Na podlagi 39. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89), prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in 34. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 8/84, 37/85, 29/86, 26/90, Uradni list RS, št. 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) je Občinski svet občine Laško na podlagi 21. člena statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 8/00) na 17. seji dne 11. 4. 2001 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 46/87 in 44/88, Uradni list RS, št. 26/93; v nadaljnjem besedilu: dolgoročni in srednjeročni plan), ki se nanaša na območje nove Občine Laško s sestavinami navedenimi v členih tega odloka.
Spremeni in v celoti se za Občino Laško zamenja tekstualni del dolgoročnega in srednjeročnega plana – poglavje »Zasnova in strategija urejanja prostora, poselitev, varstva dobrin splošnega pomena in okolja« ad. tč. 1.0 do vključno tč. 5.4. Spremeni in dopolni se kartografski del in kartografska dokumentacija.

Vsebina sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Laško za Občino Laško se nanaša na:
– razmejitev območja in obstoječe dokumentacije med novo Občino Laško in Občino Radeče,
– uskladitev z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije,
– spremembe kategorizacije in razvrstitve kmetijskih zemljišč v občini v letu 1999,
– zasnovo poselitve in funkcij naselij v omrežju naselij,
– spremembe mej ureditvenih območij naselij za potrebe poselitve na pobudo občine in individualnih pobud za gradnjo in ureditve na kvalitetnih in manjkvalitetnih kmetijskih zemljiščih,
– dopolnitve za območja rudnin,
– dopolnitve za območja varstva vodnih virov in vodnogospodarskih ureditev ter ravnanja z odpadki,
– dopolnitve za območja naravnih vrednot,
– dopolnitve za območja kulturne dediščine,
– prometno in kolesarsko omrežje v občini,
– opredelitev čistilnih naprav za lokalna oskrbna središča,
– dopolnitev s nizkotlačnim plinovodnim omrežjem v naselju Laško in Sp. Rečica,
– dopolnitev s kabelskim TV omrežjem na območju UZ Laško in Rimske Toplice,
– spremembe in dopolnitve ureditvenih območij in namenske rabe ter urejanja v okviru urbanističnih zasnov Laško in Rimske Toplice,
– dopolnitev s programskimi zasnovami za:
– območje trgovskega centra in pekarne v Debru,
– območje doma za starejše občane v Rimskih Toplicah,
– za turistično rekreacijsko območje v Trobnem dolu.

Sestavni del sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za Občino Laško je naslednje gradivo:
1. kartografski del
– kartno gradivo v merilu 1:25000 in 1:50000 (12 tematskih kart):
1. zasnova kmetijstva, gozdarstva in območij za poselitev
2. zasnova vodnega gospodarstva
2.1. zasnova vodnega gospodarstva – vodnogospodarske omejitve v prostoru
3. rudnine
4. zasnova ohranjanja naravnih vrednot in kulturne dediščine
5. zasnova rekreacije v naravnem okolju
6. zasnova sanacij
7. zasnova poselitve in funkcij naselij v omrežju naselij
8. zasnova prometnega omrežja:
8.1. zasnova kolesarskega omrežja
9. zasnova zvez
10. zasnova energetskega omrežja
11. zasnova načinov urejanja
12. zasnova osnovne rabe prostora
12A. zasnova območij za potrebe obrambe in zaščite
– kartno gradivo v merilu 1:5000:
13. ureditvena območja
14. urbanistična zasnova za naselje Laško
14.1. zasnova namenske rabe prostora naselja
14.2. usmeritve glede načinov urejanja ureditvenih območij naselja s prostorskimi izvedbenimi akti
14.3. zasnova komunalnega in energetskega omrežja
15. urbanistična zasnova za naselje Rimske Toplice
15.1. zasnova namenske rabe prostora naselja
15.2. usmeritve glede načinov urejanja ureditvenih območij s prostorskimi izvedbenimi akti
15.3. zasnova komunalnega in energetskega omrežja
2. kartografska dokumentacija na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v obsegu predpisane vsebine.
3. Programske zasnove za:
3.1. območje doma za starejše občane v Rimskih Toplicah
3.2. območje trgovskega centra in pekarne Debro
3.3. turistično rekreacijsko območje v Trobnem dolu.

1. Zasnova prostorskega razvoja
1.1. Cilji urejanja prostora
Pri nadaljnjem urejanju prostora se bodo za posamezna področja urejanja upoštevale usmeritve iz republiškega plana in zagotovil temeljni cilj usmerjanja prostorskega razvoja – enakovredni in čim boljši življenjski pogoji za sedanje in bodoče rodove prebivalstva ob upoštevanju smotrne in varčne rabe prostora.
Skladno z načrtovanim omrežjem naselij v občini in opredeljenimi funkcijami naselij v omrežju naselij je treba načrtovati nadaljnji razvoj naselij. Poleg razvoja občinskega središča Laško in pomembnejšega lokalnega središča Rimske Toplice je krepiti vlogo lokalnih oskrbnih središč in pospeševati razvoj podeželja in ostalih naselij.
Med prioritetnimi nalogami je prenova in dograditev ter ponovna oživitev zdraviliško turističnega kompleksa v Rimskih Toplicah. Med ostalimi nalogami na področju turizma se bo pospeševal razvoj turizma na podeželju z vključitvijo obstoječih kmetij.
Varovati je naravne dobrine, naravna bogastva ter naravno in kulturno dediščino pred posegi, ki bi ovirali njihov razvoj.
Varovana območja naravnih dobrin državnega pomena so: najboljša kmetijska zemljišča, varovalni gozdovi, območja pomembnejših rudnin ter območja naravnih vrednot: regijski park Kozjansko, krajinski park Kopitnik in Veliko Kozje – Lisca ter območje naravnega spomenika vodotoka Gračnica s pritoki.
S posegi v prostor je treba zagotoviti varovanje okolja, ohranjanje narave in krajinskega prostora tako, da bodo varovane krajinske oblikovne vrednosti prostora, kvalitete opredeljenih kulturnih krajin in vzdrževan značilni krajinski in poselitveni vzorec. Posebno pozornost je posvetiti izvajanju posegov na območju opredeljene kulturne krajine Vrh nad Laškim – Velike in Male Grahovše – Žigon.
Pospešiti je treba razglasitev območja krajinskih parkov ter naravnih in kulturnih spomenikov.
Prioritetna naloga je sanacija degradiranih in ogroženih območij – z ustreznimi hidrotehničnimi ukrepi se bodo preventivno urejala erozijska območja in druga nestabilna območja. Zagotovilo se bo urejanje in ohranjanje odtočnega režima in naravne retencijske sposobnosti obvodnega prostora. Z ukrepi in ureditvami reke Savinje se bo zagotovila večja poplavna varnost na območju občinskega središča in Rimskih Toplic.
Na sprejemljivo mejo onesnaženosti je treba sanirati vodotok Savinjo in v zvezi s tem pospešiti izgradnjo čistilnih naprav zlasti v naseljih Laško, Rimske Toplice in Zidani most.
Na področju urejanja prostora, zlasti v občinskem središču in lokalnem središču Rimske Toplice je treba zagotoviti pravočasno pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov.
1.2. Omrežje naselij in funkcije naselij v omrežju naselij
Skladno s planirano tipologijo naselij v občini in prostorskimi možnostmi se je opredelila zasnova sistema naselij.
Na območju občine prevladujejo majhna vaška naselja, od skupno 85 naselij je kar 78 naselij razvrščenih v skupino A in B, to so ruralna naselja z okoli 100 in 100 do 300 prebivalci in pretežno agrarno funkcijo.
V skupino C so uvrščena ruralno – urbana naselja Rimske Toplice, Zidani most in Sedraž; naselja Laško je kot urbano naselje uvrščeno v skupino D kot gospodarsko pomembnejše naselje s centralnimi oskrbno-storitvenimi in upravnimi ter proizvodnimi dejavnostmi in prevladujočo vlogo neagrarne zaposlitve.
Iz vidika oskrbnih in storitvenih dejavnosti je v občini opredeljeno 7 lokalnih oskrbnih središč: Jurklošter, Sedraž, Šentrupert, Vrh nad Laškim, Zg. Rečica in Zidani most ter Rimske Toplice kot pomembnejše lokalno oskrbno središče in Laško kot središče občinskega pomena.
Glede na proizvodne dejavnosti so naselja perspektivno razvrščena:
– naselja z enim industrijskim obratom oziroma obratom večje obrtno proizvodne dejavnosti so naselja: Zidani most, Gračnica, Rimske Toplice in Brezno,
– naselje z večimi obrati s skupno do 3000 zaposlenimi je uvrščeno naselje Laško s Spodnjo Rečico.
Zdraviliško – turistična dejavnost se bo tudi v bodoče razvijala v naseljih Laško in Rimske Toplice.
1.3. Raba prostora z varovanimi območji
Občina Laško ima skupno 19.712 ha površin, od tega je 8.125 ha kmetijskih zemljišč, 11.119 ha gozdov in 311 ha pozidanih površin; ostale in vodne površine (Savinja) zasedajo okvirno 157 ha.
1.3.1. Naravne dobrine in sanacija naravnih virov
– Kmetijska zemljišča
Od skupno 19.712 ha površin Občine Laško zavzemajo kmetijska zemljišča 41% površine občine. Po podatkih gradiva sprememb kategorizacije in razvrstitve kmetijskih zemljišč v letu 1999 je od skupno 8.125 ha kmetijskih zemljišč v najboljša kmetijska zemljišča razvrščenih 3.716 ha in v drugo območje 4.409 ha.
V zasnovi namenske rabe prostora občine so dodatne površine za poselitev opredeljene v obsegu okoli 46 ha. Najboljša kmetijska zemljišča so za trajno izključno rabo določena v obsegu 3.699 ha, to so zavarovana območja državnega pomena. Druga kmetijska zemljišča so za izključno rabo določena v obsegu 4.375 ha.
Za potrebe poselitve so opredeljene širitve ureditvenih območij naselij pretežno na slabših kmetijskih zemljiščih, izjema so le predlagane širitve v Rimskih Toplicah (dom upokojencev, bencinski servis, čistilna naprava) in v Laškem (širitev zdravilišča, trgovski center) ter širitve manjšega obsega pri nekaterih lokalnih oskrbnih središčih in drugih naseljih.
Na območju občine so agromelioracije predvidene pretežno v osrednjem delu občine. Dovoljene so po obsegu manjše agromelioracije po predhodni geološki, naravovarstveni in kulturnovarstveni presoji.
Zaradi nadaljevanja del na urejanju plazovitih območij po naravnih ujmah preteklega obdobja je na območju Male Grahovše – Velike Grahovše poleg agromelioracij predvideno tudi osuševanje, ki se bo izvajalo skladno z izdelanim krajinskim načrtom za to območje.
Namembnost kmetijskih zemljišč bo prilagojena naravnim pogojem vodnega režima ter njegovim zakonitostim (pogostnosti poplav) predvsem ustrezni razporeditvi njivskih in travniških površin ter drugih kultur, da se zmanjša odnašanje rodnih krovnih plasti ob poplavah.
– Gozdovi
V Občini Laško več kot polovico prostora (55%) pokrivajo gozdovi v skupnem obsegu 10.817 ha, večji strnjeni gozdovi so na območju severnega dela občine in Šmohorja ter v južnem delu na območju Lisce, Gračnice in Kopitnika. Gozdovi so razčlenjeni na lesno proizvodne, varovalne in gozdove s posebnim namenom.
Na območju občine je s predpisi zavarovati predlagane varovalne gozdove v skupnem obsegu okvirno 717 ha, ki so državnega pomena in obvezno izhodišče prostorskega plana Republike Slovenije in so vključeni v zasnovo namenske rabe prostora občine. Del teh gozdov je varovan tudi iz vidika varstva ohranjanja narave na območju predlaganih krajinskih parkov Kopitnik in Veliko Kozje – Lisca in naravnih spomenikov. Gozdov s posebnim namenom je na območju občine skupno okvirno 37 ha.
Predvidene so melioracije malodonosnih gozdov in sanacija opuščenih kamnolomov na območju gozdov. Načrtno je izvajati premene na območju malodonosnih in degradiranih gozdov, vnašanje neavtohtonih drevesnih vrst in monokultur iglavcev ni dovoljeno.
