Na podlagi 3., 17. in 18. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in 6/00) in na podlagi 7. in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 30. seji dne 27. 9. 2001 sprejel

S tem odlokom se na območju Mestne občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: MONM) določi prometna ureditev, postopek in način dela občinskih redarjev Inšpektorata Občinske uprave MONM (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat) pri zagotavljanju reda nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter delovanje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– Pristojni organ je organ občinske uprave MONM, pristojen za področje prometa.
– Ožje mestno središče je območje, ki ga obkroža na levem bregu reke Krke Seidlova cesta do vključno križišča s Koštialovo ulico (vključno s parkirnimi prostori ob Prisojni poti, Kettejevem drevoredu, Mestni občini Novo mesto) do vključno križišča z Ljubljansko cesto in Šmihelskim mostom. Na desnem bregu reke Krke pa ga določa Topliška cesta do križišča Šmihelskega mostu s Kandijsko cesto (vključno s parkirnimi prostori nasproti avtobusne postaje), Kandijska cesta od Šmihelskega mostu do kompleksa Revoz, vključno z delom Resslove in Trdinove ulice (vključno s parkirnimi prostori med Zdravstvenim domom in železniško progo, parkirnimi prostori ob potoku Težka voda in parkirnimi prostori pri Dolenjski banki v Trdinovi ulici, ob stanovanjskih blokih v Trdinovi oziroma Kandijski cesti in vključno z Agencijo za plačilni promet).
Območje ožjega mestnega središča je razvidno iz grafične priloge, ki je sestavni del tega odloka.
– Prometna konica je čas najgostejšega prometa, ki se pojavlja ob delavnikih zaradi dnevnih migracij in traja praviloma od 6.30 do 8. ure zjutraj in od 13.30 do 15.30 popoldan, pristojni organ pa lahko iz utemeljenih razlogov spremeni čas in trajanje prometne konice.
– Dostavni čas je čas med 6. uro in 9.30, ki je predviden za opravljanje vsakodnevne dostave.
– Dostavni čas v ožje mestno središče je čas med 19. uro zvečer in 6. uro zjutraj in predstavlja dovoljen čas neomejene dostave blaga in ljudi na območje ožjega mestnega središča.
– Lisice so posebna naprava, s katero se vozniku prepreči odpeljati nepravilno parkirano vozilo.
– Pajek je posebno vozilo z dvigalom za odvoz nepravilno parkiranih vozil.
– Parkirnina je denarno nadomestilo za uporabo javnega parkirnega prostora.
– Parkirni listek MONM je predpisan obrazec za označitev časa parkiranja, ki ga izda MONM.
– Parkirna ura je naprava za označitev časa prihoda in trajanja parkiranja.
– Glavne mestne vpadnice so naslednje ceste: Topliška, Šmihelska, Ljubenska, Ljubljanska, Belokranjska, Seidlova, Šentjernejska, Straška, Mirnopeška, Kandijska, Šmarješka, Severna in Vzhodna cesta.
– Intervencijska vozila so vozila organov in organizacij, ki opravljajo intervencijske naloge skladno z zakonskimi pooblastili, ter vozila, ki opravljajo intervencijsko dejavnost na področju gospodarskih javnih služb.
– Posebna prevozna sredstva so bolniški vozički, otroška prevozna sredstva in športni pripomočki ali naprave (skiro, kotalke, rolke, rolerji, drsalke, smuči, sanke, otroško kolo, motorne sani in po namenu uporabe podobna prevozna sredstva in pripomočki), ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, a se ne štejejo za vozila.
– Javne površine, ki niso namenjene prometu vozil so javne površine v lasti MONM, ki ležijo v varovalnem pasu javne ceste in so zelene, tlakovane ali drugače utrjene javne površine.
Drugi uporabljeni izrazi imajo enak pomen, kot ga imajo po Zakonu o varnosti cestnega prometa oziroma v Zakonu o javnih cestah.

Generalne prometne usmeritve določi Občinski svet MONM.
Prometna ureditev in način vodenja prometa morata biti označena s predpisano prometno signalizacijo.

Na območju ožjega mestnega središča je prepovedan promet tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone, razen na glavnih mestnih vpadnicah.
Izjemoma je na območju ožjega mestnega središča dovoljen promet teh vozil, ko zaradi velikosti, narave in oblike tovora tega ni mogoče prepeljati z manjšim vozilom. Dovoljenje za promet teh vozil izda pristojni organ.
Za izdajo dovoljenja se plača taksa. Višino takse določi Občinski svet MONM.

