Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91, 52/00), 19. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 15. člena statuta Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 40/99) je Občinski svet občine Šentjur pri Celju na 23. seji dne 8. 10. 2001 sprejel

S tem odlokom se določajo zavarovano območje, varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje zalog ter zdravstvene ustreznosti pitne vode vodnega vira “Vrtina VL-1/81” v Loki pri Žusmu.

Odlok ureja tudi režim gradnje, prometa in gospodarske dejavnosti na varstvenih pasovih vodnega vira.

Meje varstvenih pasov so določene na podlagi strokovnih podlag za zavarovanje vodnega vira v študiji “Strokovne podlage za zavarovanje vodnega vira “Vrtina VL-1/81” v Loki pri Žusmu”, ki jo je izdelalo podjetje Hidroconsulting, d.o.o., Dragomer, v letu 2001.
Kartografsko gradivo, ki vsebuje hidrogeološke podatke na topografski karti v merilu 1:5000 in katastrske karte v merilu 1:5000 z vrisanimi mejami varstvenih pasov so sestavni del tega odloka in so na vpogled pri pristojni službi Občine Šentjur pri Celju.

Območje varovanja pitne vode, ki ga varujemo s tem odlokom, je razdeljeno na naslednje varstvene pasove:
– najožji varstveni pas – območje 1,
– ožji varstveni pas – območje 2,
– širši varstveni pas – območje 3.
Najožji varstveni pas (območje 1) je območje z najstrožjim režimom varovanja. Obsega neposredno okolico objekta za oskrbo s pitno vodo, kjer je možna naključna ali namerna poškodba vodovodnega objekta ali okužba pitne vode. Po pojavu onesnaženja tako rekoč ni časa za preprečitev vstopa nevarnih snovi v vodovodni sistem.
Najožji varstveni pas obsega parcelo št. 943/3 in del parc. št. 943/1 k.o. Loka pri Žusmu.
Ožji varstveni pas (območje 2) je območje s strogim režimom varovanja in obsega prostor, kjer obstaja možnost hitrega onesnaženja vodnega vira. To pomeni, da po pojavu onesnaženja tako rekoč ni časa za preprečitev vstopa vodi nevarne snovi v vodonosnik, je pa na voljo določen čas za preprečitev vstopa nevarne snovi v omrežje.
Območje ožjega varstvenega pasu zajema naslednje parcele k.o. Loka pri Žusmu: št. 910/8, 910/2, 910/4, 978/6, 910/9 in dele parcel št. 943, 944/2, 910 in 947.
Širši varstveni pas (območje 3) je območje z blagim režimom varovanja in zajema celotno območje ali pa le del napajalnega območja vodonosnika (odvisno od hidroloških in hidrogeoloških razmer ter izrabe vodonosnika), iz katerega se podzemna voda pretaka v smeri zajetja, in območja, odkoder se lahko onesnažene površinske vode iztekajo na napajalno območje vodonosnika ali pa se podzemna voda sosednjega vodonosnika drenira na napajalno območje obravnavanega vodonosnika.
V območje širšega varstvenega pasu so vključene naslednje parcele k.o. Loka pri Žusmu: parc. št. 911, 910/15, 910/18, 910/28, 910/30, 910/31, 910/32, 910/33, 910/34, 910/35, 197, 198, 910/36, 910/37, 910/29, 910/46, 910/47, 910/48, 910/40, 910/41, 910/17, 196, 910/22, 910/49, 910/25, 910/27, 910/26, 910/19, 910/18, 910/20, 910/21, 910/23, 910/24, 693, 91, 90, 693/1, 693/2, 92, 692/1, 692/2, 692/3, 910/10, 910/11, 910/45, 910/12, 910/13, 910/14, 910/2, 910/3, 910/4, 910/5, 910/6, 910/7, 910/43, 192, 193, 194, 720/2, 720/3, 720/4, 720/5, 720/6, 720/7, 720/8, 720/9, 720/10, 739/3 (?), 726, 870, 872, 873, 875, 876, 907, 906, 983/4, 983/3, 987, 982, 1089, 1095, 982/7, 982/8, 982/1, 185, 186, 187, 977, 978/3, 982/8 in deli parcel št. 910, 910/1, 910/42, 694/1, 701/1, 698, 720/1, 729, 730, 739/1, 1130, 1085, 908, 869, 885/1, 904/1, 904/6, 985/5, 982/3, 982/2 in 978/2.

Varstveni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, prepovedi in obveznosti, ki veljajo za širši varstveni pas, veljajo tudi za oba preostala varstvena pasova, kar pa je dovoljeno v ožjem in najožjem varstvenem pasu, je dovoljeno tudi v širšem varstvenem pasu.

