Mestni svet mestne občine Celje je na podlagi sklepa Vlade RS, št. 350-00/2001-35 z dne 8. 10. 2001 ter drugega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00) na seji dne 24. 10. 2001 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94 in 25/98; v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 40/86 in Uradni list RS, št. 25/98; v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan), ki se nanašajo na spremembe in dopolnitve kartografskega dela dolgoročnega in srednjeročnega plana bivše Občine Celje v območju sedanje Mestne občine Celje (št. projekta 5/95, december 1999); v nadaljnjem besedilu: Celjski prostorski plan (št. proj. 5/95).Tekstualni del odloka, ki se nanaša na srednjeročni plan (Uradni list SRS, št. 40/86) in tekstualni del dolgoročnega plana – prostorski del (Uradni list SRS, št. 4/88) se dopolnita v delu, ki se nanaša na prostor, v drugih delih pa se uporabljata smiselno in le za območje Mestne občine Celje.

Prostorske sestavine Celjskega prostorskega plana vsebujejo kartografski del v merilu 1: 25000 in kartografsko dokumentacijo v merilu 1 : 5000. Vsebina sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana se nanaša na:
– uskladitve z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije
– uskladitve na področju poselitve
– potek trase nadvoza od križišča s cesto G2-107 v Slancah preko Glavne železniške proge Ljubljana–Maribor do Teharske ceste
– razširitev komunalnega odlagališča v Bukovžlaku v regijski center za zbiranje odpadkov (CERO)
– prestavitev Vojašnice Celje iz centra mesta v Zadobrovo pri Ljubečni
– spremembe mej ureditvenih območij naselij na pobudo posameznikov za potrebe individualne gradnje na kmetijskih zemljiščih
– dopolnitev s Krajinsko zasnovo za območje Šmartinskega jezera po projektu Razvojni center–Planiranje d.o.o. št. projekta. 098/97-98
– dopolnitev območij kulturne dediščine glede na obvezna izhodišča plana RS

Dolgoročni plan Občine Celje (tekstualni del je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 4/88) se smiselno spremeni in dopolni v tistih delih, ki se nanašajo na prostorski del območja območje Mestne občine Celje.
Poglavje 2.4 “Prostorski in ekološki okviri” se dopolni z novim odstavkom, ki glasi:

“Mestna občina Celje bo za potrebe stanovanjske izgradnje najprej poskrbela za zgostitev in zaokrožitev strnjenih naselij ter prenove starega mestnega jedra, sanacijo ogroženih in degradiranih območij znotraj ureditvenih območij naselij in šele nato izgrajevala nova poselitvena območja, ki so bila že po “starem” dolgoročnem in srednjeročnem planu predvidena za stanovanjsko pozidavo (Uradni list SRS, št. 40/86 in 4/88).