Na glavnih mestnih vpadnicah ter na cestah, ki oklepajo ožje mestno središče, je v času jutranje in popoldanske prometne konice prepovedan promet tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone, delovnih strojev, delovnih vozil in vozil, ki izvajajo redno vzdrževanje občinskih cest.
Pristojni organ lahko izda dovoljenje za promet teh vozil na območju iz prejšnjega odstavka tega člena samo v primeru, ko zaradi velikosti, oblike ali narave tovora tega ni mogoče prepeljati z manjšim vozilom in to le v primerih, ko je uporaba teh vozil v času prometne konice nujna.
Za izdajo dovoljenja se plača taksa. Višino takse določi Občinski svet MONM.
Omejitve iz 4. in tega člena tega odloka ne veljajo za intervencijska vozila.

Na cestah, kjer je s prometno signalizacijo prepovedan promet tovornim vozilom ali je omejen promet za motorna vozila nad določeno največjo dovoljeno maso ali osno obremenitvijo, lahko pristojni organ izjemoma izda dovoljenje za promet teh vozil. V dovoljenju se določijo pogoji.

Na območju ožjega mestnega središča je v času prometnih konic prepovedano učenje vožnje motornih vozil, dovoljeno pa je opravljanje vozniškega izpita.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek inštruktor, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.

Zaradi prireditev, gradbenih del, stanja ceste ali iz drugih utemeljenih razlogov lahko pristojni organ omeji uporabo ceste, prepove promet posameznih vrst vozil ali prepove promet v celoti.
Pristojni organ lahko omeji uporabo ceste, njenega dela ali javnih parkirnih površin tudi na podlagi javnega poziva zaradi izvajanja zimske službe, rednih vzdrževalnih del, čiščenja, prireditev in podobnega.

Kdor potrebuje omejitev uporabe ceste zaradi gradbenih del, javnih prireditev in podobnega, mora v skladu s predpisi o občinskih cestah pridobiti dovoljenje pristojnega organa,
Uporaba ceste ali njenega dela se sme omejiti le z dovoljenjem pristojnega organa, razen če je nujno, da se dela nemudoma opravijo zaradi preprečevanja velike in nepopravljive škode. V takem primeru je potrebno takoj, najpozneje pa v dveh urah po vzpostavljeni omejitvi uporabe ceste o tem obvestiti upravljavca ceste in policijo.
Vlogo za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora organizator prireditve oziroma izvajalec ali investitor gradbenih del vložiti na pristojni organ najmanj 30 dni pred predvidenim začetkom veljavnosti dovoljenja.
Če je zaradi omejitve uporabe ceste potrebna sprememba prometne ureditve, lahko pristojni organ zahteva, da vlagatelj predloži elaborat prometno–tehnične ureditve v času omejene uporabe ceste. Elaborat izdela pooblaščena organizacija na stroške vlagatelja. Elaborat potrdi pristojni organ.
Pristojni organ lahko iz utemeljenih razlogov spremeni čas trajanja omejitve uporabe ceste ali spremeni predlagano prometno ureditev.
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.

Dovoz in odvoz blaga v ožje mestno središče je dovoljen v dostavnem času. Izven dostavnega časa je dovoz in odvoz blaga dovoljen tudi med 6. in 19. uro, vendar le z vozili skupne mase do 3,5 tone.
Dostava kruha, mesa, mleka in mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave ter rezanega cvetja je dovoljena tudi od 6. do 19. ure, vendar le z vozili do 3,5 tone skupne mase.
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.

Javne parkirne površine so:
– parkirne površine, namenjene kratkotrajnemu parkiranju do največ dveh ur (modre cone),
– parkirne površine, namenjene dolgotrajnemu parkiranju (več kot dve uri),
– posebej urejene in za ta namen določene površine izven vozišča javnih cest,
– druge površine, ki jih za potrebe javnega parkiranja s posebno pogodbo Mestni občini Novo mesto prenesejo lastniki teh površin.
Javne parkirne površine so praviloma razdeljene na parkirna mesta za posamezna vozila.

Parkiranje na javnih parkirnih površinah je dovoljeno le pod pogoji, določenimi s tem odlokom in s predpisi, ki urejajo cestni promet.
Čas dovoljenega parkiranja in način parkiranja sta razvidna s prometnega znaka.
Najdaljši dovoljeni čas parkiranja na javnih parkirnih površinah znaša 24 ur.

Na javnih parkirnih površinah, kjer je čas parkiranja omejen, mora voznik označiti čas prihoda na vidnem mestu v vozilu in po izteku dovoljenega časa parkiranja vozilo odpeljati.
Za označitev časa prihoda se uporabljajo parkirne ure ali parkirni listki. Način označitve časa prihoda je razviden s prometnega znaka.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 5.000 tolarjev.

