju, pač pa bo pristopila k regijskemu reševanju ravnanja s komunalnimi odpadki.
4.4. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE NASELIJ Mislinja in Šentilj pod Turjakom
4.4.1. Območja, na katerih se bo izvajala kompleksna graditev ali prenova in bo zanje izdelan prostorski izvedbeni načrt
Območja kompleksne graditve, ki se bodo urejala z zazidalnim načrtom, so območja novogradenj na še prostih večjih površinah v naselju oziroma na območjih, predvidenih za širitev naselja. V območja prenove pa sodijo območja bolj ali manj pozidanih površin, ki imajo zaradi svoje funkcije pomembnejšo vlogo v naselju in jih je potrebno načrtno in skrbneje urejati s podrobnejšim prostorskim dokumentom to je ureditvenim načrtom.
V primerih, ko imamo na nekem območju že izdelan prostorski izvedbeni akt in se izdeluje novi na neposredno mejnem območju, je možno prvotnega v celoti ali deloma razveljavit in območje vključiti v ureditveno območje izdelujočega novega akta.
ZAZIDALNI NAČRTI bodo izdelani za:
– območje zahodno od osnovne šole za stanovanjsko dejavnost,
– območje širitve naselja med reko Mislinjo in Šolsko cesto tudi za centralne dejavnosti ter stanovanjsko dejavnost preko Pohorske ceste,
– ureditev območja severno od mehanične delavnice za stanovanjsko dejavnost,
– širitev za stanovanja in kombinirano dejavnost (SO) na skrajni vzhodni del naselja,
– manjše območje kombinirane dejavnosti (SO) med reko Mislinjo in Gozdarsko cesto,
– vključitev območja prvega kmetijskega zemljišča ob glavni cesti in ob obstoječih stanovanjskih objektih v stanovanjsko obrtno območje.
UREDITVENI NAČRTI bodo izdelani za:
– dele ali cela območja centralnih dejavnosti,
– športno-rekreacijske površine,
– industrijsko cono I1,
– komunalno transportno cono zahodno od osrednjega centralnega dela, variantno ga je možno celo združiti z ureditvijo dela centra.
4.4.2. Območja, ki se bodo urejala s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP)
Za večinoma že pozidane površine z možnostjo zapolnitve še prostih površin bo splošni prostorski dokument za vse posege v prostor PUP. Z njim se bodo urejale vse še nepozidane površine (razen tistih, za katere bo izdelan prostorski izvedbeni načrt) in zelene površine ter regulirale komunalne ureditve, adaptacije, rekonstrukcije in prizidave.
S tem dokumentom se bodo trajno urejali tisti deli naselja, kjer ne bodo sledili drugi urbanistični dokumenti in začasno tisti deli naselij, za katere bo kasneje izdelan drug urbanistični dokument.
4.4.3. Urbanistično oblikovalske usmeritve za urejanje posameznih območij v naselju
Glede na obliko in urejenost naselja, lego ob glavni cesti, reki Mislinji, ob vznožju Pohorja, je potrebno strmeti k takšnemu načinu oblikovanja naselja ali posameznih delov, ki ga bo nadgrajevalo in izpostavljalo kot enkratno, neponovljivo prostorsko enoto.
Pri urejanju vseh delov naselja je potrebno spoštovati urbanistično arhitektonsko identiteto tako predmetnega območja kot neposrednega okolja in celega naselja.
Še proste površine se lahko zapolnjujejo skladno z namembnostjo območja, glede lege, velikosti, oblikovanja pa se morajo tudi prilagajati urbanistično arhitektonskemu karakterju območja.
V prostorskih dokumentih, ki bodo podlaga za posege, bodo podana merila in pogoji tako za funkcije objektov, oblikovanje objektov, določitev lege, funkcionalnega zemljišča, gabaritov, toleranc, komunalnih in drugih infrastrukturnih elementov, kot enaka merila za posamezne morfološke enote.
– Posebej skrbno se urejajo centralne cone naselja tako zaradi lege kot vloge. Med njim je potrebno vzpostaviti vsaj mentalne povezave.
– Za proizvodne objekte velja, da njihova prenova ali novogradnja mora zadostiti vsem predpisom, okolje pa je potrebno intenzivno zazeleniti, da bodo vizuelno čim manj moteči.
– Zelene površine, katerih del so tudi pasovi ob reki Mislinji, se čim bolj zlivajo z ostalimi vrstami namenske rabe, vključno z osrednjimi drevoredi, ki povdarjajo osnovno obliko – fiziognomijo naselja.
– Tako obrtne kot komunalne in transportne površine se maksimalno zazelenijo, arhitektura objektov pa mora presegati zgolj funkcionalno in ceneno oblikovanje.
– Stanovanjska območja naj načeloma ohranjajo gabarite in principe gradnje neposrednega okolja, toda dopustni so tudi posamezni izstopajoči objekti in posegi na lokacijah, ki to generirajo.
5. KRAJINSKA ZASNOVA
Za območje predvidenega krajinskega parka Huda luknja – Paški Kozjak (Pečovnik -Tisnik) bomo izdelali krajinsko zasnovo.

