Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu za leto 2001 (ZZSO2001), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 16. oktobra 2001.

(1) Ta zakon določa oblike in način izvajanja pomoči Republike Slovenije za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu za leto 2001 v obdobju od aprila do avgusta zaradi:
– pozebe, ki je povzročila škodo na kmetijskih rastlinah,
– neurij s točo, ki so povzročila škodo na kmetijskih rastlinah,
– suše, zaradi katere je prišlo do poškodovanosti kmetijskih rastlin, določenih v navodilu iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona.
(2) Pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu za leto 2001 obsega dodeljevanje sredstev proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sredstva državne pomoči), namenjenih odpravi posledic zmanjšanja pridelave kmetijskih rastlin in pokrivanju stroškov ocenjevanja in potrjevanja škode po tem zakonu.
(3) Sredstva državne pomoči se upravičencem po tem zakonu dodelijo v obliki nepovratnih sredstev neposredno.

(1) Določbe tega zakona se uporabljajo za fizične osebe, ki obdelujejo kmetijska zemljišča kot lastniki ali zakupniki na območjih občin, prizadetih zaradi suše, pozebe ali neurij s točo v kmetijstvu v letu 2001 (v nadaljnjem besedilu: nosilec kmetijskega gospodarstva).
(2) Nosilci kmetijskega gospodarstva so tudi pravne osebe s sedežem na območju Republike Slovenije, ki obdelujejo kmetijska zemljišča na območjih občin, prizadetih zaradi suše, pozebe ali neurij s točo v kmetijstvu v letu 2001, in uveljavljajo pomoč po tem zakonu.
(3) Občine, katerih območja so prizadeta zaradi suše, pozebe ali neurij v letu 2001, so občine, v katerih so pristojne komisije, ustanovljene v skladu s predpisi (v nadaljnjem besedilu: občinske komisije), do uveljavitve tega zakona pripravile poročilo o prijavah škode zaradi posledic suše, pozebe ali neurij s točo v kmetijstvu v letu 2001 nosilcev kmetijskih gospodarstev, ter o oceni škode v kmetijstvu, izdelani na podlagi teh prijav.
(4) Seznam občin, katerih območja so prizadeta zaradi suše, pozebe ali neurij s točo v kmetijstvu v letu 2001, je v “Poročilu o oceni neposredne škode pri pridelavi kmetijskih rastlin zaradi suše, pozebe in neurij s točo v letu 2001“ (v nadaljnjem besedilu: poročilo o škodi), ki ga na podlagi poročil občinskih komisij o škodi zaradi posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu v letu 2001 pripravi Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in ga sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(1) Sredstva državne pomoči za izvajanje ukrepov za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu za leto 2001 so sredstva proračunske rezerve in se zagotovijo v državnih proračunih za leto 2001 in 2002.
(2) V državnem proračunu za leto 2001 se za izvajanje državne pomoči v kmetijstvu v letu 2001 zagotovijo sredstva v višini 8% škode za izplačilo akontacij. Za določitev višine sredstev državnega proračuna iz prejšnjega stavka se uporabijo predhodni podatki o škodi iz poročil občinskih komisij.
(3) V državnem proračunu za leto 2002 se zagotovijo sredstva v višini, ki zagotavlja dodelitev sredstev državne pomoči do konca aprila 2002 v obsegu, kot ga določa ta zakon. Za določitev višine sredstev državnega proračuna iz prejšnjega stavka se uporabijo podatki o potrjeni škodi.
(4) Potrjena škoda zaradi posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu za leto 2001 je škoda, ki se jo na podlagi podatkov iz vloge posameznega nosilca kmetijskega gospodarstva po postopku iz 6. člena tega zakona določi v poročilu o škodi.

(1) Izplačila sredstev državne pomoči upravičencem opravlja Ministrstvo za finance, na podlagi dokumentacije, ki jo predloži ministrstvo.
(2) Vlada poroča o realiziranih izplačilih sredstev državne pomoči Državnemu zboru Republike Slovenije v zaključnem poročilu o proračunu za leto 2001 in 2002.