Na javnih parkirnih površinah, kjer je čas parkiranja omejen, so vozila stanovalcev s teh območij z dovoljenjem pristojnega organa lahko parkirana tudi preko časa omejitve, navedene na prometnem znaku, vendar ne dalj kot 24 ur in ne na javnih parkirnih površinah, namenjenih kratkotrajnemu parkiranju do največ dveh ur (modre cone).
Za potrebe parkiranja vozil stanovalcev z območja, kjer je čas parkiranja omejen, se lahko izda le po eno dovoljenje za parkiranje na gospodinjstvo. Prosilec oziroma upravičenec mora imeti stalno bivališče na tem območju. Dovoljenje se praviloma izda za parkirno površino v neposredni bližini naslova stalnega bivališča upravičenca.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 5.000 tolarjev.

Na javnih parkirnih površinah je prepovedano:
– postavljati ali puščati komunalne, gradbene in druge odpadke ali posode za njihovo zbiranje,
– postavljati ali puščati kakršnekoli druge predmete ali naprave, ki ovirajo ali onemogočajo uporabo parkirnega mesta, razen s posebnim dovoljenjem pristojnega organa,
– ograjevanje parkirnih mest.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 20.000 tolarjev.

Občinski svet MONM lahko določi, da se na javnih parkirnih površinah plačuje parkirnina, njeno višino in način plačevanja.
Kjer je določeno, da se parkirnina plačuje, je treba parkirnino plačati na predpisan način.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 5.000 tolarjev.

Pristojni organ lahko določi, da se posamezne parkirne površine uporabljajo izključno za parkiranje:
– vozil občinskih in državnih organov za službene potrebe,
– vozil stanovalcev z območij za pešce.
Parkiranje na teh površinah je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem za parkiranje, ki ga izda pristojni organ.
Za potrebe parkiranja vozil stanovalcev z območij za pešce se lahko izda le po eno dovoljenje za parkiranje na gospodinjstvo. Prosilec oziroma upravičenec mora imeti stalno bivališče na območju za pešce.
Za uporabo parkirnih površin iz prvega odstavka tega člena se plačuje taksa. Višino takse določi Občinski svet MONM.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki brez posebnega dovoljenja za parkiranje iz drugega odstavka tega člena ali v nasprotju z njim uporablja parkirne površine iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki brez posebnega dovoljenja za parkiranje iz drugega odstavka tega člena ali v nasprotju z njim uporablja parkirne površine iz prvega odstavka tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 10.000 tolarjev.

Pristojni organ določi potrebno število parkirnih mest, namenjenih izključno uporabi za potrebe parkiranja vozil, ki so označena s parkirno karto za invalide.
Parkiranje na parkirnih površinah za invalide je dovoljeno le s parkirno karto za invalide, ki jo na predpisan način izdaja pristojni organ upravne enote.
Za parkiranje na parkirnih površinah iz prvega odstavka tega člena, ki se nahajajo v ožjem mestnem središču se plačuje parkirnina.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 10.000 tolarjev.

Pristojni organ določi potrebno število parkirnih mest, namenjenih izključno uporabi za potrebe izvajanja dostave z dostavnimi vozili.
Parkiranje na površinah za dostavna vozila iz prvega odstavka tega člena je prepovedano, dovoljena pa je ustavitev za čas, potreben, da se naloži ali razloži tovor, ki je predmet dostave, pri tem pa čas natovarjanja oziroma raztovarjanja ne sme trajati več kot 30 minut.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 10.000 tolarjev.

Pristojni organ določi potrebno število parkirnih mest, namenjenih izključno uporabi za potrebe parkiranja avtotaksi vozil s posebnim dovoljenjem, v katerem se določi tudi višina takse za uporabo parkirnega mesta.
Parkiranje in ustavitev na parkirnih mestih za avtotaksi vozila je dovoljeno le s posebno oznako na avtotaksi vozilu, določeno z odlokom, ki ureja avtotaksi prevoze na območju MONM.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.

Pristojni organ lahko določi, da se posamezne parkirne površine uporabljajo izključno za potrebe parkiranja vozil:
– strank upravnih organov in drugih organizacij, ki izvajajo javna pooblastila,
– obiskovalcev zdravstvenih zavodov,
– staršev, ki oddajajo in prevzemajo otroke v vzgojno-varstvene ustanove in osnovne šole.
Parkirne površine iz prvega odstavka tega člena se lahko določijo le za kratkotrajno parkiranje, ki glede na vrsto opravka praviloma traja 30 minut.

Parkiranje tovornih vozil, priklopnih vozil in avtobusov je dovoljeno le na površinah, ki so določene za parkiranje teh vozil in označene s predpisano prometno signalizacijo.
Pristojni organ določi potrebno število parkirnih mest za turistične avtobuse, s katerimi se opravlja ogled mestnih znamenitosti.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.