Dograjevati je treba gozdno infrastrukturo ob upoštevanju določil zakona o gozdovih ter na njegovi podlagi izdanih predpisov o gradnji, vzdrževanju in uporabi gozdnih prometnic.
– Rudnine
Na območju občine so naslednja območja pomembnejših rudnin in so obvezno izhodišče prostorskega plana Republike Slovenije:
– območje kamnoloma apnenca Zidani most v obsegu okvirno 19,5 ha. Zaloge apnenca za proizvodnjo cementa znašajo 5,000.000 ton, letni izkop znaša 45.000 m3. Zagotoviti je postopno sanacijo območja na podlagi predhodno izdelanega ureditvenega načrta,
– za območje Rudnika rjavega premoga Laško je izdana odločba Ministrstva za gospodarske dejavnosti št. 313-12/97E-JV z dne 14. 1. 1998 za trajno prenehanje izkoriščanja rudnika, raziskovalni in pridobivalni prostor rudnika Laško pa se izbriše iz evidence katastra raziskovalnih in pridobivalnih prostorov. Skladno s strokovnim stališčem Republiške komisije za ugotavljanje rezerv rudnin in talnih voda ter Direkcije za rudna bogastva se tako bivše eksploatacijsko območje ne upošteva več kot obvezno izhodišče republiškega plana v planskih aktih občine Laško. Takšen predlog bo podan tudi v novih republiških planih za področje energetskih mineralnih surovin. Obravnavano območje – poškodovane nadzemne površine so pretežno že sanirane in se bodo urejevale na podlagi veljavnega ureditvenega načrta za sanacijo tega območja.
Druge rudnine na območju občine so zastopane v naslednjem obsegu:
Kamnolom dolomita v Rečici se nahaja v bližini ureditvenega območja za proizvodne dejavnosti v Rečici, kamnolom je v upravljanju Grateks d.o.o. Laško. Kamenina je primerna za predelavo v kameni agregat za betone in tampone ter pesek in malte. Dolgoročno je predvidena eksploatacija dolomita zahodno od obstoječega kamnoloma v okviru opredeljenega raziskovalnega prostora na območju Bebrovega hriba. Po izdelani študiji Geološkega zavoda Ljubljana znašajo zaloge kategorije A, B in C1 – 2,110.435 m3 in kategorije C2 – 579.025 m3. Letna proizvodnja bi znašala 100.000 m3 do 120.000 m3 za dobo 30 let. Obvezna je izdelava ureditvenega načrta za obstoječi in predvideni kamnolom, ki mora upoštevati in vključevati tudi vmesno območje nekdanjega rudniškega jalovišča.
Peskokop Pojerje
se nahaja v Blatnem vrhu na parceli št. 476/3 k.o. Jurklošter. Na podlagi ureditvenega načrta je zagotoviti sanacijo območja.
Na podlagi izdelane geološke prospekcije potencialnih lokalnosti litotamnijskega apnenca na območju med Breznim in Savinjo sta se opredelili dve lokaciji, ki sta perspektivni za nadalnje detajlne raziskave:
– območje Brdo in
– območje med Jaškom Liša in rovom Barbara
ocenjene potencialne rezerve litotamnijskega apnenca, kategorije C2 znašajo na teh dveh lokalitetah skupno okoli 7 miljonov m3.
V primeru odpiranja novih kamnolomov so obvezne predhodne detajlne geološke raziskave skladno z veljavnimi predpisi s tega področja, izdelava elaborata presoje vplivov posega na okolje in izdelava ustrezne prostorske dokumentacije.
Ohranjanje narave (naravnih vrednot, zavarovanih območij ter biotoke raznovrstnosti)
V Občini Laško, so po zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 57/99), naslednja varovana območja, ki so istočasno tudi obvezno izhodišče republiškega prostorskega plana:
– regijski park Kozjansko (RP),
– krajinski park Kopitnik in krajinski park Veliko Kozje – Lisca (KP) in
– območje naravne vrednote – naravnega spomenika (NS) vodotoka Gračnica (s pritoki Vodiški graben, Mišnica, Lahovnica, Slatina in Paneški graben).
Na območju občine je opredeljeno 63 območij in objektov naravnih vrednot, od tega naj bi se z aktom zavarovalo kot naravni spomenik 21 objektov in območij, ki so hkrati predlagani kot obvezno občinsko izhodišče, 2 krajinska parka (Kopitnik in Veliko Kozje – Lisca) in regijski park (RP Kozjansko).
Kulturna dediščina
Od pomembnejše naravne in kulturne dediščine so bili na območju občine dosedaj zavarovani in razglašeni za spomenike le domačija Antona Aškerca na Senožetah pri Rimskih Toplicah (Uradni list SRS, št. 19/81) in zdraviliški park v Rimskih Toplicah (Uradni list RS, št. 6/93).
Varovana območja kulturne dediščine državnega pomena so poleg obeh že zavarovanih območij še naslednja: območje kartuzije Jurklošter, mestno jedro Laško in zidani železniški most južne železnice in cestni most z območjem v Zidanem mostu ter posamični objekti v mestnem jedru Laško – cerkev sv. Martina in župnišče.
Varovana območja ostale kulturne dediščine so:
Arheološki spomeniki – 24 arheoloških območij. Za lokalitete Klenovo – Kojzice, Lipni dol – Vranja peč, Prapretno in Male Grahovše – Torog velja 1. varstveni režim in so namenjena izključno arheološkim raziskavam in prezentaciji arheoloških najdb.
Umetnostno arhitekturna dediščina – 35 objektov kulturnih spomenikov in 106 objektov kulturne dediščine. V seznamu ZVNKD Celje so zajeti vsi sakralni objekti, objekti meščansko trške arhitekture so na območju občine v okviru naselij Laško in v Zdraviliščih Rimske Toplice in Laško.
Naselbinski spomeniki in dediščina
vrednost naselbinskega spomenika imajo poleg starega mestnega jedra Laško, ki je državnega pomena, še naselja: Vrh nad Laškim, Torog, Loke, Male Grahovše in Velike Grahovše. Kot naselbinska dediščina je opredeljeno 15 naselij: del Zg. Rečice, Kuretno, Slivno, Sedraž, Zabrež, Harje, Laziše, Selo nad Laškim, Kladje, Žigon, Laška vas, Polana, Henina, Šentrupert in Zidani most – Majland.
Etnološki spomeniki in dediščina
Kot etnološki spomenik je opredeljena Aškerčeva domačija, ostala etnološka dediščina je evidentirana le v naseljih Jurklošter, Šentrupert, Vrh nad Laškim Sedraž, Zg. Rečica in Zidani most v okviru izdelanih strokovnih podlag nadaljnjega razvoja teh naselij.
Zgodovinski in tehnološki spomeniki
Poleg že navedenega spomenika državnega pomena železniškega kompleksa s tremi mostovi je kot zgodovinska, naselbinska in etnološka dediščina opredeljen zaselek železničarske kolonije Majland.
Na območju občine je opredeljeno po obsegu večje območje kvalitetnejše kulturne krajine Vrh nad Laškim –Velike in Male Grahovše – Žigon.
Vode
Na področju vodnega gospodarstva so glavne naloge načrtno gospodarjenje z vodo, zaščita vodnih virov, izboljšanje odtočnega režima in nadaljevanje urejanja vodotokov na najbolj kritičnih mestih, odpravljanje posledic erozije in hudourniškega delovanja ter ohranjanje in izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih vod.
Varovanje vodnega in obvodnega prostora ter varovanje pred škodljivim delovanjem voda:
Pri morebitnem koriščenju vode iz vodotokov bomo dovoljevali le take odvzeme vode, da bo po odvzemu v strugi še zagotovljen biološki minimum.
Ukrepe za izboljšanje poplavne varnosti urbanih površin bomo načrtovali usklajeno s krajinskimi zasnovami. Gradnjo novih objektov bomo usmerjali na geološko stabilna in poplavno varna območja. Poplavna območja ob vodotokih bomo ohranili za razlitje oziroma zadrževanje visokih voda.
Ob vodotokih bomo zagotavljali obvodni pas za vzdrževanje vodnega režima. Širina tega pasu je odvisna od kategorije vodotoka in urejenosti korita (od 5 do 10 m). V obvodnem pasu bomo preprečevali gradnjo objektov (stanovanjskih in gospodarskih) intenzivno obdelavo kmetijskih površin in tako zasaditev, ki onemogoča dostop do korit.
Za izboljšanje poplavne varnosti – gosto poseljenih površin na območju Debra, Laškega, Marija Gradca in Šmarjete so v okviru vodnogospodarskih ureditev predvideni ukrepi za zaščito pred visokimi vodami in erozijskim delovanjem voda na Savinji in pritokih: od trafo postaje Debro do Zdravilišča Laško, od Pivovarne Laško skozi Marija Gradec do Udmata ter na krajšem odseku v Velikem Širju zaradi rekonstrukcije ceste Rimske Toplice – Zidani most.
Na pritokih Savinje pa so predvideni ukrepi za poplavno varnost na območju izlivnih odsekov: na Rečici, Lahomnici in Ični.
Na območju Laškega je izjemnega pomena ohranitev poplavnih površin na levem bregu Savinje, nadvišanje terena je dopustno le v minimalnem obsegu z maksimalnimi odmiki od brežine savinje in od inundacijskih odprtin pod cesto v Jagoče. Obvezna je ohranitev retencijske površine in v skladu z vodnogospodarskimi pogoji nujna sprememba ureditvenega načrta za območje zdravilišča na levem bregu Savinje.
V Rimskih Toplicah je za urejanje območja letnega bazena in športno rekreacijskih površin ob Savinji in za zagotovitev optimalne ureditve Savinje, v okviru prostorskega izvedbenega načrta obvezno izdelati vodnogospodarske podlage, ki bodo definirale linijo visokovodnega profila.
Zaradi perečega problema poplavne varnosti ob Savinji, kjer ni možno zagotoviti poplavno varnost pred visoko vodo s povratno dobo 100 let (študija Hidrosvet št. el. 28/1) so navedeni ukrepi nujno potrebni za prostorski razvoj zlasti v Laškem.
Potok Gračnica je predlagan za razglasitev za naravni spomenik, zato bomo vse ureditve oziroma vzdrževalna dela izvajali skladno z izdelano strokovno podlago za zaščito Gračnice. Predvidena je obnova poškodovanih jezov ter izgradnja zaplavnih stabilizacijskih objektov na pritokih.
Niže izliva Gračnice se na Savinji predvideva skupaj z Elektrogospodarstvom izgradnja večjega zadrževalnika proda.
Na hudournikih na območju naselij: Brstnik, Jagoče, Debro, Marija Gradec, Radoblje, Modrič je za stabilizacijo plavin, dna in brežin predvidena v vodotokih izgradnja zaplavno stabilizacijskih objektov in nizkih ter srednjih stopenj.
Za vse posege v struge vodotokov ter v njihovem varovalnem pasu je treba pridobiti mnenje oziroma soglasje strokovne službe, ki je pristojna za vzdrževanje vodnega režima.
Vodni viri
Na območju občine ni pomembnejših vodnih virov republiškega pomena, drugi viri so razporejeni po celotnem hribovitem delu občine z večjimi koncentracijami na območju pod Šmohorjem med Breznim in Trnovim hribom, zahodno nad Rimskimi Toplicami, nad Zidanim mostom, na območju Leskovce in Šentruperta, Jurkloštra, Brodnic in Polane.
Dosedaj so zavarovani vodni viri pitne vode za vodovod KAL (Uradni list SRS, št. 15/85) in za vodovod Kozarica – Šentjur (Uradni list SRS, št. 40/87 in 2/90).
V letu 1999 so se z odlokom zavarovali vodni viri na območju severnega, vzhodnega in zahodnega dela občine, skupno 56 vodnih virov za katere je GEOKO Ljubljana izdelal strokovne podlage in opredelil varstvena območja (Uradni list RS, št. 38/99).
