Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91 in 13/93), 5. člena odloka o gospodarskih javnih službah Občine Radeče (Uradni list RS, št. 69 /95) in 18. člena statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Radeče na 12. redni seji dne 14. 9. 2001 sprejel

Odlok določa pogoje in način o odvajanju odpadne in padavinske vode, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne vode, ki nastaja v gospodinjstvih, industriji in drugih uporabnikih ter odvajanju padavinske vode iz naselij, ki so priključeni na javno kanalizacijsko omrežje (v nadaljevanju: javna kanalizacija), s katerim upravlja in gospodari JP Komunala Radeče d.o.o., ter obveznosti in pravice upravljalca in uporabnikov ter objektov in naprav.

Upravljalec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode je JP Komunala Radeče d.o.o.

Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna in ali padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.

Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode in je v upravljanju upravljalca.

Upravljalec sprejme v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje odpadne in padavinske vode.
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javne kanalizacije z namenom da se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje.

Objekti in naprave uporabnika so:
– kanalizacijski priključek, ki poteka neposredno od mesta priključitve na javno kanalizacijo
– interna kanalizacija.
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode.

Kanalizacijski priključek poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška in mora biti vedno dostopen upravljalcu zaradi nadzora.
Priključek na interno kanalizacijo financira uporabnik in je njegova last.

Interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in zemljišču uporabnika do priključka na javno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami.

Objekti in naprave upravljalca so:
1. sekundarno omrežje in naprave:
– kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naselij),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naselij);
2. primarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz večstanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij, manjših naselij),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz več stanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
– naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih).

Kjer je ali se gradi javna kanalizacija je obvezna priključitev in uporaba javne kanalizacije.
Objekte, ki še niso priključeni, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka.

Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice in upravljalcu omogočiti nadzor.

Upravljalec je dolžan dopustiti priključitev, če uporabnik vloži zahtevo za priključitev, vendar če dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
Ko priključitev ni možna, mora upravljalec o tem obvestiti uporabnika.

Upravljalec izda soglasja k:
– prostorskim izvedbenim aktom
– lokacijski dokumentaciji
– na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
– vlogi za uporabno dovoljenje
– vlogi za začasen priključek
– za priključitev.
Upravljalec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.

Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a) za soglasje k lokacijski dokumentaciji:
– lokacijsko dokumentacijo,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode;
b) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno lokacijsko dovoljenje;
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod,
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje;
c) soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),
– katastrski načrt (mapna kopija),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– načrt strojne (vodovodne) napeljave,
– soglasje za prekop cestišča, v primeru prečkanja cestišča,
– soglasja lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
d) soglasje za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
– opis predvidene porabe vode.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja točka c) tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.

Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadne in padavinske vode ter, da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.

Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji, ko je poravnal vse obveznosti in predložil vso potrebno dokumentacijo.

Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih nadzira upravljalec.
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede samo za to usposobljen delavec pod nadzorom upravljalca.
Upravljalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.

Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljalec po odjavi izbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.

Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte v upravljanje in gospodarjenje upravljalcu.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja itd.);
– vsi merilci morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje;
– izračunani morajo biti stroški obratovanja kanalizacije, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom;
– izdelan mora biti sanacijski program, razvoj kanalizacijskega sistema, ki se prevzema in izdelan predračun;
– izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja odpadne in padavinske vode, ki upravljalcu omogoča nemoteno upravljanje obstoječih in prevzetih objektov in naprav javne kanalizacije;
– postopek prevzema mora biti izdelan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatkih o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev).

Upravljalec v soglasju za kanalski priključek določi uporabniku obveznost opravljati periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode.
Navedene naprave uporabnik vzdržuje na lastne stroške.

Odvedena odpadna voda se obračuna v kubičnih metrih.
Uporabnik, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo v m3 v enaki količini in po stopnji onesnaženja v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo, skladno z določili o oskrbi z vodo.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali vodovodov, plačujejo stroške odvedene vode v količini kot jo porabijo. Količina porabljene vode se meri z vodomerom. Vsi uporabniki z lastnimi viri vode, sklenejo pogodbo z upravljalcem javne kanalizacije, o odvajanju vode in načinu meritve odvajanih količin vode.
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, ki nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka, po tem roku se zaračunava mesečno odvajanje po 15 m3 na osebo za stanovanjski objekt.

Če upravljalec ali porabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče očitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi očitkov obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni izvedena, določita v pogodbi pavšalno porabo na podlagi standardov porabe.

Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določbe odloka o oskrbi z vodo.

Meritve, ki so določene v soglasju, izvaja uporabnik sam ali za to pooblaščen izvajalec.
Upravljalec predpiše način vzorčenja, pogostnost meritev in analiza parametre.
Meritve, ki so osnova za izračun kanalščine, izvaja upravljalec.

Upravljalec lahko zmanjša pogostnost in obseg meritev, ki si določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da so lahko odpadne vode na priključku na javno kanalizacijo ustrezne, vendar ne na manj kot vsakih šest mesecev.
O rezultatih meritev je uporabnik dolžan obveščati upravljalca najmanj enkrat letno oziroma do 31. 1. tekočega leta za preteklo leto.

Upravljalec določi način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in pogostost meritev odpadne vode.
Uporabnik mora upravljalcu predložiti v potrditev projekt za izvedbo merilnega mesta.
Uporabnik mora v roku osmih dneh po izgradnji merilnega mesta, pisno zaprositi upravljalca za nadzorni pregled mestnega mesta.
Merilno mesto mora biti v vsakem času dostopno upravljalcu.
Uporabnik mora voditi obratni dnevnik merilnega mesta.
Uporabnik mora upravljalcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratnega dnevnika, odvzema vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav.