(1) Pri dodeljevanju sredstev državne pomoči in nadzoru nad njihovo uporabo lahko uporabljajo pristojni državni organi o pravnih osebah in posameznikih, ki so nosilci kmetijskega gospodarstva, podatke, ki jih v okviru naslednjih predpisanih evidenc vodijo državni organi, javni zavodi in agencije ter drugi pooblaščeni organi in občinski organi:
– zbirka numeričnih podatkov zemljiškega katastra,
– register prostorskih enot,
– register kmetijskih gospodarstev,
– register pridelovalcev grozdja in vina,
– evidence o kmetijskih subvencijah po posameznih kmetijskih gospodarstvih zaradi podatkov o površinah kmetijskih zemljišč in površinah kmetijskih rastlin in
– evidence o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju.
(2) Za dodeljevanje sredstev državne pomoči in v zvezi z nadzorom nad njihovo uporabo se lahko o posamezniku, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva, uporabijo tudi osebni podatki in vzpostavi zbirka, ki jo upravlja ministrstvo.
(3) Zbirka iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje osebne podatke:
1. ime in priimek nosilca kmetijskega gospodarstva,
2. osebne podatke o drugih članih kmetijskega gospodarstva,
3. naslov nosilca kmetijskega gospodarstva ter naslov kmetijskega gospodarstva,
4. podatke o lastništvu kmetijskih zemljišč in
5. identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva.
(4) Podatke iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka so dolžni posredovati posamezniki, ki vložijo zahtevo za pomoč iz sredstev državne pomoči. Podatki iz zbirke se hranijo deset let po dodelitvi sredstev upravičencem, po izteku tega roka pa se izbrišejo.

(1) V poročilu o škodi se nosilcu kmetijskega gospodarstva potrdi ocena neposredne škode na podlagi:
1. verificirane povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske rastline zaradi posledic suše, pozebe in neurij s točo na geografsko zaokroženem območju, znotraj katerega je zemljišče kmetijskega gospodarstva,
2. pričakovanega hektarskega donosa kmetijske rastline, ocenjenega na podlagi podatkov Kmetijske svetovalne službe Slovenije o pridelavi posamezne kmetijske rastline glede na geografske in druge značilnosti kmetijskega zemljišča,
3. povprečne tržne cene kmetijske rastline v letu 2000, ki je zmanjšana za stroške vseh neizvedenih storitev agrotehničnih ukrepov.
(2) Verificirana povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske rastline se za posamezno geografsko zaokroženo območje iz 1. točke prejšnjega odstavka izračuna kot povprečje verificiranih podatkov o stopnjah poškodovanosti kmetijske rastline na tem območju.
(3) Geografsko zaokrožena območja iz 1. točke prvega odstavka tega člena so območja, na katerih imajo tla kmetijskih zemljišč podobno sposobnost za zadrževanje vode, glede primanjkljaja padavin ter stopnje poškodovanosti rastlin zaradi suše, pozebe ali neurja s točo pa med posameznimi zemljišči na tem območju ni velikega odstopanja. Geografsko zaokrožena območja se določi:
– na podlagi podatkov iz poročila o škodi, če gre za odpravo posledic pozebe in neurij s točo, in
– na podlagi meteoroloških podatkov o povprečnem primanjkljaju padavin za čas suše v juliju in avgustu leta 2001 ter podatkov o sposobnosti tal za zadrževanje vode, če gre za odpravo posledic suše.
(4) Za pomoč pri odpravi posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu za leto 2001 se nosilcu kmetijskega gospodarstva določi državna pomoč v višini:
– 30% potrjene škode zaradi posledic pozebe ali neurij s točo,
– 40% potrjene škode zaradi posledic suše,
– 50% potrjene škode zaradi posledic suše, če gre za nosilca kmetijskega gospodarstva, ki opravlja kmetijsko dejavnost in se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo kot edino ali glavno dejavnostjo. Če je nosilec kmetijskega gospodarstva fizična oseba (kmet), se šteje, da se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo kot edino ali glavno dejavnostjo, če je zavarovan iz naslova te dejavnosti po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
(5) Potrjena škoda iz prejšnjega odstavka se določi na podlagi naslednjega izračuna:
V(škoda) = D(donos) . C(kmet. rastlina) . S(kmet. površina) . ((P(poškodovanost))(na 2) – 29(na 2))(na 1/2) /100
kjer je:
V (škoda) - višina potrjene škode, izražena v tolarjih,
D (donos) - pričakovani hektarski donos iz 2. točke prvega odstavka tega člena, izražen v kg/ha,
C (kmet. rastlina) - povprečna tržna cena kmetijske rastline v letu 2000, ki je zmanjšana za stroške vseh neizvedenih storitev agrotehničnih ukrepov in izražena v tolarjih na kg pridelane kmetijske rastline,
P (poškodovanost) - verificirana povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske rastline, izražena v odstotkih,
S (kmet. površina) - kmetijska površina, izražena v ha.
(6) Če je verificirana povprečna stopnja poškodovanosti za posamezno kmetijsko rastlino na geografsko zaokroženem območju manjša od 30 odstotkov, se višine potrjene škode na podlagi izračuna iz prejšnjega odstavka ne določa, nosilcem kmetijskih gospodarstev pa se na takem geografsko zaokroženem območju za to kmetijsko rastlino sredstva državne pomoči ne dodelijo.
(7) Za posamezno kmetijsko gospodarstvo se višina potrjene škode ne določa in sredstva državne pomoči ne dodelijo, če skupna površina kmetijskih zemljišč, ki jih uporablja kmetijsko gospodarstvo, ne presega 1 ha primerljive kmetijske površine.
(8) Za 1 ha primerljive kmetijske površine po tem zakonu se šteje:
– 1 ha njiv ali vrtov ali
– 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali
– 4 ha pašnikov ali
– 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov ali hmeljišč ali
– 8 ha gozdov ali
– 5 ha gozdnih plantaž ali
– 6 ha barjanskih travnikov ali drugih površin.
(9) Če je za posameznega nosilca kmetijskega gospodarstva celotna višina sredstev državne pomoči, določena na podlagi določb tega zakona, manjša od 30.000 tolarjev, nosilec kmetijskega gospodarstva ni upravičen do dodelitve sredstev državne pomoči.