Z zajetjem vodnih virov se bo izboljšala vodooskrba na območjih krajevnih skupnosti Vrh nad Laškim, Breze in Jurklošter, kjer je primanjkljaj pitne vode v vodooskrbi naselij. Na območju Zidanega mosta je predvidena nadaljnja prenova vodovodnega sistema.
Prioritetno se bodo pripravile strokovne podlage za zavarovanje ostalih virov pitne in termalne vode na območju Laškega in Rimskih Toplic. Do sedaj je bila izdana le odločba o varovanju območij termalnih vrelcev iz leta 1962.
Varovanje kakovosti vode
Načrtovali bomo kontroliran odvod fekalnih vod iz bivalnih in gostinskih objektov ter drugih odplak iz gospodinjstev skozi kanalizacijske odvodnike do komunalnih čistilnih naprav.
Za ohranitev in izboljšanje kvalitete površinskih vod so predvidene izgradnje čistilnih naprav. Odplake bomo na komunalnih čistilnih napravah očistili do te mere, da bodo parametri pred izpustom v vodotoke ustrezali uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju voda iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96).
Odpadne vode iz gospodarskih dejavnosti se bodo v okviru tehnoloških postopkov očistile do te mere, da bodo parametri pred izpustom ustrezali uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
Gnojišče in gnojne jame bomo načrtovali v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list RS, št. 10/85). Čas in način uporabe gnojevke in gnoja na kmetijskih površinah mora ustrezati uredbi o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
Pri načrtovanju skladišč nevarnih in škodljivih snovi je treba upoštevati pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79)
Območje sanacij naravnih virov in okolja
Na območju občine je prekomerno onesnaženo ozračje v naseljih Rimske Toplice in Laško in sta uvrščeni v 3. območje onesnaženosti. Kljub delno že zvedeni sanaciji – plinifikaciji mesta Laško so koncentracije onesnaženja zraka občasno še vedno presežene. Onesnaženost zraka v Rimskih Toplicah in Laškem s širšo okolico pa je posledica 360 m dimnika TE Trbovlje, ker v teh naseljih ni večjega onesnaževalca. Predvidena je dograditev mestne plinske mreže v Laškem v smeri Sp. Rečice.
Prednostna naloga na področju sanacij je sanacija Savinje in Save (obvezno izhodišče republiškega plana). Savinja je na odseku v Tremarjih in od Laškega do Zidanega mosta v 3. kakovostnem razredu. Sava je v 3 – 4 kakovostnem razredu. V zvezi s tem je predvidena izgradnja komunalnih čistilnih naprav v Laškem, Rimskih toplicah in Zidanem mostu ter dolgoročno manjših komunalnih čistilnih naprav v lokalnih oskrbnih središčih ter dograditev kanalizacijskega sistema.
Ostale sanacije okolja na območju občine se nanašajo na:
– za povečanje poplavne varnosti v Laškem je predvidena sanacija struge v Marija Graškem ovinku do Udmata. Pred pozidavo na desnem bregu Savinje od mostu v Jagoče do vtoka Rečice je obvezna ureditev korita Savinje od mostu v Jagoče do mostu v mestno jedro Laško,
– sanacije potencialno plazovitih in erozijskih območij in nadaljevanje že izvedenih sanacij na območjih prizadetih po naravnih ujmah preteklega obdobja,
– sanacijo že eksploatiranih in opuščenih kamnolomov in črnih odlagališč občine: postopna sanacija v kamnolomih Zidani most, Rečica in Pojerje ter sanacija kamnoloma Gorelce in kamnoloma v Lipnem dolu, ki se nahaja na območju naravnega spomenika ob Gračnici,
– nadaljevanje sanacije gozdnih in kmetijskih zemljišč na območju bivšega eksploatacijskega podzemnega območja rjavega premoga – rudnika Laško po veljavnem ureditvenem načrtu za to območje.
1.3.2. Poselitev in organizacija dejavnosti v prostoru
V kartografskem delu so območja poselitve opredeljena z ureditvenimi območji naselij in drugimi ureditvenimi območji, obstoječa stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje so evidentirana v kartografski dokumentaciji na PKN 1:5000.
Na območju občine so dodatne površine za poselitev opredeljene v navezavi na obstoječa stavbna zemljišča in ureditvena območja na pretežno slabših kmetijskih zemljiščih v skupnem obsegu okoli 46 ha. Na najboljša kmetijska zemljišča se posega le s posamičnimi posegi pretežno v zvezi s širitvami ureditvenih mej lokalnih oskrbnih središč, kjer ni na voljo slabših zemljišč in v malovečjem obsegu v občinskem središču znotraj ureditvene meje (3,65 ha) in v Rimskih Toplicah (3 ha).
Spremembe in dopolnitve znotraj meje urbanistične zasnove Laško se nanašajo predvsem na spremembo namembnosti nekaterih območij, ažuriranje obstoječega stanja stavbnih zemljišč, opredelitev dodatne površine za centralne dejavnosti južno od novega bencinskega servisa Petrol in širitev zdravilišča severno od obstoječega kompleksa med glavno cesto in reko Savinjo. Predlagana širitev meje urbanistične zasnove se nanaša le na vključitev obstoječih stavbnih zemljišč zaradi nujnega skupnega infrastrukturnega urejanja in povezanosti z naseljem.
Za urbani razvoj so v občinskem središču zagotovljene dodatne površine v skupnem obsegu okoli 31 ha. V Rimskih Toplicah je za nadaljnji razvoj opredeljeno okvirno 6,4 ha in v ostalih lokalnih oskrbnih središčih še okvirno 5 ha dodatnih površin.
Pri vseh ostalih ruralnih naseljih so predvidene le minimalne spremembe mej obstoječih ureditvenih območij zaradi manjših potreb in zaradi varovanja kvalitetnih kmetijskih zemljišč ter naravne in kulturne dediščine.
Druga ureditvena območja so opredeljena za odlagališča komunalnih odpadkov v Strenskem, za farmo in proizvodno dejavnost v Globokem pri Rimskih Toplicah, za čistilne naprave pri lokalnih središčih, za območja predvidenih sanacij kamnolomov, za območje sanacije kmetijskih in gozdnih zemljišč na območju nekdanjega rudnika Laško in za turistično rekreacijsko območje v Trobnem dolu.
Stanovanja
Dodatne površine za stanovanjsko gradnjo so v malo večjem obsegu zagotovljene v občinskem središču na območju Debra, Spodnje Rečice, Jagoč, severno nad Rožnikom, v delu območja Na Pristavi in Podhum, manjše dopolnitve na območju Marija Gradca in v mestnem jedru v okviru prenove tega območja.
V Rimskih Toplicah je dopolnilna gradnja za stanovanja predvidena v okviru pretežno obstoječih stanovanjskih območij v centralnem delu naselja in na območju Ogeč.
Po posameznih ureditvenih območjih v lokalnih oskrbnih središčih so za dodatno stanovanjsko gradnjo opredeljena območja v naseljih Šentrupert (pri gasilskem domu), Jurklošter (na skrajnem zahodnem delu naselja), Vrh nad Laškim (dopolnitve na robu in znotraj naselja), Zg. Rečica (ob lokalni cesti na vstopnem in izstopnem delu naselja), Sedraž (dopolnitve znotraj ureditvenega območja), Belovo – Brezno (v severnem delu ureditvenega območja) in v Zidanem mostu (v okviru ureditvenega območja zaselka »Vila«).
Oskrbne in storitvene dejavnosti, družbene dejavnosti
Po obsegu večje površine za razvoj teh dejavnosti so zagotovljene v občinskem središču v Laškem na območju Debro in Sp. Rečica, na območju prenove mestnega središča ter v manjšem obsegu v Rimskih Toplicah in lokalnih oskrbnih središčih v skladu z njihovimi funkcijami v omrežju naselij.
Proizvodne in servisne dejavnosti
Prostorski razvoj teh dejavnosti je zagotovljen s prenovo v okviru obstoječih kompleksov za te dejavnosti v Laškem in v okviru še prostih površin v Sp. Rečici. Za obrtno stanovanjsko dejavnost so površine zagotovljene v Laškem in v lokalnih centrih Sedraž – Brezno, Jurklošter, Šentrupert, Zg. Rečica in v ostalih lokalnih centrih v občini.
Zdraviliško turistična dejavnost
Tudi v bodoče se bo ta dejavnost razvijala na območjih zdravilišč v Rimskih Toplicah in v Laškem. Dodatne površine za razvoj zdravilišča Laško so zagotovljene severno od obstoječega kompleksa med glavno cesto in Savinjo in dolgoročno na levem bregu Savinje.
Turizem, rekreacija, šport
Zagotovljene so površine za ureditev športno rekreacijskih površin pri šoli v Debru v Laškem in dodatne površine za širitev v navezavi na kompleks odprtega kopališča v Rimskih Toplicah. V vseh ostalih oskrbnih središčih so te površine urejene v okviru šolskih kompleksov.
V Trobnem dolu je predvidena ureditev večjega turistično rekreacijskega centra – preureditev obstoječih objektov nekdanje kmetije za gostinsko prenočitvene zmogljivosti in ponovne rekultivacije ribnikov ob potoku Lahov graben s spremljajočimi ureditvami za ribištvo in rekreacijo v naravi. V okviru tega kompleksa je obstoječa obora za jelenjad s pripadajočimi gozdnimi površinami in pašniki. Območje se bo urejalo na podlagi ureditvenega načrta.
1.4. Infrastrukturno omrežje
Prometno omrežje
Območje občine prečkajo državne ceste v skupni dolžini okvirno 60 km to so: glavna cesta I. reda št. 5 in in glavna cesta II. reda št. 108 ter regionalne ceste, ki se v smeri vzhod – zahod navezujejo na glavno cesto I. reda – regionalne ceste: I. reda št. 221, III. reda št. 680 in 681 ter turistična cesta – regionalna cesta III. reda št. 933.
Na državnem cestnem območju so predvidene ureditve kritičnih odsekov, v večjem obsegu na obeh glavnih cestah na območju Zidanega mosta s predorom v dolžini 370 m in mostom preko Save severozahodno od železniškega kompleksa ter modernizacija regionalnih cest.
Po novi kategorizaciji občinskih cest v Občini Laško je 27 lokalnih cest v skupni dolžini okvirno 134 km in 205 javnih poti izven naselij Laško in Rimske Toplice v skupni dolžini okvirno 290 km. Občinsko cestno omrežje se bo postopoma moderniziralo na odsekih, ki ne zagotavljajo elementov skladno z zakonom o javnih cestah.
Ureditev manjših avtobusnih postaj je predvidena v Rimskih Toplicah in Zidanem mostu. V Rimskih Toplicah je predvidena ureditev beninske črpalke.
Predvidena je rekonstrukcija glavne železniške proge I. reda Zidani most – Celje za hitrosti 160 km/h. Na območju Zidanega mosta je predvidena trasa hitre proge za hitrosti 250 km/h Sežana – Ljubljana – Dobova (trasa v proučevanju).
Omrežje kolesarskih povezav
Predvidena je ureditev državnih in občinskih kolesarskih povezav. Vzporedno z glavno cesto I. reda Celje – Zidani most je predvidena ureditev samostojne kolesarske steze vzdolž levega brega Savinje ter kolesarska povezava ob regionalni cesti Šmarjeta – Hrastnik.
Na občinski ravni je predvidena krožna kolesarska povezava s potekom od Marija Gradca ob regionalnih in lokalnih cestah preko naselij Lahomno, Tevče, Trobni dol, Blatni vrh, Mrzlo polje, Jurklošter in po dolini Gračnice do državne kolesarske steze ob Savinji.
Komunalno omrežje
Vodovod
Območje občine je oskrbovano s pitno vodo z vodovodnim sistemom Laško ter lokalnimi vodovodi. Problematična je oskrba višje ležečih naselij v krajevnih skupnostih Vrh nad Laškim Breze, Jurklošter, Rimske Toplice, Sedraž, Marija Gradec in Laško. Zmogljivost vodnih virov in zajetij na območju Zidanega mosta dolgoročno zadošča. Predvidena je postopna širitev vodovodnih sistemov za boljšo oskrbo prebivalstva s pitno vodo z vključitvijo novih vodnih virov.