Kadar upravljalec presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja merilnega mesta nesorazmerno draga, lahko upravljalec predvidi druge načine za določitev količine in kvalitete odpadne vode.

Uporabnik je dolžan obvestiti upravljalca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.

Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.

Vse stroške za meritev plača uporabnik.

V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek.
Količina in lastnost tehnološke odpadne vode mora biti v skladu z določilom 20. člena.

Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo čistiti.
Uporabnik uveljavlja take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.
Kadar se koncentracija škodljivih snovi v odpadni vodi, zaradi zmanjšanja porabe vode povečajo nad dovoljeno vrednostjo, dnevna količina škodljivih snovi pa ostaja enaka ali se zmanjša, lahko upravljalec na podlagi strokovnega mnenja pravnemu organu, ki je izdal uporabno dovoljenje, predlaga spremembo le-tega.
Če so potrebni dodatki postopku čiščenja, mora uporabnik predložiti upravljalcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu s 66. členom zakona o varstvu okolja in ponovno zaprosilo za izdajo soglasja za kanalski priključek.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadne vode, ki vsebujejo škodljive ali nevarne snovi, določene s predpisom.
Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode, pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi ali smernice, ki veljajo v Evropski uniji.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšnih koncentracijah, ki bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije;
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje zaposlenega osebja;
– povzročila ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi;
– stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije;
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature;
– povzročala, da bi v kanalih nastajal vodikov sulfid;
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi;
– povzročala, da nastaja neprijeten vonj;
– povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi;
– vsebovala drugo snov, ki se po predpisu šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad dovoljeno koncentracijo.

Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odjave prekine odvajanje odpadne in padavinske vode v naslednjih primerih:
1. uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod;
2. če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije;
3. če odpadna voda prekorači dovoljeno količino maščob, kislin, trdnih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih ali drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav;
4. če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali pa v nasprotju z njim;
5. če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka;
6. če uporabnik ne poravnava računov za kanalščino.
Odvajanje odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni opravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh napravah zaradi njegovega ravnanja, ki jo je povzročila njegova odpadna voda.

Upravljalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
V primeru intervencije na objektih in napravah, lahko upravljalec prekine odvajanje odpadne in padavinske vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.

V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima upravljalec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda, mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in upravljalca.

Upravljalec ima pri odvajanju odpadne in padavinske vode naslednje obveznosti:
– skrbi za normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije, čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju;
– ravna skladno z določbami pravilnika iz 6. člena tega odloka ter z njimi seznanja uporabnike;
– redno kontrolira pri uporabnikih sestav odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja te-teh;
– obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadne in padavinske vode, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno;
– vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije ter redno usklajuje kataster pri zbirnem katastru geodetske uprave;
– skrbi za meritev in obračun odvedene vode oziroma vode, ki jo uporabniki sami načrpajo;
– izdaja soglasja in omogoča priključitev na javno kanalizacijo;
– organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile in o nastopu višje sile pravočasno poroča občinskim organom;
– sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov;
– nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov;
– dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo;
– kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje;
– kontrolira vodotesnost kanalov in bazenov.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljalca;
– omogoča upravljalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa;
– redno vzdržujejo interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave;
– redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo posredujejo upravljalcu;
– pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji;
– obveščajo upravljalca o vseh spremembah pogojev za priključitev;
– redno plačujejo odvajanje odpadne vode na podlagi izdanih računov;
– odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določene v strokovnem navodilu o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode;
– dolžni so prijaviti upravljalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne in padavinske vode;
– dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode;
– uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo, morajo najmanj štirikrat letno oziroma o vseh spremembah predložiti upravljalcu analizo odpadne vode, izdelano v skladu s strokovnim navodilom o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode;
– odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neosnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti;
– če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo upravljalca pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja.
Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca.
Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
Upravljalci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, toplovodnega, telekomunacijskega omrežja itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave in omrežje nepoškodovano.

Z denarno kaznijo 100.000 do 500.000 SIT se kaznuje upravljalec javne kanalizacije:
1. če prekine odvod brez predhodnega obvestila uporabnikom (35. člen) in je zato povzročena škoda, razen v primeru nepredvidenih okvar (37. člen);
2. če ne dopusti priključitve, kot to določa 12. člen;
3. če ne izpolnjuje obveznosti 38. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 50.000 do 100.000 SIT se kaznuje prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljalca.

Z denarno kaznijo 100.000 do 500.000 SIT se kaznuje za prekršek – fizična ali pravna oseba, če:
1. se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca (14. člen);
2. ne izpolnjuje obveznosti iz 39. člena;
3. prekine odvod drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom poškoduje kanalizacijo;
4. odvaja v javno kanalizacijo odpadno vodo, ki vsebuje škodljive snovi ( 33. in 34. člen).

Z denarno kaznijo150.000 do 500.000 SIT se kaznuje pravna oseba, ki:
1. ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali ulic in trgovin ostanejo kanalizacijski objekti in naprave v prvotnem stanju (40. člen);
2. pri opravljanju del na svojih objektih in napravah ne zagotovijo, da ostanejo objekti in naprave javne kanalizacije nepoškodovane (40. člen).

Porabniki, ki niso vpisani v kataster porabnikov, se morajo prijaviti upravljalcu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne občinske inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci upravljalca pa opravljajo strokovni nadzor.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati vsi predpisi o javni kanalizaciji v Občini Radeče.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.