Najožji varstveni pas – območje 1, obsega objekte in neposredno okolico zajetja (velikost približno 90 x 20 m). Zemljišče območja najožjega varstvenega pasu je v lasti upravljalca vodovoda. Območje mora biti fizično zavarovano in opremljeno z opozorilno tablo. Vstop v to območje je dovoljen upravljalcu vodovoda, pristojnim inšpekcijskim organom ter pooblaščenim osebam zdravstvene organizacije, ki spremlja in nadzoruje kakovost pitne vode.
V najožjem varstvenem pasu ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter organsko gnojenje.

a) V ožjem varstvenem pasu ni dovoljeno:
– gradnja proizvodnih, obrtnih in servisnih objektov;
– gradnja energetskih objektov, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir;
– gradnja stanovanjskih in poslovnih objektov ter industrijskih zgradb in živinorejskih farm;
– gradnja podzemnih skladišč nevarnih snovi;
– golosečnja v gozdovih (gozdove je treba prekvalificirati v varovalne gozdove s sanitarno sečnjo);
– uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljenih v predpisih o zdravstveni ustreznosti pitne vode;
– gradnja hlevov ali farm za gojenje velike in male živine;
– gradnja gnojnih jam;
– uporaba kakršnihkoli gnojil, škropiv, in ostalih agrotehničnih sredstev;
– gradnja skladišč nafte, naftnih derivatov in drugih nevarnih in škodljivih snovi;
– gradnja novih cest, obstoječo cesto je treba sanirati tako, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo v nezavarovana tla;
– gradnja objektov, ki zmanjšujejo količino vode vodnega vira;
– gradnja odlagališča komunalnih in posebnih odpadkov in začasnih skladišč posebnih odpadkov;
– gradnja podzemnih skladišč;
– pri spravilu lesa in transportu lesa uporaba tehnologije, ki povzroča poškodbe na tleh;
– ni dovoljeno odpirati kamnolome;
– ni dovoljeno odlagati rabljene avtomobile;
– ni dovoljeno vrtati raziskovalne ali kaptažne vrtine z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva.
b) v ožjem varstvenem pasu je pod posebnimi pogoji dovoljeno:
– gradnja novih gozdnih cest;
– regulacija Tinskega potoka, vendar le po predhodnih hidrogeoloških raziskavah in oceni vpliva na podzemno vodo,
– gradnja meteorne in fekalne kanalizacije in čistilne naprave.
Poleg navedenih ukrepov se lahko na podlagi predhodnih strokovnih mnenj in presoje vplivov na podzemno vodo v ožjem varstvenem pasu prepovejo tudi druge dejavnosti in posegi, ki bi ogrožali kakovost in količino vodnega vira.

a) V širšem varstvenem pasu ni dovoljeno:
– uporabljati zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji (ogrožajo vodni vir) in so opredeljena v predpisih o zdravstveni ustreznosti pitne vode;
– polivati gnojnico, gnojevko, odpadno blato in blato iz čistilne naprave;
– uporabljati hlevski gnoj v času od spravila posevkov do 1. februarja (enkratna ali skupna letna količina za travinje 15 t/ha za poljščine 30 t/ha);
– uporabljati mineralna gnojila na travinju od 15. oktobra do 31. januarja in na drugih zemljiščih v času od spravila posevkov do 15. februarja. Odmerki dušičnih gnojil od žetve do začetka prepovedi ne smejo presegati 40 kg/ha;
– izvajati množično vzrejo živali, ki presega zgornjo mejo obremenitve na 1 ha obdelovalne površine, določene v uredbi o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla;
– gnojiti tla z odpadki in odplakami;
– graditi objekte, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode;
– graditi objekte, ki bistveno zmanjšujejo zaloge in izdatnost vodnega vira;
– graditi odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov;
– odpirati kamnolome in peskokope;
– izvajati cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi po nezaščitenih cestah in železnicah;
– graditi obore za živali;
– izvajati krčitve in goloseke;
– izvajati sečnjo in spravilo lesa v večjem obsegu brez vednosti upravljalca vodovoda;
– izvajati posek lesa na večji površini, tako da obstaja možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira;
– v gozdarstvu uporabljati fitofarmacevska sredstva za zatiranje gozdnih škodljivcev, razen v izrednih primerih, s pridobitvijo soglasja zdravstvene inšpekcije in ob nadzoru strokovnih služb;
– graditi odlagališča rabljenih avtomobilov;
– odlagati odpadke;
– vrtati raziskovalne vrtine z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva;
b) V širšem varstvenem pasu je pod posebnimi pogoji dovoljeno:
– graditi objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev (hleve z urejenim gnojiščem, silose itn.);
– rediti živino v hlevih na nastilj z največ dvajset glavami živine in urejenim gnojiščem tako, da ni nevarnosti ponikanja in prelivanja gnojnice ali gnojevke v nezavarovana tla in naprej v podzemno vodo;
– opravljati kmetijske dejavnosti, pri tem pa je treba upoštevati določila uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96);
– uporabljati mehanizacijo v gozdu, pri tem pa paziti, da ne pride do izlitja naftnih derivatov v tla.
Cesta, po kateri poteka motorni promet, mora biti urejena tako, da ni ogrožena podzemna voda. Hitrost vozil, ki prevažajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi po cestah je v širšem varstevnem pasu, omejena na 40 km/h.
Poleg navedenih ukrepov se lahko, na podlagi predhodnih strokovnih mnenj in presoje vpliva na podzemno vodo, v širšem varstvenem pasu prepovejo še druge dejavnosti in posegi, ki bi ogrožali kakovost in količino vodnega vira.