Odvajanje in čiščenje odplak
Na območju občine je predvidena čistilna naprava z zmogljivostjo od 10.000 do 100.000 E v naselju Laško ter čistilni napravi z zmogljivostjo pod 10.000 E v Rimskih Toplicah in Zidanem mostu. Manjše lastne komunalne čistilne naprave so predvidene v lokalnih centrih Zg. Rečica, Sedraž in Belovo – Brezno, Jurklošter, Vrh nad Laškim in Šentrupert.
Zaradi še neopredeljenega razvojnega programa zdraviliškega kompleksa se bo lokacija in zmogljivost čistilne naprave v Rimskih Toplicah usklajevala po opredelitvi le-tega.
V večjem obsegu je kanalizacijski sistem zgrajen v naselju Laško, ob levem bregu Savinje je kolektor zgrajen od mestnega jedra do podvoza v Marija Gradcu, na desnem bregu pa od RTP Laško do 200 m pod železniškim mostom in odcep za Rečico do trgovine Debro. Predvidena je dograditev kolektorja v smeri Jagoč in do čistilne naprave v Radobljah.
Načrtovana je izgradnja kanalizacijskega sistema v Rimskih Toplicah ter v lokalnih oskrbnih centrih občine.
V proučevanju so povezave kolektorjev med naselji Laško in Rimske Toplice ter Zidani most in Rimske Toplice in dolgoročna ureditev le-teh, kolikor bi zaključki proučevanj pokazali na to možnost.
Energetsko omrežje
Izgradnja novih visokotlačnih plinovodov na območju občine ni predvidena. Do naselja Laško je zgrajen plinovod R 23 B do merilne regulacijske postaje v Debru. Obstoječi srednjetlačni plinovodi so prav tako zgrajeni na območju naselja Laško – plinovod P 231 B od MRP Laško do MRP Pivovarna, plinovod P 232 B od P 231 B v km 0+961 do MP TIM in plinovod P233B od P 231 B za Zdravilišče Laško.
Z dokončanjem izgradnje plinske mreže v naselju Laško in Rečica bo za naselje zagotovljena čista oskrba s toplotno energijo.
Na področju urejanja elektro omrežja na državni ravni je v pripravi dograditev RTP Laško – Debro. Predvidene so rekonstrukcije obstoječih 110 kV daljnovodov: 1 x 110 kV DV Laško – Brestanica, 2 x 110 kV DV Laško – Hrastnik. Rekonstrukcije daljnovodov 2 x 110 kVDV Selce – Laško in 1 x 110 kV DV Podlog – Laško so že izvedene.
Skladno s širitvijo poselitve se bo dograjevalo 20 kV omrežje s potrebnimi trafo postajami, predvidene so obnovitve nizkonapetostnega omrežja. Predvidena je predelava daljnovoda Hrastnik – Laško iz sedanjega napetostnega nivoja 35 kV na 20 kV ter ostalih 10 kV daljnovodov na 20 kV. Na območju Zidanega mosta je predvidena izgradnja novega 35 kV daljnovoda.
Omrežje zvez
Na območju občine se na področju TK omrežja preurejajo in izvajajo dela po planu Telekoma Slovenije in njegovi območnih enot. Med večjimi ureditvami v preteklem obdobju so izgrajeni zemeljski MK kabel na relaciji Tremarje – Laško –Rimske Toplice in optični zemeljski kabel na relaciji Jurklošter – Mrzlo polje – Dežno ter 30 kanalni digitalni sistem na relaciji Zidani most – Trbovlje. V Zidanem mostu se je posodobila centrala z izgradnjo 256 številčne digitalne centrale.
Predvidena je položitev optičnega zemeljskega kabla na relaciji Šentrupert – Tevče – Lahomno – Laško in Tevče – Vrh nad Laškim – Velike Gorelce – Jurklošter.
Z obnovo cest na območju Zidanega mosta je predvidena rekonstrukcija kabelskega TK omrežja in povečanje kapacitet ter nadomestitev zračnih TK linij z zemeljskimi.
Na območju Občine Laško je predvidena širitev kabelskega TV omrežja.
Na območju občine so pretvorniki RTV na Strmci, Maliču, Zidanem mostu in Jurkloštru.
Pošte so v naseljih Laško, Šentrupert, Jurklošter, Rimske Toplice in Zidani most, telefonske centrale pa – primarna centrala v Laškem in lokalne centrale v Šentrupertu, Jurkloštru, Vrhu nad Laškim, Rimskih Toplicah in v Zidanem mostu.
Odlaganje odpadkov
Na območju občine je obstoječe odlagališče komunalnih odpadkov v Strenskem. Javno podjetje Komunala Laško bo tudi v bodoče zagotavljalo ustrezen odvoz odpadkov ter prioritetno pristopilo k realizaciji začrtanega programa ravnanja z odpadki to je z razmestitvijo t. i. ekoloških otokov.
Predvidene so dodatne nove lokacije ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov v zabojnikih. Odpadki bodo zbirani po naslednjih skupinah: gospodinjski, industrijski, gradbeni in biološki odpadki.
S tem predlaganim sistemom ločenega zbiranja odpadkov se bo življenjska doba odlagališča Strensko podaljšala od 5 do 20 let. Sekundarne surovine bo tako možno po predhodni predelavi ponovno uporabiti v proizvodnji.
Predvidena je sanacija in tehnična ureditev deponije Strensko centralnega ekološkega otoka – reciklažnega dvorišča ter ureditev kompostarne za predelavo bioloških odpadkov ter tretma mulja iz čistilnih naprav.
1.5. Usmeritve in pogoji za načrtovanje in izvedbo prostorskih ureditev
Urbanistično oblikovalski pogoji
Med osnovnimi pogoji urejanja območij in arhitekturnega oblikovanja objektov pri posegih v prostor so upoštevanje specifike arhitekturne savinjsko – kozjanske regije in arhitekturne krajine Laško – Celje, značilnega vzorca poselitve in značilnosti graditeljske tradicije obravnavanega prostora. S posameznimi posegi v prostor je potrebno ohraniti kvaliteto posameznih območij, identiteto prostora ter zagotoviti izboljšanje negativnih dosedanjih posegov, ki so prisotni na območju občine.
Na območju pretežno vaških naselij je z dograjevanjem stavbne strukture upoštevati značilnosti naselja glede na položaj, razporeditev in vsebinsko specifiko ter upoštevati značilnosti stavbnih kompleksov in stavb glede na njihovo razporeditev in velikostna razmerja stavb. V osnovne usmeritve za oblikovanje objektov je vključiti elemente s katerimi se bo ohranila in nadgradila kvaliteta arhitekturne identitete objektov, kar še posebej velja za naselja z ohranjeno tipologijo vaške zazidave.
Ohraniti se morajo kvalitetni zaključki naselij, ki jih določa dominanta oziroma arhitekturna posebnost in pri tem upoštevati njihovo varovano vplivno območje.
Za vsa naselja, ki imajo vrednost naselbinske dediščine, je obvezna izdelava podrobnih prostorskih načrtov s pogoji urejanja ter vse posege v teh naseljih izvajati v skladu s temi pogoji. Prioritetno je te načrte izdelati še za naselja Torog, Loke, Male Grahovše, Velike Grahovše, Kuretno, Slivno, Zabrež, Harje, Laziše, Selo nad Laškim, Kladje, Žigon, Laška vas, Polana in Henina ter zanje pridobiti strokovne podlage pristojnega regionalnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Pri vaških naseljih z vrednostjo naselbinske dediščine Vrh nad Laškim, Sedraž in Zgornja Rečica in za katera so strokovne podlage in podrobnejši pogoji urejanja že izdelani, je obvezno pri posegih v teh naseljih upoštevati usmeritve in pogoje podane za ta naselja. Vse stavbne dopolnitve v teh naseljih se morajo vklopiti v značilno gručasto obliko stavbnih kompleksov, dosedanje neustrezne posege pa je izboljšati s sanacijo »motečih« objektov in ambientov.
Znotraj obstoječih stavbnih zemljišč na območju raztresene poselitve in pri oblikovanju novih skupin se morajo vse dopolnitve stavbnih struktur vklopiti v vizualno podobo posameznih območij tako, da so upoštevani osnovni elementi kvalitetne ljudske arhitekture z identiteto v prostoru za posamezne vrste objektov (stanovanjske, gospodarske in druge) zlasti glede izbora lokacije in postavitve objekta v teren, etažnosti objekta, orientacije slemen, strehe, tlorisnega in višinskega razmerja objektov ter oblikovanja arhitekturnih elementov.
Osnovne značilnosti arhitekurne identitete stavb so: podolgovat tloris (razmerje stranic 1:1,8), višinski gabarit – vkopana ali delno vkopana klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje, simetrične dvokapne strehe z delnimi čopi ali brez, nakloni strešin 40 in 45, opečna kritina.
V lokalnih oskrbnih centrih Zidani most, Belovo – Brezno, Sedraž, Zgornja Rečica, Šentrupert, Vrh nad Laškim in Jurklošter se morajo posamični posegi in dograditve izvajati v skladu z usmeritvami in pogoji izdelanih strokovnih podlag za ta naselja zlasti glede možne dopolnilne gradnje objektov in potrebne predhodne izdelave prostorske izvedbene dokumentacije za vse večje proste površine in specifična območja, usmeritve za urejanje po posameznih območjih znotraj ureditvene meje naselja glede razmestitve stanovanjskih, gospodarskih in centralnih objektov, ohranjanja narave, ohranjanja kulturne dediščine, oblikovanja javnih ambientov, prometa in pešpoti ter ostalih infrastrukturnih ureditev ter sanacije neprimernih posegov v naselju.
Za urbana centra Laško in Rimske Toplice so usmeritve za urejanje v teh naseljih podane v poglavju urbanističnih zasnov v točki 1.6 tega odloka. Med osnovnimi usmeritvami urejanja je zagotoviti, da je arhitekturno dopolnjevanje v obstoječih in razširjenih območjih teh naselij prilagojeno obstoječi kvalitetni zazidavi glede na vsebinske specifike teh območij in da se gabaritno vklopi v izgled naselja. Na območju mestnega jedra Laško, v delu naselja Marija Gradec ter Zdravilišča Rimske Toplice in Laško morajo biti vsi posegi in urejanja izvajani s soglasjem pristojnega regionalnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Prioritetno je treba nadaljevati z ureditvami struge Savinje v zvezi z varstvom pred poplavami ter posege in ureditve v poplavnem območju Savinje izvajati skladno z vodnogospodarskimi pogoji.
Usmeritve in pogoji za krajinsko oblikovanje
Vsa območja predvidenih agromelioracij na območju občine je treba izvajati na podlagi predhodno izdelanih prostorskih (krajinskih) načrtov.
Krajinsko oblikovanje na območju kulturne krajine Vrh nad Laškim – Velike in Male Grahovše – Žigon je podrediti usmeritvam strokovnih podlag regionalnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Upoštevati je treba naslednje osnovne usmeritve:
– vse posege in rabe prostora je treba usklajevati s spomeniškimi kvalitetami območja,
– zagotoviti je treba sonaravni način gospodarjenja, ki preprečuje zaraščanje kmetijskih površin, ohraniti je značilne vegetacijske in reliefne posebnosti, pestrost in parcelacijsko strukturo,
– opustiti je treba načrtovanje radikalnih melioracijskih načrtov,
– večjo pozornost nameniti pozidavi, obseg in kvaliteto podrediti usmeritvam podanim za poselitev in naselbinsko dediščino,
– za vse večje posege je treba izdelati podrobnejše krajinske načrte, na podlagi analize naravnih in ustvarjenih danosti je predvideti možne rabe prostora in ureditve ter njihove oblike.
V delu kulturne krajine na območju Velikih Gahovš, kjer je predvidena sanacija plazovitega terena in izboljšava za kmetijsko proizvodnjo, se morajo vse ureditve izvajati na podlagi prostorske izvedbene dokumentacije, ki mora obvezno vključevati predlog krajinske ureditve območja usklajen s pogoji pristojnega regionalnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
V ureditvenem območju delno že izvedene sanacije kmetijskih in gozdnih zemljišč na območju bivše eksploatacije premoga Rudnika Laško v predelu Govce – Trnov hrib – Brune, je vse posege in urejanja treba izvajati v skladu z veljavnim ureditvenim (krajinskim) načrtom za to območje (Uradni list RS, št. 1/93).