(1) Naloge v zvezi z dodeljevanjem sredstev državne pomoči opravlja komisija za dodeljevanje sredstev državne pomoči (v nadaljnjem besedilu: državna komisija), ki jo imenuje vlada. Strokovna opravila za državno komisijo opravlja ministrstvo.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka so predvsem:
1. pregledovanje in potrjevanje strokovnih podlag za določitev geografsko zaokroženih območij,
2. verifikacija škod na podlagi poročil o škodi občinskih komisij,
3. priprava predlogov za odločitve vlade o razdelitvi sredstev državne pomoči,
4. izdelava poročila o porabi sredstev državne pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu v letu 2001 v posameznem proračunskem obdobju.
(3) Strokovno pomoč pri verifikaciji škod, ki so jih določile občinske komisije, zagotavljajo komisiji specialisti na področju pridelave kmetijskih rastlin, ki jih na predlog državne komisije imenuje minister za okolje in prostor, ob soglasju ministra za kmetijstvo.

(1) Sredstva državne pomoči se nosilcu kmetijskega gospodarstva dodelijo na podlagi vloge za dodelitev državne pomoči, ki jo je izpolnjeno s podatki o škodi v kmetijski pridelavi oddal občinski komisiji občine, kjer ima stalno prebivališče.
(2) Če nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavlja državno pomoč v višini iz tretje alinee četrtega odstavka 6. člena tega zakona, mora k vlogi za dodelitev državne pomoči priložiti tudi dokazila, da se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo kot edino ali glavno dejavnostjo.
(3) Minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za kmetijstvo predpiše navodilo:
– za pripravo strokovnih podlag za določitev geografsko zaokroženih območij,
– v zvezi z določitvijo geografsko zaokroženih območij razvrščanje tal glede sposobnosti zadrževanja vode in razvrščanje območij glede primanjkljaja padavin v letu 2001,
– za postopek za izračun povprečne stopnje poškodovanosti kmetijskih rastlin in
– z vsebino in obliko vloge za dodelitev sredstev državne pomoči nosilcem kmetijskega gospodarstva.

(1) Vlada za posameznega nosilca kmetijskega gospodarstva na predlog državne komisije odloči o dodelitvi državne pomoči.
(2) Višino sredstev državne pomoči se za posameznega nosilca kmetijskega gospodarstva določi na podlagi podatkov iz vloge ter podatkov o potrjeni škodi iz 6. člena tega zakona.
(3) Podatki o dodeljenih sredstvih državne pomoči posameznim nosilcem kmetijskega gospodarstva so javni.
(4) Obvestila o dodeljenih sredstvih državne pomoči, o načinu izplačevanja in drugih postopkih v zvezi s pomočjo pri odpravi posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu v letu 2001 posreduje ministrstvo občinam, te pa morajo zagotoviti neposredno obveščanje upravičencev do sredstev državne pomoči.
(5) Prepozno prispele in neutemeljene vloge za dodelitev sredstev državne pomoči ter vloge, za katere nosilci kmetijskih gospodarstev državni komisiji ne omogočijo pregleda resničnosti podatkov, se zavrže.

(1) Občine so dolžne na krajevno običajen način seznaniti oškodovance o možnosti vložitve vloge za pridobitev sredstev državne pomoči ter zagotoviti oškodovancem obrazce za podajo vloge.
(2) Občinske komisije morajo posredovati vloge za dodelitev sredstev državne pomoči, ki so jih zbrale od nosilcev kmetijskih gospodarstev, državni komisiji najkasneje do 30. oktobra 2001.

Odpisani prispevki za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje se pokrijejo iz sredstev proračuna.

Nadzor nad upravičenostjo do sredstev državne pomoči pri nosilcih kmetijskih gospodarstev izvajajo kmetijski inšpektorji.

Neupravičeno pridobljena sredstva državne pomoči se mora vrniti.

Akontacijsko izplačilo iz 3. člena tega zakona se v letu 2001 prednostno dodeli nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki so prijavili škodo, če je bila ocena poškodovanosti večja od 50% in če se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edino ali glavno dejavnostjo.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.