Bivalna vozila in počitniške prikolice ter lahke priklopnike je dovoljeno parkirati le na površinah, ki so določene za parkiranje teh vozil.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik priklopnega vozila ali počitniške prikolice, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki je lastnik priklopnega vozila ali počitniške prikolice, in ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.

Ustavitev in parkiranje na pločniku oziroma na stezi za pešce, na kolesarski stezi ali na kolesarskem pasu ter na obcestni zelenici ali v drevoredu je prepovedano.
Ustavitev in parkiranje na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom, je prepovedano.
Parkiranje je prepovedano tudi:
– na javnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil,
– na mestih, kjer bi parkirano vozilo povzročilo oviro v prometu,
– na mestih, kjer bi parkirano vozilo oviralo ali onemogočalo dostop do hidranta,
– pred vhodi v stavbe, če bi parkirano vozilo oviralo ali onemogočalo dostop,
– pred uvozom za vozila v garaže, dvorišča in podobno,
– na mestih, kjer bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že pravilno parkiranemu vozilu,
– na mestih, kjer bi parkirano vozilo zmanjševalo preglednost križišča ali peš prehoda,
– na mestih, kjer bi parkirano vozilo zakrivalo prometno signalizacijo,
– na vozišču javnih cest izven naselja.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 5.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 10.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 15.000 tolarjev.

Območja za pešce določi Občinski svet MONM.
Na območjih za pešce je prepovedana vožnja z motornimi vozili, razen vozil med opravljanjem dejavnosti iz 26. člena tega odloka in vozil s posebnim dovoljenjem pristojnega organa.
Na območjih za pešce je ustavitev in parkiranje motornih vozil prepovedano.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 10.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 5.000 tolarjev.

Na območjih za pešce je dovoljen promet vozil, če gre za opravljanje dejavnosti:
– policije,
– inšpektorata,
– reševalne službe,
– gasilske službe,
– javne poštne službe,
– vzdrževanje cest,
– odvoza komunalnih odpadkov,
– čiščenja cest,
– zimske službe.

Na območjih za pešce je z dovoljenjem pristojnega organa dovoljen promet vozil za potrebe izvajanja:
– avtotaksi prevozov,
– servisnih dejavnosti,
– storitvenih dejavnosti,
– gradbenih del,
– protokolarnih in novinarskih dejavnosti,
– komunalnih storitev,
– prireditev,
– varovanja premoženja in oseb,
– zdravstvene in socialne oskrbe oziroma pomoči na domu,
– veterinarske službe,
– sanitarno-higienske službe.
V dovoljenju se določijo pogoji.

Vozila stanovalcev s stalnim prebivališčem na območju za pešce ter pravnih oseb in samostojnih podjetnikov – posameznikov, ki imajo sedež na tem območju, lahko s posebnim dovoljenjem pristojnega organa to območje le prevozijo do lastnega parkirnega mesta ali garaže.
Vozilom iz prvega odstavka tega člena je dovoljena tudi kratkotrajna ustavitev neposredno pred naslovom, na katerega se glasi dovoljenje, za najnujnejši čas, potreben za nalaganje in razlaganje tovora oziroma vstopanje in izstopanje potnikov, ki pa ne sme biti daljši kot 30 minut.

Na območjih za pešce je dovoljena vožnja s kolesi in uporaba posebnih prevoznih sredstev, vendar ne smejo ovirati ali ogrožati prometa pešcev oziroma se ne smejo gibati s hitrostjo, večjo od hitrosti, s katero se gibljejo pešci.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik kolesa ali uporabnik posebnega prevoznega sredstva, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

Dostava na območju za pešce se z dovoljenjem pristojnega organa opravlja v dostavnem času.
Pristojni organ lahko izjemoma zaradi posebej utemeljenih razlogov dovoli dostavo tudi izven dostavnega časa s posebnim dovoljenjem, v katerem se določijo pogoji.
Zaradi razkladanja in nakladanja stvari ne sme biti ogrožen ali oviran promet pešcev.
Takso za izdajo dovoljenj iz prvega in drugega odstavka tega člena določi Občinski svet MONM.
Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki opravlja dostavo na območju za pešce brez dovoljenja pristojnega organa ali v nasprotju z njim ali ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki opravlja dostavo na območju za pešce brez dovoljenja pristojnega organa ali v nasprotju z njim, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.

Območja za pešce so lahko varovana s premičnimi in nepremičnimi fizičnimi zaporami za preprečevanje vožnje z vozili.
Vozila, ki so v dostavnem času na območju za pešce, morajo območje zapustiti do konca dostavnega časa, razen vozil, ki opravljajo dejavnost iz 26. člena tega odloka in vozil s posebnim dovoljenjem pristojnega organa.