Za opuščene kamnolome je izdelati krajinsko sanacijo, prioritetno za kamnolome v vplivnem območju vodotoka Gračnica.
Za vsak poseg na območju krajinskih parkov, varovanih območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine je treba pridobiti soglasje pristojnega regionalnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Obnovo zdraviliškega parka v Rimskih Toplicah je načrtovati na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag navedenega zavoda.
Načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti
Znotraj območja urbanističnih zasnov naselij Laško in Rimske Toplice se bodo posamezna ureditvena območja urejala po opredelitvah teh zasnov, ki so sestavni del tega prostorskega plana (poglavje 1.6 kartografski prikazi št. 14/2 in št. 15/2).
Izven območja urbanističnih zasnov so opredeljeni naslednji načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti:
– z zazidalnimi načrti se bodo urejale večje še proste površine za poselitev v naseljih Belovo – Brezno, Šentrupert in Jurklošter,
– z ureditvenimi načrti se bodo urejale vse večje še proste površine za poselitev v lokalnih centrih Zidani most (pri zaselku Vila), Zg. Rečica, in območje kartuzije Jurklošter ter zaselek naselbinske dediščine Majland v Zidanem mostu, območja pokopališč, območje sanacije kmetijskih in gozdnih zemljišč Govce – Trnov hrib – Brune, območja kamnolomov, turistično rekreacijsko območje Trobni dol in z ureditvenim (krajinskim) načrtom območje kulturne krajine Vrh nad Laškim – Velike in Male Grahovše – Žigon,
– z lokacijskimi načrti se bo urejalo infrastrukturno omrežje in naprave in
– s prostorskimi ureditvenimi pogoji vsa ostala ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja, razpršena poselitev in odprti prostor.
1.6. Urbanistične zasnove
1.6.1. Urbanistična zasnova Laško
Ureditveno območje
Naselje Laško z naselji vključenimi v razvojno območje naselja ima v več krakih razvejano in razpotegnjeno zasnovo, kar je posledica reliefnih razmer in lege ob vodotokih in glavnih prometnicah tega območja. Osrednji del naselja, strnjeno trško jedro, se je razvilo med reko Savinjo in vznožjem hribov Hum, gradu Tabor in Gradnik.
V ureditveno območje občinskega središča v obsegu okvirno 316 ha so vključena naselja oziroma deli naselij Laško, Sp. Rečica, Debro, Jagoče, Marija Gradec, Lahomno, Radoblje in Strmca z okoli 5191 prebivalci. V večjih proizvodnih obratih je 1130 zaposlenih in v ostalih večjih ustanovah (Zdravilišče, kmetijska zadruga) okoli 414 zaposlenih. Po projekciji se pričakuje porast števila prebivalcev na okoli 5395, števila stanovanj od sedanjih 1860 na 1995 leta 2020.
Cilji urejanja območja
Naselje Laško se bo tudi v bodoče razvijalo kot upravno in oskrbno središče občine s poudarkom na razvoju turistično zdraviliške in trgovinske dejavnosti.
Osnovne usmeritve prostorskega razvoja v naselju so:
– dokončanje regulacijskih posegov na reki Savinji – regulacija ovinka Savinje pri naselju Marija Gradec in zagotovitev poplavne varnosti na območju naselja,
– krepitev in razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti in gradnja večjega trgovskega centra,
– razvoj in dograjevanje zdraviliško turističnih zmogljivosti,
– nadaljevanje prenove na območju mestnega jedra Laško,
– prenova in dopolnilna gradnja v obstoječih zazidalnih območjih in po zapolnitvi le-teh odpiranje novih območij skladno s potrebami,
– optimalna izraba površin za poselitev znotraj opredeljenih ureditvenih območij v okviru urbanistične zasnove.
Posodobitev glavne ceste in oblikovno ustrezna dograditev vstopnega kraka naselja iz celjske smeri med zdraviliščem in novim bencinskim servisom pri novem mostu za Jagoče, so nujne za razvoj centralnih dejavnosti s potrebami po večjih površinah in za povečanje zmogljivosti obstoječega zdravilišča.
Komunalne in energetske ureditve:
– prioritetno je izgraditi čistilno napravo in dograditi zbirne kolektorje za tranzit odpadne vode,
– širiti plinsko mrežo,
– skladno s potrebami po širitvi poselitvenega območja je dograjevati komunalno in energetsko omrežje, plinsko mrežo in omrežje kabelske televizije.
Varstvo kulturne dediščine
Na območju urbanistične zasnove je pri urejanju na območjih kulturne dediščine upoštevati predpisane režime in pogoje pristojnega regionalnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine na naslednjih območjih:
– kulturnega – naselbinskega spomenika Starega mestnega jedra Laško (EŠD – 310),
– kulturnega spomenika grad Tabor,
– kulturne dediščine na območju Marija Gradec,
– arheološkega območja trške naselbine in
– arheološkega območja na lokaciji obstoječega Zdravilišča Laško
ter na območjih na robu izven UZ:
– arheološkega območja Gradnik
Ohranjanje narave
Na robu (izven meje) urbanistične zasnove je na območju opredeljenih naravnih vrednot upoštevati predpisane režime varovanja in pogoje pristojnega regionalnega Zavoda za varstvo in ohranjanje narave na naslednjih območjih:
– območju naravnega spomenika pri cerkvi sv. Krištofa (gozd in suhi travniki) in
– območju naravnega spomenika Hum
– zasnova organizacije dejavnosti in namenske rabe prostora.
Stanovanja
Predvidena območja za stanovanjsko gradnjo na območju urbanistične zasnove se navezujejo na obstoječa stanovanjska ureditvena območja v Rečici, Debru, Marija Gradcu, Rožniku in Podhumu z lego na pobočjih in reliefno razgibanem terenu v skupnem obsegu še prostih površin 11 ha za okvirno 160 novih stanovanj. Dodatna stanovanja bo možno pridobiti še z dopolnilno gradnjo in prenovo v okviru obstoječih stanovanjskih območij blokovne zazidave (Debro, Rečica) in individualne zazidave ter na območju mestnega jedra.
Za stanovanjsko poslovno gradnjo je opredeljeno ureditveno območje v Jagočah v obsegu še prostih površin 1,36 ha za okvirno 15 novih stanovanj.
Proizvodne in servisne dejavnosti so skoncentrirane na območju že obstoječih industrijskih kompleksov v Sp. Rečici, Debru, Podšmihelu in Laškem v skupnem obsegu okvirno 28 ha. Dodatne še proste površine so opredeljene ob cesti za Šmohor – ureditveno območje KP2/1 – v obsegu 1,38 ha ter prenove in dopolnitve v okviru obstoječih kompleksov.
Zdraviliška turistična dejavnost
V prvi etapi je predvidena razširitev obstoječega kompleksa zdravilišča severno od izliva Rečice v Savinjo v obsegu 1,8 ha za gradnjo hotela z zmogljivostjo 180 ležišč in s programom razširjene turistične ponudbe (preventivno zdravljenje, počitniški program, kongresni in izobraževalni turizem). Dolgoročno so za razvoj te dejavnosti zagotovljene površine na levem bregu Savinje (6,20 ha).
Oskrbne in storitvene dejavnosti, družbene dejavnosti (centralne dejavnosti)
Tudi v bodoče bodo te dejavnosti skoncentrirane v starem mestnem jedru in v okviru oskrbnih centrov stanovanjskih sosesk. Za razvoj trgovinske ponudbe, ki je vezana na večje površine, nemoten dovoz in zadostno število parkirnih mest je opredeljeno območje v obsegu 2,8 ha med glavno cesto in Savinjo južno od novega bencinskega servisa. Na območju Debra v navezavi na športno dvorano je predvidena izgradnja šole z igrišči na površini okvirno 4 ha.
Pokopališče
Pokopališče se bo širilo znotraj opredeljenega kompleksa.
Infrastruktura
Večje prometne ureditve na območju naselja niso predvidene razen dokončanja modernizacije glavne ceste in križišča pri mostu za Jagoče. Skladno s širitvijo poselitve se bodo izgrajevale dovozne ceste ter izvajale sanacije na obstoječem omrežju. Predvidena je ureditev urejenega parkirnega prostora za tovornjake med območjem za proizvodne dejavnosti KP4 in pokopališčem.
Obstoječa in predvidena poselitvena območja na območju urbanistične zasnove se bodo oskrbovala iz vodovoda Laško.
Prioritetno je treba izgraditi čistilno napravo in dograditi primarne zbiralnike za odvod odpadnih voda do čistilne naprave. Dograjevati je sekundarno kanalizacijsko omrežje in ga skladno s predpisi in pogoji pristojne komunalne službe priključiti na zbiralnike po izgradnji čistilne naprave.
V naselju se bo dogradila RTP Debro, predvidena je rekonstrukcija 110 kV daljnovodov. 20 kV omrežje v kabelski izvedbi se bo dograjevalo skladno s potrebami nove poselitve. Z izgradnjo – dograditvijo plinske mreže na razvojnem območju naselja se bo zagotovila ekološko čista oskrba naselja s toplotno energijo.
Pogoji za načrtovanje in izvedbo prostorskih ureditev na območju urbanistične zasnove
Urbanistično oblikovalski pogoji
Pri urejanju in posegih na razvojnem območju naselja je treba obvezno spoštovati osnovni koncent predlaganega razvoja, funkcije in namembnost opredeljenih območij ter zagotoviti dobro prometno povezanost med temi območji za avtomobilski, kolesarski in peš promet.
Vsa nova zazidava na pobočjih in vedutno izpostavljenih legah mora biti prilagojena terenskim razmeram. Obvezen je nizek višinski gabarit, slemena objektov pa vzporedna z daljšo stranico objekta in plastnicami terena.
Prioritetno je treba urediti privlačnejšo vstopno podobo naselja iz celjske smeri z ureditvijo zelenih površin in zasaditvijo ob glavni cesti ter z oblikovno privlačno in gabaritno usklajeno predvideno zazidavo med bencinskima servisoma.
Urejanje na območju naselja mora biti usmerjeno v oblikovanje notranjih ambientov po zaključenih celotah, ki bodo obvladljive s posamičnimi posegi. Pri zgostitvah obstoječe pozidave morajo biti posamične dopolnilne gradnje gabaritno in oblikovno vklopljene v dani prostor.
Vzdolž levega brega Savinje je treba urediti samostojno kolesarsko stezo ter na ključnih lokacijah urediti terminale za kolesa (mestno jedro, avtobusna in železniška postaja).
Pred posegi je treba varovati obvodni prostor Savinje in pritokov in retencijske površine za eventualno razlitje vode iz vidika varstva pred poplavami. Vsi posegi in ureditve na teh območjih morajo biti skladni s pogoji pristojne vodnogospodarske službe.
Na območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine se morajo vsi posegi izvajati skladno s pogoji pristojnega regionalnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti
Na območju urbanistične zasnove se bodo posamezna ureditvena območja prikazana v kartografskem delu – kartnem prikazu št. 14/2 urbanistične zasnove urejala z naslednjimi prostorskimi izvedbenimi akti:
z zazidalnimi načrti (ZN):
območje centralnih dejavnosti in stanovanj na desnem bregu KSC1, KSC2 in KC1, stanovanjska območja KS2, KS3, KS9/2, KS11, KS0 in KS11/1 območje za proizvodno obrtno dejavnost KP2/1in območje RTP Laško.
z ureditvenimi načrti (UN):
območje Komunale Laško, staro mestno jedro, območje Zdravilišča Laško in centralnih dejavnosti KC3, stanovanjska območja KS7/1, del KS7, del KS1/1 ter območja proizvodnih dejavnosti KP2, KP5 in KP5/1 in območje pokopališča.
z lokacijskimi načrti (LN):
območje čistilne naprave in magistralni plinovod.
S prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP):
vsa ostala pretežno pozidana stanovanjska območja KS1, KS1/1 del, KS2/1, del KS3, KS3/1, KS3/2, KS4, KS5, KS6, KS7 del, KS7/2, KS8, KS8/1, KS9, KS10, KS10/1, KS9/1, del KS11/1 zelene, kmetijske in gozdne površine ter lokacije ekoloških otokov.
Skladno z vodnogospodarskimi pogoji (Študija Hidrosvet št. el. 28/1) je obvezna sprememba ureditvenega načrta za območje Zdravilišča Laško za levi breg Savinje.
1.6.2. Urbanistična zasnova Rimske Toplice
Ureditveno območje
Naselje Rimske Toplice je razložene razpotegnjene zasnove z lego na dvignjeni terasi vzporedni z glavno komunikacijo in reko Savinjo s pretežno novejšo pozidavo mestnega značaja. Na jugozahodu zaključuje ureditveno območje naselja po kvaliteti izstopajoč zdraviliški kompleks z objekti na vedutno izpostavljeni lokaciji pobočja in parkovnim gozdom. Na severu je v ureditveno območje vključen starejši gručasti zaselek in obcestna zazidava na območju Šmarjete ob križišču cest.
Ureditveno območje naselja v obsegu okoli 94 ha površine vključuje naselje Rimske Toplice z okoli 898 prebivalci. Z oživitvijo zdravilišča in zdraviliško turističnih dejavnosti se bo ponovno povečalo število zaposlenih v naselju. V lesni galanteriji Sadeko v bližnji Gračnici je 100 zaposlenih. Po izdelani projekciji se bo število prebivalcev povečalo na 954 in število stanovanj od sedanjih 340 na 360 leta 2020.
Cilji urejanja območja
Naselje Rimske Toplice se bo tudi v bodoče razvijalo kot pomembnejše lokalno središče s poudarkom na oživitvi in razvoju turistično zdraviliških dejavnosti.
Osnovne usmeritve prostorskega razvoja v naselju so:
– prioritetna naloga je ponovna oživitev Zdravilišča Rimske Toplice in etapna prenova celotnega kompleksa na podlagi prostorske izvedbene dokumentacije,
– širitev športno rekreacijskih površin na območju sedanjega kopališča,
– dopolnjevanje in razvoj oskrbno storitvenih dejavnosti,
– izgradnja čistilne naprave in dograditev kanalizacijskega sistema,
– izgradnja bencinskega servisa ob glavni cesti v Šmarjeti,
– prenova in dopolnilna gradnja v obstoječih zazidalnih območjih in po zapolnitvi le-teh odpiranje novih območij skladno s potrebami,
– optimalna izraba površin za poselitev znotraj opredeljenih ureditvenih območij v okviru urbanistične zasnove.
Varstvo kulturne dediščine:
Na območju urbanistične zasnove je na območjih opredeljene kulturne dediščine upoštevati pogoje pristojnega regionalnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine na naslednjih območjih:
spomenika oblikovane narave – na celotnem območju zdraviliškega kompleksa in arheoloških območjih v okviru zdraviliškega kompleksa in na območju Šmarjete.
Zasnova organizacije dejavnosti in namenske rabe prostora
Stanovanja
Predvidena je dopolnilna gradnja v okviru obstoječe blokovne in individualne zazidave ter širitev na še proste površine S4 v Ogečah v obsegu 0,70 ha.
Zdraviliška turistična dejavnost
Prioritetno je pristopiti k prenovi objektov in parka v okviru obstoječega zdraviliškega kompleksa.
Oskrba, storitvene in družbene dejavnosti
Za širitev teh dejavnosti je opredeljena površina C2 v obsegu 0,54 ha. Na lokaciji zahodno od šole je predvidena gradnja doma za starejše občane na površini 1,25 ha.
Proizvodne dejavnosti, obrt
Predvidena je dopolnilna gradnja za obrtno dejavnost v okviru obstoječega kompleksa v Šmarjeti. Proizvodne dejavnosti se bodo tudi v bodoče razvijale na lokaciji v Gračnici izven urbanistične zasnove naselja v okviru obstoječega ureditvenega območja lesne galanterije Sadeko.
Šport in rekreacija
Turistično rekreacijska dejavnost se bo razvijala na lokaciji sedanjega letnega kopališča, za širitev je opredeljenih 2,2 ha dodatnih površin.
Pokopališče
Predvidena je širitev zahodno ob osrednji cesti v obsegu 0,27 ha dodatnih površin za ureditev funkcionalnih površin pokopališča (parkirne površine).
Infrastruktura
Tudi v bodoče se bo naselje oskrbovalo s pitno vodo iz obstoječega vodovodnega sistema.
Predvidena je izgradnja čistilne naprave na površini okvirno 0,66 ha na terasi med Savinjo in glavno cesto jugovzhodno od letnega kopališča ter izgradnja zbirnega kolektorja in dograditev sekundarnega kanalizacijskega omrežja.
Večje prometne ureditve državnih cest na območju naselja niso predvidene, proučila se bo možnost nove povezave regionalne ceste preko Savinje. Na območju Šmarjete ob glavni cesti I. reda G 1/5 je predvidena izgradnja bencinskega servisa na površini 0,82 ha. Predvidena je posodobitev obstoječega cestnega omrežja naselja in dograjevanje cest skladno s potrebami poselitve.
Predvidene so prenove in dograjevanje obstoječega omrežja za oskrbo z električno energijo.
Pogoji za načrtovanje in izvedbo prostorskih ureditev na območju urbanistične zasnove
Urbanistično oblikovalski pogoji
Obvezno je zagotoviti sočasno skupno načrtovanje vstopnega dela v naselje in zdraviliški kompleks na odseku med letnim kopališčem in samopostrežno trgovino Izbira.
Bodoče ureditve morajo biti načrtovane in izvedene tako, da bo ohranjena veduta na pobočje zdraviliškega kompleksa z objekti. Zagotoviti je ustreznejši glavni dovoz do zdraviliških objektov z južne strani preko gozda.
Na vstopnih delih v zdraviliški kompleks je zagotoviti skladno s predpisi parkirne površine, ki naj bodo urejene na način, ki zagotavlja zelen – travnat videz teh površin.
Urediti je oblikovno privlačnejšo pešpot od železniške oziroma avtobusne postaje do vstopnega dela v zdraviliško območje in naselje ter do rekreacijskega centra z letnim kopališčem.
Večji poudarek naj bo dan na urejanju zelenih površin ob glavni cesti in na območju predvidenega doma za starejše občane.
Vsa dopolnilna gradnja mora biti gabaritno in oblikovno vklopljena dani prostor. Na območjih varovane kulturne dediščine in še posebej na območju zdravilišča ter v obvodnem prostoru se morajo vsi posegi izvajati skladno s pogoji pristojnih služb za ta področja.
Načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti
Posamezna ureditvena območja v okviru urbanistične zasnove, ki so prikazana v kartnem prikazu št. 15/2 kartografskega dela urbanistične zasnove, se bodo urejala z naslednjimi prostorskimi akti:
z zazidalnimi načrti (ZN):
Stanovanjsko območje S4 in območje doma za starejše občane in območje centralnih dejavnosti C2.
z ureditvenimi načrti (UN):
Območje zdravilišča Rimske Toplice, rekreacijski center RC in območje pokopališča.
z lokacijskimi načrti (LN):
Območje bencinskega servisa in čistilne naprave.
s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP):
Vsa ostala pretežno že pozidana območja S1, S2, S3, C1, C3, zelene in kmetijske površine ter lokacije ekoloških otokov.
Pri izdelavi ureditvenega načrta za območje rekreacijskega centra na območju letnega bazena ob Savinji je obvezno izdelati vodnogospodarske podlage, ki bodo definirale linijo visokovodnega profila.

2. Programske zasnove
2.1. Programske zasnove za območje doma za starejše občane v Rimskih Toplicah
Ureditveno območje
Območje urejanja se nahaja znotraj ureditvenega območja naselja Rimske Toplice v osrednjem delu naselje zahodno od šole. Na severni strani poteka meja ob Tovornikovi ulici, na vzhodni strani ob Zdraviliški cesti, na zahodni ob potoku in na jugu ob obstoječi pozidavi.
Ureditveno območje se v celoti nahaja v k.o. Rimske Toplice in meri 1,25 ha. V ureditveno območje so vključene parcele 883, 912, 913, 191, 914, 915, 884/1 del in 882/del.
Organizacija dejavnosti v območju
Celotno območje programskih zasnov je namenjeno gradnji doma za starejše občane v Rimskih Toplicah s pripadajočimi dostopi, dovozi, parkirnimi in manipulacijskimi površinami ter zelenimi in rekreacijskimi površinami.
Na južnem delu obravnavanega območja je predvidena gradnja objekta z zmogljivostjo cca 150 varovancev. V grafični prilogi so opredeljene maksimalne gradbene linije objekta, ki vključujejo cca 3400 m2 površin.
Severovzhodni del ob križišču Tovornikove ulice in Zdraviliške ceste je namenjen parkirnim površinam.
Zahodni del ob potoku, pas ob Tovornikovi ulici in ob Zdraviliški cesti so predvideni kot obvezni zeleni pas, zasajen z drevjem in grmičevjem, ostale površine pa so namenjene dovoznim potem, za manipulacijske ter zelene in rekreacijske površine.
Dovozna priključka na obravnavano območje sta predvidena v podaljšku Aškerčeve ceste z Zdraviliške ceste in na severu s Tovornikove ulice.
Zasnova prometnega, komunalnega in energetskega omrežja
Zasnova prometne ureditve
Predvideni Dom za starejše občane je lociran zahodno od Zdraviliške ceste v Rimskih Toplicah (JP702340). Dovozna priključka na območje doma starejših občanov oziroma na predvidene parkirne površine (30 x 45 m) bosta izvedena na Zdraviliško ulico na vzhodni strani in obstoječo Tovornikovo ulico na severni strani obravnavanega območja.
Ob Zdraviliški ulici je na vzhodnem robu ceste predvidena ureditev hodnika za pešce.
Vodovod
Na obravnavanem območju je obstoječe vodovodno omrežje PE 250 in AC 200, ki poteka ob Zdraviliški cesti oziroma po jugovzhodni meji programskih zasnov in jo tudi prečka. Upravljalec vodovodnega omrežja Pivovarna Laško razen upoštevanja 4 m varovalnega pasu ob obstoječih cevovodih nima posebnih pogojev.
Predvideni objekt bo priključen na obstoječe omrežje ob upoštevanju pogojev upravljalca.
Kanalizacija
Po Aškerčevi cesti in ob vzhodnem robu zdraviliške ceste poteka obstoječa kanalizacija BC DN 400 in BC DN 600 z izpustom v Ično.
Za območje Rimskih Toplic je bil izdelan projekt Odvajanje in čiščenje odplak Rimskih Toplic (PUV proj. št. 4/94), ki predvideva za obravnavano območje ločen kanalizacijski sistem. Sanitarne odplake bodo odvajane po fekalni kanalizaciji s priključkom na zbirni kanal Rimskih Toplic in vodene na čistilno napravo. Meteorne, drenažne in ostale žive vode bodo vodene ločeno po meteornih kanalih z direktnim iztokom v površinski vodotok.
V nadaljnjih fazah načrtovanja je treba preveriti ustreznost dimenzij obstoječega kanalizacijskega omrežja in ga po potrebi rekonstruirati ter izdelati ustrezno dokumentacijo za fekalno in meteorno kanalizacijo ob upoštevanju že izdelane idejne zasnove odvajanja in čiščenja odplak ter pogojev upravljalca.
TK omrežje
Ob Zdraviliški cesti, vzporedno s predvidenim objektom doma za starejše občane poteka zemeljski TK, kabel in se pri dovoznem priključku za osnovno šolo odcepi na vzhod.
Objekt se bo priključil na obstoječe TK omrežje brez posebnih pogojev upravljalca Telekom Slovenije, PE Celje, ob upoštevanju obstoječih tehničnih predpisov.
Energetika
Predvideni objekt bo priključen na obstoječe NN električno omrežje – NN zbiralnico TP 10/0,4 kV šola, ki se nahaja na jugovzhodni strani meje območja.