Prostorske sestavine srednjeročnega plana Občine Mislinja so smiselno vključene v tekstualni in kartografski del ter kartografsko dokumentacijo sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana Občine Mislinja.
Del prostorskih sestavin srednjeročnega plana Občine Mislinja je tudi spodaj navedena (in samostojno elaborirana) programska zasnova za popolnitev stanovanjske zazidave med Mislinjo in Šentiljem, izdelana in sprejeta že leta 1987. V nadaljevanju je naveden tekstualni del te programske zasnove, kakor je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 17/87.
Ureditveno območje zajema nepozidan prostor med Šentiljem (obstoječa zazidava ob cesti) in šolsko cono v Mislinji.
Površina je namenjena za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, pri tem pa je potrebno upoštevati ustrezen odmik od šolske cone, ki naj se zazeleni (zeleni pas). Pri realizaciji bodo aktivirane naslednje parcele oziroma deli parcel: 253/1, 251, 254/2, k. o. Šentilj pod Turjakom. Površina obravnavanega območja meri 1,74 ha. Predvidena je gradnja 15-20 objektov individualnih stanovanjskih hiš. Zazidalni načrt naj opredeli najbolj ugodno cestno povezavo s cesto Mislinja-Dovže.
Celoten kompleks naj bo ustrezno komunalno opremljen (vodovod, kanalizacija).
Objekti – stanovanjske hiše naj bodo dosledno locirane tako, da poteka smer slemena strehe vzporedno s pobočjem.

Kartografsko gradivo dolgoročnega in srednjeročnega plana občine sestavljajo tematske karte, na katerih je grafično predstavljena vsebina tekstualnega dela plana. Karte pokrivajo celotno območje občine. Navedbe v tekstualnem delu in grafičnem gradivu se dopolnjujejo.
A) Kartografski del dolgoročnega in srednjeročnega plana občine – karte v merilu 1: 25.000 za območje celotne občine
1. Zasnova namenske rabe prostora;
2. Zasnova agrarnih operacij in vodnogospodarskih ureditev;
3. Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine;
4. Zasnova rudnin in sanacij;
5. Zasnova poselitve in funkcij naselij;
6. Zasnova prometnega omrežja;
7. Zasnova oskrbe z vodo in ravnanja z odplakami;
8. Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez;
9. Zasnova območij in ureditev za rekreacijo in turizem;
10. Zasnova načinov urejanja prostora.
B) Kartografski del dolgoročnega plana občine – karte Urbanistične zasnove naselij Mislinja in Šentilj pod Turjakom v merilu 1: 5 000
1. Zasnova organizacije dejavnosti in usmeritve za načine urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti;
2. Zasnova namenske rabe prostora;
3. Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez;
4. Zasnova prometnega omrežja;
5. Zasnova oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in vodnogospodarskih ureditev.
C) Kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in srednjeročnemu planu občine v merilu 1: 5000
Kartografska dokumentacija je predstavljena na računalniško izdelanih kartah, katerih osnova je digitalni katastrski načrt. Prikazuje opredelitve glede namenske rabe prostora oziroma zemljišč, ki so pomembna za dolgoročni razvoj, in sicer:
– najboljša kmetijska zemljišča (1. območje kmetijskih zemljišč);
– trajno varovalne gozdove;
– gozdove s posebnim namenom;
– zavarovane kulturne in zgodovinske spomenike;
– vsa druga območja, katerih poseben status je opredeljen v občinskih ali republiških odlokih (vodovarstveni pasi, območja po odloku izvedenih agrarnih operacij...).
Poleg naštete vsebine kartografske dokumentacije k planu v merilu 1: 5 000 so v njej prikazani še:
– druga kmetijska zemljišča (2. območje kmetijskih zemljišč);
– lesnoproizvodni gozdovi;
– ureditvena območja naselij;
– druga območja za poselitev (počitniška naselja);
– stavbna zemljišča razpršene gradnje;
– območja smučišč in žičniških naprav;
– območja, za katera so izdelane in sprejete programske zasnove.
D) Kartografska dokumentacija k srednjeročnemu planu – karte programske zasnove za popolnitev stanovanjske zazidave med Mislinjo in Šentiljem v merilu 1: 1000.
V tem členu navedeno kartografsko gradivo je sestavni del tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati prostorske sestavine:
– dolgoročnega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje 1986–2000 in njegovih sprememb in dopolnitev (Uradni list SRS, št. 17/87, Uradni list RS, št. 21/90 in 22/91) in
– družbenega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje 1986–1990 in njegovih sprememb ter dopolnitev (Uradni list SRS, št. 17/87 in 23/89, Uradni list RS, št. 22/91) in sicer samo v delih, ki se nanašajo na območje Občine Mislinja.
– do sprejema novih, veljajo vsi doslej sprejeti prostorski izvedbeni akti občine Slovenj Gradec za območje Občine Mislinja, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom.

Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Mislinja so na vpogled v prostorih Občine Mislinja.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.