Območja umirjenega prometa določi pristojni organ.
Na območjih umirjenega prometa imajo prednost pešci, dovoljena pa je tudi igra otrok na vozišču.
Vožnja po območjih umirjenega prometa je dovoljena s hitrostjo, ki omogoča, da se vozila lahko pravočasno ustavijo in prepustijo prednost pešcem, otrokom in drugim udeležencem v prometu, ki imajo na območjih umirjenega prometa prednost (do 5 km/h).

Če je zaradi gostote prometa pešcev in kolesarjev ter njihove varnosti ali iz drugih utemeljenih razlogov treba omejiti hitrost vozil pod 50 km/h, lahko pristojni organ določi naselje ali del naselja kot območje omejene hitrosti.
V območjih omejene hitrosti hitrost ne sme biti omejena na manj kot 30 km/h.

Uporabo vprežnih vozil je na območju ožjega mestnega središča in mestnih vpadnic dovoljena le z dovoljenjem pristojnega organa, v katerem se določijo pogoji.
Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno puščati vprežnih vozil in vprežnih živali brez nadzora.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 5.000 tolarjev.

Jezdeci smejo uporabljati občinske ceste in druge javne prometne površine le s posebnim dovoljenjem pristojnega organa, v katerem se določijo pogoji uporabe občinske javne poti oziroma lokalne ceste.
Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno puščati jezdnih živali brez nadzora.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek jezdec ali vodnik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

Domače živali (psi, mačke, perjad, drobnica in večje živali) so lahko na javnih prometnih površinah le v spremstvu osebe, ki jih varno vodi (vodič živali).
Pse in druge živali, ki lahko ogrožajo promet ali pešce, vodič živali lahko vodi po javnih prometnih površinah le na vrvici.
Vodič živali ne sme goniti, voditi in dopustiti počitek živali na kolesarskih stezah.
Živali ob cestah in drugih javnih prometnih površinah morajo biti pod nadzorstvom ali zavarovane tako, da ne morejo priti na cesto ali na drugo javno prometno površino.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 5.000 tolarjev.

Pristojni organ lahko določi, da se na cestah, kjer je to potrebno zaradi gostote prometa in frekventnosti vozil mestnega javnega prevoza potnikov, uredijo posebni prometni pasovi za vozila mestnega javnega prevoza potnikov.

Po prometnih pasovih za vozila mestnega javnega prevoza potnikov smejo voziti le vozila mestnega javnega prevoza potnikov.
Prometne pasove za vozila mestnega javnega prevoza potnikov lahko uporabljajo tudi avtotaksi vozila, ki so označena s posebno oznako po odloku, ki ureja avtotaksi prevoze na območju MONM.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 10.000 tolarjev.

Pristojni organ lahko določi, da se posamezne ceste zaprejo za avtobuse, namenjene na avtobusno postajo Novo mesto in z nje, ali predpiše, da se za promet avtobusov na avtobusno postajo Novo mesto in z nje uporabljajo le določene ceste oziroma vozne poti, če je to potrebno zaradi razbremenitve posameznih cest in povečanja pretoka prometa.
Vozne smeri avtobusov iz prvega odstavka tega člena so za avtobusne prevoznike obvezne.
Lastnik oziroma upravljavec avtobusne postaje Novo mesto je dolžan o voznih smereh avtobusov na postajo in z nje obvestiti vse prevoznike, ki opravljajo javni prevoz.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.

Prometno signalizacijo cest sestavljajo:
– prometni znaki,
– označbe na vozišču,
– svetlobni prometni znaki in svetlobne označbe,
– drugi znaki za označevanje del, drugih ovir in okvar vozišča,
– turistična in druga obvestilna signalizacija.

Prometno opremo cest sestavljajo:
– oprema za označevanje robov cestišča,
– oprema za vodenje in kanaliziranje prometa v območju del na cesti, drugih ovir ali okvar vozišča,
– varnostne in varovalne ograje,
– oprema za fizično preprečevanje dovoza na določene prometne površine (zapornice, količki, pogrezni stebriči, cvetlična korita itd),
– prometna ogledala,
– protiparkirne ovire,
– ovire za umirjanje prometa,
– stojala za kolesa,
– označbe za potrebe zimske službe,
– tehnični ukrepi, sredstva in naprave za izboljšanje prometne varnosti,
– posebne svetilke za osvetljevanje prehodov za pešce,
– cestna razsvetljava in naprave, potrebne za njeno delovanje,
– naprave za evidentiranje prometa,
– naprave za nadzor prometa,
– naprave za dajanje zvočnih signalov osebam s prizadetim vidom,
– naprave za dajanje taktilnih signalov slušno prizadetim osebam,
– tipke za pešce na samopostrežnih peš prehodih,
– javne parkirne ure,
– naprave za dajanje zvočnih in taktilnih signalov za osebe z okvaro vida in sluha,
– naprave in oprema, potrebna za delovanje svetlobno signalnih naprav in naprav signalizacije s spremenljivo vsebino,
– naprave in oprema za ugotavljanje vremenskih pogojev na cesti.