Predvideno območje programskih zasnov doma za starejše občane, oziroma parkirne površine in dovozni priključek, seka obstoječi daljnovod 10 kV Rimske Toplice. Upravljalec Elektro Celje zahteva, da je pri izvedbi potrebno mehansko in električno ojačati izolacijo daljnovoda, oddaljenost stojnih mest ne sme biti manjša od 5 m od roba parkirnih površin in varnostna višina v križni razpetini ne sme biti manjša od 7 m. Ostalih posebnih pogojev razen upoštevanja veljavnih tehničnih predpisov in normativov, upravljalec ne predpisuje.
Usmeritve za urbanistično in krajinsko oblikovanje območja ter arhitektonsko oblikovanje objektov
Osnovne usmeritve za ureditev območja so:
– naravne in urbane danosti v prostoru narekujejo podolgovato zasnovo objekta v osi severozahod – jugovzhod in razgiban tloris,
– konfiguracija terena pogojuje delno vkopan objekt, tako da bodo zemeljske mase čimbolj izkoriščene,
– izpostavljena lokacija in usklajenost z ostalimi zgrajenimi objekti v naselju dopušča etažnost K+P+IP ali K+P+1+IP,
– strešna konstrukcija mora biti dvokapnica s poudarjeno smerjo slemena severozahod – jugovzhod, s čopi in frčadami. 40° naklon in obvezno temno ali opečno kritino,
– pri zunanji ureditvi je treba upoštevati princip sonaravnega načrtovanja.
Usmeritve za varovanje okolja
Hrup
V skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju sodi obravnavano območje v II. območje stopnje varstva pred hrupom, za katerega veljajo naslednje mejne ravni hrupa: 45 dBA ponoči in 55 dBA podnevi.
Predlagana gradnja doma za starejše občane ne bo prekomerno obremenjevala okolja s hrupom.
Zrak
Kot energetski vir je v prvi fazi predvideno lahko kurilno olje, po izgradnji plinovodnega omrežja, pa zemeljski plin, zato bo dodatna obremenitev okolja minimalna.
Vode
Fekalne odplake bodo speljane v javno kanalizacijsko omrežje.
Komunalni odpadki
Odpadki se bodo zbirali v zabojnikih in odvažali na komunalno deponijo.
2.2. Programske zasnove za območje trgovskega centra in pekarne Debro
Ureditveno območje
Območje urejanja se nahaja znotraj meje urbanistične zasnove Laško in vključuje nezazidane površine na desnem bregu Savinje na severnem delu naselja.
Ureditveno območje se v celoti nahaja v katastrski občini Debro in meri 2,81 ha.
Vzhodna meja ureditvenega območja poteka po desnem bregu predvidene regulacije Savinje, severna po južnem robu ceste v Jagoče, zahodna po vzhodnem robu predvidene rekonstruirane ceste G 1-5 in južno po južnem robu parcele št. 34.
Grafični prikaz meje je razviden iz grafičnih prilog v merilu 1:1000 in 1:5000. Ureditveno območje programskih zasnov vključuje naslednja zemljišča parcel št. 15/2, 15/1, 17, 19, 20, 21, 29/2, 30, 32, 33 in 34 v k.o. Debro.
Organizacija dejavnosti v prostoru
Površine v mejah ureditvenega območja programskih zasnov so namenjene za lokacijo trgovskega centra in pekarne s pripadajočimi dovozi, dostopi, parkirnimi in manipulacijskimi površinami, deponijo gradbenega materiala in zelenih površin s peš potmi.
Podolgovata oblika območja s poudarjeno smerjo sever – jug narekuje centralni dovozni priključek s ceste GI-5, ki deli območje na dva dela z različno namembnostjo. Priključek omogoča zavijanje desno desno iz smeri Laško – Celje.
Ob dovoznem priključku bodo urejene parkirne površine za oba predvidena objekta. Na severnem delu območja bo trgovski center z deponijo gradbenega materiala, na južnem pa pekarna. V grafičnih prilogah so opredeljene maksimalne gradbene linije obeh objektov, ki so določene ob upoštevanju obveznih odmikov od prometnic in obstoječih komunalnih vodov.
Ob vzhodni gradbeni liniji trgovskega centa in pekarne je predvidena servisna cesta za napajanje objektov in dovoz na cesto v Jagoče, ki v križišču s cesto GI-5 omogoča promet v smeri Laško.
Ostale zelene površine ob prometnicah, Savinji in na južnem delu ureditvenega območja bodo urejene zelenice z obvezno zasaditvijo drevja. Ob desnem bregu Savinje je predvidena glavna pešpot kot povezava med obstoječo peš potjo pri Zdravilišču Laško in predvidenimi zdraviliško-turističnimi objekti na levem bregu Savinje ter zaselkom Jagoče.
Zasnova prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, vodogospodarstvo
Promet
Ureditveno območje programskih zasnov se prometno navezuje na državno cesto GI-5 in lokalno cesto Laško – Jagoče.
Parkirne površine na obravnavanem območju se nahajajo severno od objekta »A«, južno od objekta »B« in med obema objektoma.
Skladno z lokacijo parkirnih površin bo potrebno urediti dovozne priključke na obstoječe kategorizirane ceste. Dovozni priključek na severni stani objekta »A« bo izveden na obstoječo cesto Laško – Jagoče z možnostjo zavijanja desno in levo in navezavo na križišče s cesto GI-5. Dovozni priključek k centralnim parkirnim površinam med obema objektoma bo s ceste GI-5 Laško – Celje, in se bo koristil samo za smer Laško – Celje, kot desni uvoz in desni izvoz.
Vse parkirne površine in dovozni priključki bodo izvedeni v skladu z veljavnimi predpisi in standardi, ostalih posebnih pogojev upravljalci ne predpisujejo.
Interni promet bo urejen po servisni cesti, ki bo povezovala parkirišče in bo potekala po vzhodnem robu kompleksa.
Za pešce je predvidena ureditev pešpoti po desnem bregu Savinje, ki bo povezana preko zdraviliškega kompleksa z mestnim jedrom in predvidenim zdraviliško-turističnim kompleksom na levem bregu Savinje.
Vodovod
Trasa obstoječega javnega vodovoda poteka po zahodnem robu Celjske ceste in se severno od meje območja programskih zasnov (ob odcepu za most čez Savinjo) nadaljuje v smeri Jagoče.
Priključke za predvidene objekte bo možno izvesti na obstoječe vodovodno omrežje. Upravljalec vodovodnega omrežja Pivovarna d.d. posebnih pogojev za izvedbo priključkov ne predpisuje.
Kanalizacija
Za Laško je bil izdelan projekt dopolnitev zasnove kanalizacijskega sistema Laško (PUV proj. št. 38/94), ki predvideva za obravnavano območje pretežno mešani kanalizacijski sistem.
Ob desnem bregu Savinje poteka preko obravnavanega območja mešan kanalizacijski sistem. V osrednjem delu ureditvenega območja se z zahodne strani priključi še ločen sistem meteornih in sanitarnih odplak iz stanovanjske soseske Debro.
Predvidene objekte bo možno priključiti na obstoječe kanalizacijsko omrežje skladno s pogoji upravljalca.
Energetika
Za oskrbo z električno energijo je na območju programske zasnove po vzhodni bankini glavne ceste že položena KB kanalizacija (8 x AC). Za napajanje predvidenih objektov z električno energijo je predvidena KB kanalizacija 4 x AC Ø 100 mm na katero bo možno izvesti nove priključke.
Upravljalec Elektro Celje ne predpisuje posebnih pogojev pri izvedbi predvidenih objektov.
Preko obravnavanega območja, in sicer po vzhodni strani ob reki Savinji poteka plinovod P 231 B, ki obratuje pod tlakom 3 bar in je premera 200 mm. Upravljalec Geoplin d.o.o. predpisuje posebne pogoje izvajanja del v zaščitnem pasu plinovoda 2 x 5 m pod strokovnim nadzorstvom upravljalca ob upoštevanju vseh predpisov in standardov ter ob predhodni pridobitvi vseh potrebnih soglasij. Preko obravnavanega območja poteka tudi nizkotlačni plinovod PE 225-350 m. bar., katerega upavljalec so Slovenski plinovodi. Upravljalec navaja možnost priključitve objektov na obstoječi plinovod ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov in standardov pri izvajanju del.
Telefon
Ob vzhodnem robu meje programskih zasnov (ob desnem bregu reke Savinje) poteka obstoječi zemeljski TK vod (optični kabel), na katerega je možno izvesti priključke za posamezne objekte.
Upravljalec Telekom d.d. poleg upoštevanja obstoječih TK vodov in veljavnih predpisov ter standardov ostalih posebnih pogojev ne predpisuje.
Vodnogospodarstvo
Pred pozidavo območja na desnem bregu Savinje od mostu v Jagoče do vtoka Rečice v Savinjo je potrebno izvesti ureditev korita Savinje od mostu v Jagoče do mostu v Staro mestno jedro Laško. Pri nadaljnjem načrtovanju in urejanju območja je upoštevati še naslednje vodnogospodarske pogoje:
– kota tal objektov mora biti minimalno 20 cm nad koto visokih vod novembra 1998,
– odmik objektov od zgornjega roba brežine Savinje mora znašati minimalno 10 m. Ta pas ob Savinji mora ostati na obstoječi koti in ga ni dopustno nasipati,
– sanitarne in tehnološke odpadne vode iz objektov je potrebno odvajati v kanalizacijo, skladno z navodili upravljalca,
– meteorne vode s strešin in parkirnih površin za osebna vozila je potrebno kontrolirano odvajati v površinski odvodnik,
– meteorne vode iz manipulativnih površin je potrebno odvajati v meteorno kanalizacijo preko zadostno dimenzioniranih lovilcev olj,
– rešitve zgoraj navedenih pogojev, vključno z zunanjo ureditvijo, morajo biti v načrtih PGD, PZI jasno prikazane, kajti le na tako obdelano projektno dokumentacijo bomo lahko izdali pozitivno vodnogospodarsko mnenje,
Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
V mejah ureditvenega območja veljajo naslednje usmeritve:
– urbanistična zasnova mora biti sodobna in racionalna,
– obstoječa prometna, komunalna in energetska infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve Savinje narekujejo podolgovato zasnovo objektov s poudarjeno osjo sever – jug,
– raven teren in poplavne vode Savinje pogojujejo gradnjo objektov brez kleti s pritličjem ali pritličjem in nadstropjem,
– zaradi izpostavljene lokacije ob glavni prometnici morata biti objekta enako oblikovana. Fasade ob cestah morajo biti skrbno oblikovane s poudarjenimi arhitekturnimi elementi (vhod, vogali, odprtine ...),
– strešna konstrukcija je lahko dvokapnica ali ravna s poudarjenim zaključnim vencem,
– parkirne površine morajo ustrezati normativom posameznih dejavnosti. Zaradi velikih površin morajo biti obvezno zasajene z drevjem,
– zelene površine bodo intenzivno oblikovane na obrobju obravnavanega območja kot protihrupna in vizualna bariera. Znotraj območja so v sklopu zunanje ureditve predvidene le manjše zelene površine zasajene z drevjem in grmovnicami.
Usmeritve za varovanje okolja
Hrup
V skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju sodi obravnavano območje v III. območje stopnje varstva pred hrupom, za katerega so dovoljene mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in nočne 50 dBA. Na južnem delu meji območje na zdraviliški kompleks, ki sodi v I. stopnjo varstva pred hrupom, zato je predvidena zasaditev zelenega pasu, objekt pekarne pa mora biti dodatno protihrupno izoliran, tako da bo zagotovljena raven hrupa v mejah dovoljenega.
Zrak
Po odloku o razvrstitvi območij RS v območju onesnaženosti zraka za potrebe varstva (Uradni list SRS, št. 19/88, Uradni list RS, št. 30/90, 40/90 in 73/94) sodi naselje Laško v III. območje onesnaževanja zraka, kar pomeni, da onesnaževanje zraka ne presega dovoljenih ravni.
Vode
Na obravnavanem območju ni obstoječih vodnih virov. Fekalne odplake bodo speljane v javno kanalizacijsko omrežje. Meteorne vode s parkirnih površin bodo vodene v kanalizacijo preko lovilca olj.
