Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00) in 9. člena statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99, 63/00 in 93/00) je Občinski svet občine Žužemberk na 21. seji dne 27. 9. 2007 sprejel

Za kulturni spomenik se razglasi naslednja enota dediščine: Žužemberk – Mlin z žago Breg 28 (EŠD 10117).
Enota se razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena: mlin z žago Breg 28, po domače Gričarjev mlin sestavljajo danes hiša z mlinom, zidan hlev s svinjaki in ostanki dveh žag. Stavba mlina sodi tipološko v skupino vodnih mlinov na kamen s pogonom na lopate na spodnjo vodo. Po svoji velikosti, moči in tehnologiji je primer velikega enonadstropnega mlina z bivalnim in gospodarskim delom pod isto streho, kakšni so bili značilni za dolino Zgornje Krke. Mlin je primer trškega, prvotno še grajskega mlina, ki je bil zgrajen ob koncu 18. stoletja in je svoj zadnji višek v razvoju dosegel v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Mlin kot tak je pomemben pričevalec o kulturi in načinu življenja mlinarjev in žagarjev kot posebne profesionalne skupine v dolini Zgornje Krke. Gradbeno-razvojno predstavlja nepogrešljiv člen v razvoju mlinov na Slovenskem.

Spomenik (hiša z mlinom in ostanki žage) stojijo na delih parcel številk: 1943/2, 1979/1 in 1979/3, vse k.o. Žužemberk. Meje spomenika so vrisane na katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Meje vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Občinska uprava občine Žužemberk in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– prepoved spreminjanja vseh likovnih, arhitekturnih in tehničnih prvin stavb mlina in žage, ki sta ovrednoteni kot del spomenika, predvsem spremembe gabaritov, tlorisne značilnosti, razporeditev notranjih prostorov,
– vsi posegi morajo biti podrejeni ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti celote in širjenju muzejske in kulturne namebnosti, izvajanju znanstvenih raziskav na stavbah s predhodnim dogovorom na pristojnem zavodu
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika.
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa:
– podrejanje vsake rabe in posegov okoli spomenika kvalitetnim pogledom na spomenik,
– prepoved zapiranja pogledov na spomenik z obzidavami, postavljanjem ograj, gradnjami vseh vrst objektov, postavljanje energetskih in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih panojev,
– prepoved zasajanja okolice spomenika z neavtohtonimi drevesnimi vrstami,
– prepoved spreminjanja mlinščice,
– prepoved spreminjanja brega Krke v bližini mlina.
Spomenik z varovanim območjem je namenjen:
– trajni ohranitvi kulturnih, tehniških, etnoloških, umetnostnih in arhitekturnih ter krajinskih vrednot spomenika,
– kulturni dejavnosti v kraju,
– učno-demonstracijskem delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.