Območje varovanja se označi z opozorilnimi tablami in prometnimi znaki.

Za vse posege in dejavnosti v varstvenih območjih, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, mora investitor na investicijski program pridobiti presojo vpliva posega na vodni vir, ki naj jo izdela za to usposobljena organizacija. Iz ocene vpliva posega mora biti razvidno, ali in pod kakšnimi pogoji je poseg možno uresničiti.

Vodnogospodarske in druge posege v vodotoke na območju varstvenih pasov je treba izvajati tako, da ne bo ogrožen vodni vir.

Na cesti, ki prečka varstvene pasove, je treba postaviti ustrezne prometne znake za obvestilo o pričetku in prenehanju posebnih režimov prehoda prek varstvenega območja. Opozorila postavi upravljalec vodnega vira in vodovodnih objektov, ki jih je tudi dolžan vzdrževati in odstraniti, če za to nastanejo razlogi.

O režimu upravljanja z zemljišči in gozdovi v posameznih varstvenih pasovih obvestijo njihove lastnike pristojne službe Občine Šentjur pri Celju, ali upravljalec vodovoda.

Če se z ukrepi 6., 7. in 8. člena tega odloka omeji izraba kmetijskega ali gozdnega zemljišča, je lastnik zemljišča upravičen do povračila izpada dohodka.

Nadzor se izvaja nad:
– stanjem zemljšč, objektov, prometnic in vodotokov,
– dokumentacijo za izvajanje posegov v prostoru zavarovanih območij,
– predpisanimi postopki in izvajanjem zaščitnih ukrepov na objektih in manipulativnih površinah,
– izvajanjem omejitev pri rabi prostora na zavarovanih območjih v prostorskem planu oziroma upravnem postopku pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
Za vzdrževanje režima v varstvenih pasovih je odgovoren upravljalec vodovoda. Upravljalec vodovoda mora skrbeti za sistematičen pregled in analizo vode v skladu s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Uradni list RS, št. 46/97) in pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Uradni list RS, št. 7/00) ter ob sumljivih pojavih obvestiti zdravstveno inšpekcijo.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo:
– pristojne občinske službe,
– kmetijska, zdravstvena in vodnogospodarska inšpekcija,
– upravni delavci na področju upravnih postopkov izdajanja vodnogospodarskih soglasij ter lokacijskih in gradbenih dovoljenj za posege v prostor na območju varovanja pitne vode,
– službe, ki izvajajo strokovni nadzor nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode,
– upravljalec vodovoda.
Kdor opazi nepravilnosti ali kršitve določil tega odloka, mora o tem obvestiti upravljalca vodovoda oziroma pristojne inšpekcijske službe.

Vsi stroški, ki nastanejo zaradi motene oskrbe s pitno vodo kot posledica dejavnosti v območju varovanja vodnega vira, bremenijo neposredno njihove povzročitelje.

Z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ravna v nasprotju z določili 6., 7. in 8. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Kdor krši s tem odlokom določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.
Lastnik vodovoda je dolžan ugotoviti povzročitelja škode in zagotoviti njegovo odškodninsko odgovornost.

Upravljalec vodovoda mora v enem letu po uveljavitvi tega odloka urediti varstvene pasove v skladu z določili tega odloka.

O režimu upravljanja z zemljišči v posameznih varstvenih pasovih obvesti njihove lastnike upravljalec vodovoda oziroma pristojne občinske službe v roku 90 dni po sprejemu tega odloka.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.