Prometna signalizacija in prometna oprema na občinskih cestah je last MONM.
Nalog za postavitev, spremembo, dopolnitev ali odstranitev prometne signalizacije in prometne opreme izda pristojni organ. Nalog ni potreben, če gre za označitev ovire v prometu, ki jo je treba označiti po predpisih, ki urejajo cestni promet.
Prometno signalizacijo in prometno opremo na občinskih cestah lahko postavljajo, spreminjajo, vzdržujejo in odstranjujejo le fizične in pravne osebe, ki so za to pooblaščene s strani MONM.
Prepovedano je poškodovati, odstraniti oziroma zakriti prometno signalizacijo ali spreminjati njen pomen ter poškodovati ali odstraniti prometno opremo ali spremeniti njeno funkcijo.
Inšpektor za ceste ali inšpektor za promet lahko odredi izvajalcu rednega vzdrževanja takojšnjo odstranitev prometne signalizacije in prometne opreme, ki ni postavljena po nalogu iz drugega odstavka tega člena ali v nasprotju z njim oziroma odredi ukrepe za vzpostavitev normalne funkcije prometne signalizacije in prometne opreme v zvezi s četrtim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.

Na območju vzdolž vozišča ceste, ki je določeno za postavitev prometne signalizacije in prometne opreme ter v polju preglednosti, je prepovedano postavljati table, napise in objekte ali naprave za slikovno ali zvočno oglaševanje ter predmete ali karkoli, kar bi lahko vplivalo na zmanjšanje vidnosti prometne signalizacije in funkcije prometne opreme ali odvračalo pozornost voznikov oziroma zmanjševalo preglednost, razen z dovoljenjem pristojnega organa.
V primeru kršitve določil prvega odstavka tega člena lahko inšpektor za ceste ali inšpektor za promet odredi izvajalcu rednega vzdrževanja takojšnjo odstranitev.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.

Na prometno signalizacijo, njene pritrdilne elemente oziroma nosilce ter na prometno opremo ni dovoljeno dodajati ničesar, kar ni v zvezi z njo, razen z dovoljenjem pristojnega organa.
V primeru kršitve določil prvega odstavka tega člena lahko inšpektor za ceste ali inšpektor za promet odredi izvajalcu rednega vzdrževanja takojšnjo odstranitev.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.

Pri izvajanju svojih pooblastil za zagotavljanje reda nad ustavljenimi in parkiranimi vozili občinski redarji izvajajo ukrepe, določene s predpisi o varnosti cestnega prometa in tem odlokom.
Pooblastila in dolžnosti občinskih redarjev pri izvajanju njihovih nalog so urejena v posebnem odloku.

Občinski redarji lahko sodelujejo pri izvedbi prireditev, ki potekajo na območju MONM. Stroške njihovega sodelovanja krije organizator prireditve.

V okviru svojih pooblastil občinski redarji opravljajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili na:
– javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za cestni promet,
– območjih za pešce,
– območjih umirjenega prometa,
– javnih parkirnih površinah,
– poteh, namenjenih intervencijskim vozilom,
– javnih zelenih površinah,
– otroških igriščih in drevoredih,
– javnih površinah, ki niso namenjena parkiranju,
– drugih javnih površinah.