Požarna varnost
Za zagotovitev požarne vode je predvideno obstoječe in predvideno hidrantno omrežje.
Preprečitev širjenja požara bo zagotovljena z medsebojnimi odmiki objektov. Dostop za gasilska vozila bo po interventnih poteh, ki potekajo po cestah peš poteh in zelenicah.
Odpadki
Komunalni odpadki se bodo zbirali v zabojnikih in odvažali na komunalno deponijo.
V okviru območja se bo uredila lokacija z zabojniki »ekološki otok« za ločeno zbiranje odpadkov po izdelanem projektu Komunale Laško za območje občine.
2.3. Programska zasnova za turistično rekreacijski center Trobni dol
Ureditveno območje
Predlagano območje turistično rekreativnega centra Trobni dol leži na območju dveh občin. Večji zahodni del kompleksa s stavbišči leži na območju Občine Laško, manjši vzhodni del pa v Občini Šentjur. Meja med občinama poteka po potoku Vodiški Graben.
Predmet obravnavane programske zasnove je ureditveno območje na območju Občine Laško.
V ureditveno območje so vključene travniške in gozdne površine na reliefno razgibanem pobočju in stavbno zemljišče z objekti nekdanje kmetije na območju Trobni dol. Na skrajnem vzhodnem delu meji območje na potok Vodiški Graben.
Ureditveno območje se v celoti nahaja v katastrski občini Trobni dol in meri 12,5 ha. Meja ureditvenega območja gledano v smeri urinega kazalca poteka od izhodiščne točke na dovozni ceti po jugozahodni in severozahodni meji parcele 1320/20 do parcele 1320 ter po severni meji te parcele do parcele 1310. Od tu se nadaljuje v smeri sever po zahodni meji parcel 1310 in 1306 ter po severni meji parcele 1306 do Vodiškega potoka, se usmeri proti jugu s potekom po potoku do parcele 1370/1. V nadaljnjem poteku se meja usmeri proti jugozahodu po severni meji parcele 1370/1 ter v smeri proti severozahodu po jugozahodni meji parcele 1370/2 do parcele 1369 ter se usmeri proti zahodu po južni meji parcel 1369 in 1328/1 ter po zahodni meji parcele 1328/1 do izhodiščne točke opisa na dovozni cesti v kompleks.
Organizacija dejavnosti v prostoru
Oblikovana so štiri prostorsko in funkcionalno povezana območja:
a) obstoječe stavbno zemljišče z objekti domačije v obsegu okvirno 0,24 ha. Predvidena je preureditev obstoječih objektov hleva za lovsko restavracijo s prenočišči in kašče za pripravo in skladiščenje mesa in pijač ter nadomestna gradnja za dotrajani stanovanjski objekt za ureditev gostinskega objekta s turističnimi sobami,
b) obstoječa obora za jelenjad na območju ograjenega gozdnega zemljišča. Neograjeni del gozdov je namenjen za sprehajanje in rekreativno jahanje. Skupna površina gozdov v okviru ureditvenega območja je okvirno 4 ha,
c) kmetijska zemljišča v skupnem obsegu okvirno 5,2 ha so namenjena za pašo in košnjo za potrebe jelenjadi in so sestavni del obstoječe obore,
d) območje z izletniško-rekreativno ponudbo ob Vodiškem potoku v skupnem obsegu okvirno 3 ha. Predvidene so naslednje ureditve:
– ureditev dveh ribnikov na Vodiškem potoku (renaturacija nekdanjih ribnikov na tem območju) in ribiške koče. Z ureditvijo ribnikov se posega tudi na zemljišče občine Šentjur,
– ureditev igrišč za: odbojko na mivki, namizni tenis, balinišče in kegljišče, ureditve za lokostrelstvo,
– na skrajnem jugovzhodnem delu je predvidena ureditev parkirnih travnatih površin ob dovozni cesti in čistilna naprava.
Zasnova prometne ureditve
Dovoz do objektov z gostinsko ponudbo je po dobro utrjeni dovozni cesti iz zahodne smeri iz ceste Blatni vrh – Trobni dol – Tevče. Predvidena je utrditev dovoznih cest do obravnavanega območja in posodobitev priključnih odsekov na krajevno in lokalno cestno omrežje občine.
Vodnogospodarski pogoji
V vodnogospodarskih pogojih MOP Uprave za varstvo narave – izpostave v Celju (št. 355-08/560/3-94/BS, z dne 19. 9. 1994) je navedeno, da je v preteklosti na tem mestu že obstajal sistem zadrževalnikov vode s še dobro vidnimi elementi bivše zajezitve. Zajezitev vodiškega grabna bo ugodno vplivala na urejevanje vodnega režima ob potoku, zmanjšala bi se nevarnost poplavljanja pribrežnih zemljišč ter talna in bočna erozija.
Pri nadaljnjem načrtovanju in urejanju morajo biti upoštevani naslednji pogoji: zagotovljen mora biti nemoten pretok ekološko sprejemljivih količin vode v dolvodni strugi potoka, upoštevani pogoji za ureditev talnega izpusta vode, zagotovitev odtoka prelivnih vod, ureditev obvodnega zemljišča ter pogoji za izdelavo projekta.
Izdani vodnogospodarski pogoji morajo biti obvezno izhodišče za izdelavo ureditvenega načrta, ki bo osnova za izdajo gradbenega oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo.
Zasnova komunalnih in energetskih ureditev
Vodovod
Območje domačije s predlaganimi ureditvami ima lastno vodovodno zajetje, ki zadošča za sedanje in bodoče potrebe. Pridobljeno je mnenje glede kvalitete in neoporečnosti vode od Zavoda za zdravstveno varstvo Celje.
Odvodnjavanje in čiščenje odplak
Predvidena je ureditev kanalizacije od turistične kmetije in ribiške koče do interne čistilne naprave ob Vodiškem Grabnu.
Elektrika, telefon
Na območju obstoja električni priključek. Iz obstoječega nizkonapetostnega omrežja. Pri nadaljnjem načrtovanju in urejanju je obvezno upoštevati pogoje upravljalca Elektro Celje.
Telefonsko omrežje je zgrajeno do bližnje kmetije, v teku pa je urejanje ISDN telefonskega priključka do turistične kmetije.
Ogrevanje
Za ogrevanje turistične kmetije je predviden ekološko čimmanj onesnažujoč način ogrevanja – lahko kurilno olje ali plin iz internega plinskega rezervoarja. V primeru dodatnega ogrevanja v kaminih ali kmečki peči se bo ogrevalo na drva.
Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje ter za varovanje okolja
Pri ureditvah ribnikov in krajinske ureditve območja morajo biti upoštevani pogoji pristojne vodnogospodarske, naravovarstvene in gozdarske službe ter zagotovljeno sodelovanje s pristojno ribiško in lovsko družino.
Skladno z izdelanim poročilom o vplivih na okolje v zvezi z revitalizacijo ribnikov v Trobnem dolu (KOVA d.o.o., št. poročila EK-988/99 z dne 27. 9. 1999) je pri ureditvi ribnikov in okolnega prostora obvezno zagotoviti in upoštevati naslednje okoljevarstvene ukrepe:
– ribnike je potrebno urediti sonaravno. Brežine je potrebno, kjer je to mogoče, urediti pod naklonom 30 in pustiti, da se na njih zaraste avtohtona vegetacija,
– gradnja ribnika na območju občine Šentjur na levem pritoku Vodiškega grabna ni sprejemljiva,
– ribe v ribnikih se naj gojijo na ekstenzivni način, kar pomeni brez dodatnega krmljenja, brez gnojenja in apnenja ribnikov,
– v ribnikih se naj vzrejajo avtohtone ribje vrste. Količina rib naj ne preseže 400 kg/ha ribnika,
– kolikor je potrebno se naj ribniki praznijo in polnijo v jesenskem času. Voda iz ribnikov pa se naj, zaradi različne temperature vode, izpušča na daljše časovno obdobje. Glede na manjše količine vode v Vodiškem grabnu velja enako tudi za polnjenje ribnikov,
– za dvoživke, ki jih bo poseg najbolj prizadel, je potrebno zgraditi nadomestni habitat. Mlaka, ki mora biti globoka od 0,3 do 1 m se mora nahajati pred ribniki, v njej pa ne sme biti rib. Brežine morajo biti kar se da položne, vegetacija pa mora biti prisotna vsaj v polovici mlake.
V zvezi z legalizacijo obstoječe obore je rabo v obori in vse ureditve izvesti skladno z izdelanim poročilom o vplivih na okolje (KOVA d.o.o. št. poročila EK – 417/99) z upoštevanjem naslednjih okoljevarstvenih ukrepov:
– rastišča v obori je potrebno stalno opazovati in stanju prilagoditi številčnost, potrebne agrotehnične ukrepe na zemljiščih in količino in vrsto dohranjevanja. Ob pojavu vidnih poškodb rastišča je nujno takojšnje ukrepanje in s tem omogoči sanacijo v krajšem času,
– postavitev krmišča in napajališča mora biti na stabilnem in na položnejšem ali celo ravnem terenu. Divjad se giblje po stalnih poteh in zaradi večje frekventnosti pride do površinske in jarkaste vodne erozije. Zato je potrebno menjavati lokacijo krmišča (izmenično krmljenje na večih krmiščih),
– travišča je potrebno negovati. Če se prekomerno poškoduje travna ruša, je potrebno takšen prostor zaščititi z ograditvijo. Zaželeno je, da je obora pregrajena v črednike,
– za ohranitev rastišč in zemljišč, je nujna stalna optimalna vlažnost zemlje tako, da je zagotovljena čim večja nosilnost tal. Potrebno je regulirati vlažnost rastišča (vodni zadrževalniki v času suše in zgrajen drenažni sistem),
– ograja mora biti izvedena stabilno in visoko, da divjad ne more uiti iz bore. Pri tem je upoštevati višino snežne odeje v zimskem času. Nestabilna tla je izločiti iz obore oziroma iz trase poteka ograje. Obvezna je redna kontrola ograje, še posebej v daljših deževnih razdobjih in v času spolne aktivnosti divjadi,
– maksimalna številčnost populacije ob še znosni degradaciji okolja v obori znaša 3–4 živali na ha površine obore. Številčnost divjadi je potrebno strogo nadzorovati, da so negativni vplivi v obori še obvladljivi in se ne širijo v okolje.
Na območju turistične kmetije je s prenovo in adaptacijo objektov ohraniti prvobitno arhitekturo, tlorisni in višinski gabariti ter lega objektov se morajo obvezno ohraniti. Objekti morajo biti oblikovani tako, da bodo upoštevani elementi tradicionalne arhitekturne značilne za arhitekturno krajino tega območja. V enakih arhitekturnih elementih mora biti oblikovana tudi predvidena ribiška koča (pritlični objekt s podolgovatim tlorisom, dvokapna streha z nakloni strešin 45° opečna kritina).
Z območja turistične kmetije in ribiške koče se bo uredila kanalizacija in čistilna naprava ob Vodiškem Grabnu.
Ogrevanje turistične kmetije bo z lahkim kurilnim oljem ali s plinom iz plinskega rezervoarja.
Usmeritve za obrambo in zaščito
V danem prostoru ni načrtovanih območij za obrambo in zaščito.
Zaporednost urejanja območja
Območje se bo urejevalo po zaključenih območjih in etapah. Prioritetno se bo uredil kompleks z objekti turistične kmetije in v drugi etapi zajezitev ribnikov z ureditvijo okolice ter izvedbo kanalizacijskega sistema s čistilno napravo. V naslednjih fazah se bo dograjevala načrtovana dodatna turistična ponudba.

Vsi objekti, ki so zgrajeni z gradbenim dovoljenjem do leta 1997 in nimajo opredeljenega stavbnega zemljišča, se jih obravnava kot ažurirano stanje ter se jih opredeli pri naslednjih spremembah in dopolnitvah planskih aktov.

Področje obrambe in zaščite je obravnavano v elaboratu št. 801-09-97/99.

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati za Občino Laško prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Laško – tekstualni in kartni del (Uradni list SRS, št. 46/87 in 44/88, Uradni list RS, št. 26/93).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.