Občinski redar odredi odvoz nepravilno parkiranega vozila s pajkom, če ugotovi, da parkirano vozilo ogroža druge udeležence ali predstavlja oviro v cestnem prometu.
Vozilo ogroža druge udeležence ali predstavlja oviro v cestnem prometu v primeru, da je parkirano:
– na mestu, kjer zakriva postavljeno prometno signalizacijo ali napravo, ki daje svetlobne signale,
– na ozkem in nepreglednem delu ceste tako, da drugo vozilo ne bi moglo varno voziti mimo,
– v predoru, podvozu, nadvozu, galeriji ali na mostu,
– na prehodu za pešce ali v razdalji, manjši od 5 metrov pred prehodom,
– v križišču ali v razdalji, manjši od 5 metrov od najbližjega roba vozišča prečne ceste,
– na delu ceste tako, da je prost prehod med njim in neprekinjeno vzdolžno črto na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 metre,
– na kolesarki stezi ali kolesarskem pasu,
– tako, da onemogoča dovoz do javne garaže, dvorišča, skladišča in podobno ali onemogoča dovoz do zasebnega objekta ali zemljišča,
– tako, da onemogoča vključitev v promet že parkiranemu vozilu ali preprečuje uporabo uvozov v objekte, na intervencijske poti in podobno,
– tako, da onemogoča promet intervencijskih vozil,
– na posebej označenem delu ceste, kjer sta parkiranje in ustavljanje izrecno prepovedana s predpisano označbo na vozišču in prometnim znakom z dopolnilno tablo, na kateri je simbol pajka,
– na območju razvrstilnih pasov pred križiščem,
– na železniškem prehodu ali manj kot 15 metrov od njega,
– na cesti z dvema ali več prometnimi vozovi za vožnjo v eno smer,
– na označenem avtobusnem postajališču ali obračališču,
– na mestu, kjer onemogoča dostop do hidranta,
– na parkirnem prostoru za invalide, a ni označeno s predpisano parkirno karto,
– tako, da preprečuje normalno funkcioniranje ali onemogoča vzdrževanje prometne opreme in signalizacije,
– na območju, kjer je uporaba ceste, njenega dela ali javnih parkirnih površin omejena z javnim pozivom zaradi zimske službe, rednih vzdrževalnih del, čiščenja, prireditev in podobno,
– na pločniku ali na območju za pešce tako, da med njim in kakšno drugo oviro ali drugim parkiranim vozilom ni omogočenega prostega prehoda v širini vsaj 1,6 metra.
Občinski redar odredi tudi odvoz nepravilno parkiranega vozila, na katerega so priklenjene lisice, če ga voznik ni odstranil v roku, ki je določen s tem odlokom.

Odvoz parkiranega vozila iz 48. člena tega odloka opravi izvajalec gospodarske javne službe odvoza nepravilno parkiranih vozil (v nadaljevanju: izvajalec odvoza).
Odvoz se opravi na stroške lastnika oziroma najemnika vozila. Vozilo se odstrani na varovan prostor, posebej določen za ta namen.
Vozilo se preda vozniku ob predložitvi dokazila o poravnavi stroškov odvoza in varovanja vozila.
Višina stroškov za odvoz parkiranega vozila in stroške varovanja vozila določi Občinski svet MONM.

Če pride voznik k vozilu potem, ko je občinski redar že napisal odredbo za odvoz in pozval izvajalca odvoza, vendar vozilo še ni bilo odpeljano, mora voznik ob prihodu plačati 50% višine stroškov za odvoz.
Šteje se, da je vozilo odpeljano, ko pajek spelje z mesta, kjer je naložil parkirano vozilo.

Občinski redar mora vsako vozilo, za katero je odredil odvoz, fotografirati in napisati zapisnik o stanju vozila.
V primeru poškodovanja vozila ali drugih poškodb, nastalih zaradi izvajanja tega odloka, je izvajalec odvoza dolžan poravnati nastalo škodo.

Občinski redar mora o vsakem opravljenem odvozu obvestiti policijo. Sporočiti je treba:
– registrsko označbo vozila, za katerega je bil odrejen odvoz,
– datum in uro odvoza,
– izvajalca odvoza,
– mesto hrambe vozila oziroma mesto, kjer je možno vozilo prevzeti.

Na vozilo, ki je nepravilno parkirano, a ne izpolnjuje pogojev za odvoz s pajkom, občinski redar odredi priklenitev lisic.
Lisice se priklene tudi na vozilo, ki je parkirano na parkirnih površinah iz 17. in 20. člena tega odloka in nima ustreznega dovoljenja za parkiranje ali posebne oznake pristojnega organa.
Lisice se lahko priklene tudi na vozilo, ki je parkirano na površinah iz 16. člena tega odloka, če zanj ni bila plačana predpisana parkirnina.

Lisice se priklene, če je le mogoče, na sprednje levo kolo.
Priklenitev in odstranitev lisic opravlja izvajalec, ki ga za to dejavnost pooblasti župan (v nadaljevanju: izvajalec priklenitve in odstranitve lisic).

Na vetrobransko steklo vozila iz prejšnjega člena tega odloka občinski redar namesti pismeno obvestilo o prekršku.
Poleg pismenega obvestila o prekršku mora občinski redar na steklo voznikovih vrat oziroma na vetrobransko steklo pred voznikovim sedežem ali na drugo primerno in dobro vidno mesto na vozilu, prilepiti tudi pismeno opozorilo za voznika, da so na vozilu priklenjene lisice. S tem opozorilom je voznik obveščen o postopku odstranitve lisic ter o plačilu stroškov priklenitve in odstranitve lisic.
Vozila, na katerega so priklenjene lisice, voznik ne sme odpeljati ali premakniti, dokler lisice niso odstranjene.

Občinski redar mora vsako vozilo, na katero se priklenejo lisice, fotografirati in napisati zapisnik o stanju vozila.
V primeru poškodovanja vozila ali drugih poškodb, nastalih zaradi izvajanja tega odloka, je izvajalec priklenitve in odstranitve lisic dolžan poravnati nastalo škodo.

Če pride voznik k vozilu med postopkom priklepanja lisic na vozilo, plača 50% višine stroškov priklenitve in odstranitve lisic.
Vozilo je priklenjeno, ko so na vozilu nameščene lisice zaklenjene.

Višino in način plačila stroškov za priklenitev in odstranitev lisic z vozila ter višino stroškov uporabe lisic določi Občinski svet MONM.

Stroške priklenitve in odstranitve lisic ter stroške uporabe lisic se plača izvajalcu priklenitve in odstranitve lisic.
Če stroški za priklenitev in odstranitev lisic niso poravnani v 48 urah, občinski redar odredi odvoz vozila na varovan prostor.

Izvajalec priklenitve in odstranitve lisic mora z vozila odstraniti lisice takoj oziroma najpozneje v dveh urah po predložitvi dokazila o poravnavi stroškov priklenitve in odstranitve lisic.
Voznik mora po odstranitvi lisic z vozila takoj odstraniti vozilo z mesta, kjer je bilo vozilo parkirano. Če tega ne stori, se na vozilo lisice ponovno priklene.

Odstranjevanje lisic se opravlja ob delavnikih med 6. in 22. uro.
Odstranjevanje lisic se opravlja tudi v nočnem času med 22. in 6. uro in ob praznikih ter dela prostih dnevih, vendar se v tem primeru stroški odstranitve lisic zaračunavajo v dvakratnem znesku stroškov iz 58. člena tega odloka.

Za odstranitev lisic s strani nepooblaščene osebe, namerno poškodovanje, uničenje ali odtujitev lisic se zaračuna odškodnina v višini nabavne vrednosti lisic na dan odstranitve lisic s strani nepooblaščene osebe, namernega poškodovanja ali odtujitve.
Račun se izstavi lastniku ali najemniku vozila, na katero so bile pritrjene lisice.

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MONM (v nadaljevanju: svet) skrbi za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo varnost cestnega prometa, za dvig varnostne prometne kulture udeležencev v cestnem prometu ter za razvijanje humanih in solidarnih odnosov med udeleženci v cestnem prometu.
Svet opravlja zlasti naslednje naloge:
– proučuje in obravnava problematiko na področju varnosti cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje prometne varnosti,
– pospešuje prometno vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu,
– sodeluje pri delu organov in organizacij, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo, izobraževanjem in drugimi področji, pomembnimi za varnost prometa,
– izdaja in razširja prometno-vzgojne publikacije in druga gradiva ter sodeluje s sredstvi javnega obveščanja,
– organizira vzgojno-preventivne akcije,
– razvija in pospešuje dejavnosti šolske prometne službe,
– sodeluje skupaj z Republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na področju državnega in mednarodnega sodelovanja,
– sodeluje s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz drugih občin in republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
– organizira pripravo načrtov varnih poti v šolo in vodi evidenco izdelanih načrtov ter občasno izvaja nadzor nad njihovim izvajanjem v praksi.

Sredstva za delovanje sveta zagotavlja MONM in se določijo s proračunom.
Svet lahko sredstva za uresničevanje svojih nalog pridobiva tudi iz drugih virov.

Svet ustanovi Občinski svet MONM s sklepom, v katerem se določi sestava sveta, naloge in druga vprašanja.
Svet sprejme poslovnik o svojem delu.

Strokovno-tehnična dela za potrebe sveta opravlja občinska uprava.

Občinski svet sprejme izvršilne predpise iz 4., 5., 17., 30., 49. in 58. člena tega odloka najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Prometno ureditev, ki je predpisana s tem odlokom, izvede pristojni organ v enem letu po uveljavitvi tega odloka.
Tretji odstavek 18. člena tega odloka se prične uporabljati z dnem uvedbe mestnega potniškega prometa na Glavnem trgu.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih v Občini Novo mesto (SDL, št. 22/83, 10/85, 21/86, 9/88, 3/89 in Uradni list RS, št. 48/94, 18/95 in 77/98), Odlok o ureditvi taksi službe na območju občine Novo mesto (SDL, št. 40/86 in 9/88) in Odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SDL, št. 8/72).
Izvršilni predpisi, izdani na podlagi odlokov iz prvega odstavka tega člena, veljajo do uveljavitve predpisov, določenih s tem odlokom.
Posamezne upravne akte v zvezi z dovolitvijo prometa tovornih vozil v ožjem mestnem središču, parkiranja na rezerviranih parkirnih mestih, parkiranja na javnih parkirnih mestih, prevozov območij za pešce in opravljanja dostave na območjih za pešce je treba uskladiti z določili tega odloka najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.