Mestna občina Celje ne bo podpirala razpršene gradnje, v vaških zaselkih bo podpirala zgoščevanje in zapolnjevanje vrzeli ter zaokroževanje gručastih oblik pozidave. Kot razpršena gradnja je izjemoma mogoča gradnja za potrebe kmečkih gospodarstev. Gradnjo za gospodarske dejavnosti bo prvenstveno podpirala na degradiranih območjih in območjih, kjer je gradnja za gospodarske dejavnosti že začeta in že izgrajena komunalna infrastruktura in na območjih, ki so bila za gospodarske dejavnosti opredeljena že po “starem” dolgoročnem in srednjeročnem planu za gospodarske dejavnosti (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88).”
Za širše območje Šmartinskega jezera se za območje Mestne občine Celje sprejema »Krajinska zasnova Šmartinsko jezero«, ki jo je pod številko 098/97-98 izdelal Razvojni center–Planiranje d.o.o. Krajinska zasnova Šmartinsko jezero obsega površino 503,5336 ha zemljišč od tega večino v Mestni občini Celje, manjši SV del pa v Občini Vojnik, ki bo sprejel dopolnitev svojih planskih aktov s krajinsko zasnovo ločeno.
Meja območja kompleksnega urejanja Krajinske zasnove Šmartinsko jezero poteka:
na severu
po lokalni cesti Šmartno v Rožni dolini–Vojnik do točke, kjer cesto preseka vododelnica
na vzhodu
meja poteka približno vzporedno z vododelnico (po grebenih), kjer v območju Runtol zaobseže območje dela gozda, ki je najbolj »ranljiv«
na jugu
v območju Runtol poteka po gozdni cesti do Zgornje Dobrove do lokalne ceste do strnjenega dela Zgornje Dobrove
na zahodu
zaobseže celotno naselje Zgornje Dobrove in nato poteka po grebenu neimenovanega hriba severno od Rožne doline, kjer se meja priključi na lokalno cesto in vododelnico in poteka po lokalni cesti skoraj do Šmartnega v Rožni dolini. Tu se meja odcepi in poteka preko travnikov do izhodiščne točke – do ceste Šmartno v Rožni dolini–Vojnik.
Površina območja krajinske zasnove meri 503,5336 ha.
Organizacija dejavnosti v prostoru obsega
Predvideno je ohranjanje, saniranje in razvoj vseh obstoječih dejavnosti v območju obravnave. Poselitev (bivanje in vikend objekti) bo potrebno razvijati v zaokroženih območjih in ne več na način razpršene lokacije. Večji poudarek je usmerjen v razvoj rekreacije in turizma. Za razvoj rekreacije in turizma bo potrebno sanirati stanje kvalitete vode. Urediti bo potrebno kanalizacijsko omrežje in izgraditi čistilne naprave. V neposredni bližini bo potrebno omejiti dejavnost kmetijstva tako, da ne bo njivskih površin in omejitev gnojenja travnikov.
Vodnogospodarske usmeritve in pogoji urejanja
Urediti je potrebno odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda, zbiranje in deponiranje komunalnih in drugih odpadkov, sanacija kakovosti stanja vode v jezeru, varovanje območij, ki z biološkega vidika predstavljajo zaščito jezera. Določen je varnostni pas jezera v smislu 50 metrov in mestoma več. Opredeljeni so varstveni pasovi za drstišče rib.
Za področje sanacije kakovosti vode so predlagane sonaravne metode: izpiranje jezerskega dna s talnim izpustom, na vtokih Koprivnica, Loka in Brezova, ureditev sonaravnega močvirja. Na posameznih delih obale Šmartinskega jezera predlagamo ureditev pasu rastlin (tudi dreves), ki bi jezero varoval pred netočkovnim onesnaženjem (izpiranje kmetijskih površin). Na direktnem gravitacijskem območju Šmartinskega jezera predlaga izgradnjo dveh rastlinskih čistilnih naprav za vas Brezov in Loče. Tudi odpadne vode vikend naselij Lešje in Loče bi lahko čistili z rastlinsko čistilno napravo.
Usmeritve na posege v gozdni prostor
Gozdovi so po ranljivosti razporejeni v tri kategorije za vse vrste posegov so opredeljene smernice za gospodarjenje in posege v prostor. Za gozdove s poudarjeno rekreacijsko in estetsko vlogo je opredeljeno:
– ohranjanje in oblikovanje privlačnih gozdnih ambientov odpiranja razgledov
– ohranjanje pestrih in postopno prehajajočih gozdnih robov
– utrditev narušenih gozdnih robov (sadnja in podsadnja atraktivnih drevesnih vrst)
– ohranjanje in načrtno vzgajanje izjemno oblikovanih dreves ali skupin dreves
– izgradnja in vzdrževanje gozdu prilagojene rekreacijske infrastrukture
– ukrepi za usmeritev in razpršitev obiskovalcev gozdov (preprečevanje zbijanja tal in poškodovanja podrasti).
Usmeritve za posege v kmetijski prostor
Z vidika kmetijstva so predlagani izvzemi iz 1. območja kmetijskih zemljišč. Ta območja se nahajajo ob obstoječih in potencialnih območjih rekreacije v Lešju, Brezovi in Ločah. V okviru kmetij, ki jim je osnovna dejavnost kmetijska proizvodnja, so možne dopolnilne dejavnosti: izletniški turizem, kmetije odprtih vrat in turistične kmetije s prenočišči.
Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine
Na podlagi inventarizacije so izpostavljeni nekateri objekti kot etnološka dediščina in tri manjša območja naravne dediščine, ki po naravoslovni oziroma habitatni kvaliteti izstopajo od ostalih krajinskih sestavin in je zanje predlagan varstveni režim. Za objekte, opredeljene kot etnološka dediščina so dovoljene spremembe s soglasjem spomeniškovarstvene službe.
Usmeritve za razvoj poselitve, rekreacije in turizma
V območju obravnave poselitve, rekreacije in turizma so posegi, ki se nanašajo na bivanje, rekreacijo in turizem. Izogibati se je potrebno dejavnostim, ki povzročajo:
– hrup v okolju
– negativne vplive v smislu onesnaževanja zraka, tal in vode
– negativne vplive na vizualne kakovosti krajine in grajene strukture.
Vsa gradnja je definirana v območjih zaokrožene poselitve, v območjih funkcionalnih zemljišč objektov (U) so dovoljeni posegi za lastne potrebe, nadomestne gradnje, prenove objekta, ki vplivajo na ustreznejšo arhitekturo objekta, prizidki s katerimi bo dosežena kvalitetnejša arhitektura objekta.
Gradnja novih objektov v območjih zaokrožene poselitve mora biti podrejena izgradnji kanalizacije in čistilnih naprav oziroma izgradnji lastne čistilne naprave. V območju obravnave KZ je predvidenih 12 zaokroženih območij, za katere je predvidena izdelava PIA:
– Zgornja Dobrova
– Pregrada – parkirišče, rekreacija
– Pregrada – NIVO, turizem, rekreacija
– Loče zahod
– Čolnarna
– Brezova zahod
– Brezova vzhod
– Ribiški kot – parkirišče
– Lešje (Občina Vojnik)
– Območje rekreacije (na treh lokacijah).
Usmeritve za krajinske ureditve
V KZ Šmartinsko jezero je opredeljen 50 metrski varovalni pas jezera, na nekaterih delih se varovalni pas razširi: ob pregradi na območju funkcionalnega zemljišča pregrade in na celo območje rekreacije ob Nivoju.
Za obleke znotraj te meje veljajo določila komunalne sanacije in ureditve. V varovalnem pasu ni dovoljena nobena novogradnja: stanovanjskih ali počitniških objektov, postavljanja prikolic, lesenih objektov in šotorov. Bregove jezera bo potrebno urediti z obvodno vegetacijo, mestoma so predvideni zeleni tamponi dreves.
V varovalnem pasu jezera, ki vključuje tudi varovalni pas vseh polotokov, je dovoljena le ureditev pešpoti, ki pa se v območju lagun mora prilagoditi pogojem za vzdrževanje in varstvo samočistilnih lagun. Podrobnejše usmeritve bodo izdelane na osnovi idejnih zasnov in ureditvenih načrtov.
V območju gozdov največje ranljivosti so dovoljene izgradnje pešpoti in počivališč.
Usmeritve za komunalno urejanje
Izdelati je potrebno idejno zasnovo, v kateri bodo obdelane različne možne variante zbiranja, odvajanja in čiščenja odplak (skupni krožni kanalizacijski sistem in skupna čistilna naprava, manjši ločen kanalizacijski sistem z ločenimi manjšimi čistilnimi napravami, itd.). Opredeljeni morajo biti možni načini čiščenja odplak (klasične mehanske biološke čistilne naprave, naprave z uvedeno III. stopnjo čiščenja, rastlinske čistilne naprave, itd.) ter podan predlog za optimalno čiščenje odplak. Zaradi razpršene gradnje na območju Šmartinskega jezera je potrebno s projektom definirati tudi območja, ki se bodo reševala z nepretočnimi greznicami na izpraznjevanje.
Po primerjavi različnih variant (glede na različne kriterije kot so ekonomski, ekološki, vodnogospodarski, sociološki relief terena, itd.) bo možno sprejeti optimalno rešitev. Ta rešitev pa bo osnova za vse nadaljnje aktivnosti (izdelav projektne dokumentacije, pridobitev ustreznih dovoljenj ter izgradnja).
Usmeritve za varstvo okolja
V okviru varstva okolja v obravnavanem območju KZ Šmartinsko jezero varujemo oziroma želimo varovati: krajinske kakovosti prostora, kakovost vode Šmartinskega jezera in vseh pritokov, kakovost tal in zraka, bivalne kakovosti in grajene strukture.
Poglavje 3.1.2.2 “Kmetijstvo” se dopolni tako, da se drugi odstavek zamenja z novim odlokom, ki glasi:

“V prvo območje kmetijskih zemljišč je razvrščeno 41003 ha zemljišč, v drugo območje kmetijskih zemljišč pa 14590 ha.

Poglavje 3.1.2.3 “Gozdarstvo” se v celoti zamenja z novim tekstom, ki glasi:

“Gozdovi pokrivajo ca. 38% skupne površine Mestne občine Celje. Skupna površina gozdov je 48023 ha, od tega je lesnoproizvodnih gozdov 35075 ha, gozdov s posebnim namenom 9745 ha in varovalnih gozdov 3203 ha.

Mestna občina Celje je v letu 1997 sprejela odlok o gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 37/97), ki varuje gozdove, ki sestavljajo zeleni pas ob naseljih.”
Poglavje 3.1.2.6 “Rudni in mineralni potenciali” se spremeni tako, da se prvi in drugi odstavek nadomestita z novim odstavkom, ki glasi:

“Tehnični kamen:

Kamnolom tehničnega kamna (apnenca) v Zagradu (Pečovnik) se v skladu z odločitvijo Mestne občine Celje opusti ter sanira in rekultivira v skladu z ustreznimi projekti.
Prav tako se sanirajo že opuščeni kamnolomi: Dornov kamnolom pod starim gradom, Košnica pri Celju, Tremerje, dva kamnoloma v Polulah, Tičnica in Pečovnik pod Tolstim vrhom. Vsi navedeni kamnolomi so v glavnem poslovali brez ustreznih dovoljenj, so že opuščeni in se naravno sanirajo in rekultivirajo oziroma so v postopku naravne sanacije.
Opekarsko keramična glina:
Za potrebe Opekarne v Ljubečni (IKI Ljubečna), bo le-ta v skladu s sprejetimi ureditvenimi načrti eksploatirala nahajališča opekarske in keramične gline na območju Zadobrove, Šmiklavža in Glinskega. Sočasno z eksploatacijo bo IKI Ljubečna izkoriščena območja sanirala in rekultivirala v skladu s predhodno izdelanimi načrti in okoljevarstvenimi pogoji.”
Poglavje 3.1.3.16 “Površina za proizvodne in gospodarske dejavnosti” se spremeni tako, da se tretji odstavek dopolni z naslednjim besedilom:

“Gospodarska cona Vzhodne Trnovlje II. je predvideno za pozidavo med lokalno cesto mimo Gradisa in vzhodnim avtocestnim priključkom; območje vzhodno od vzhodnega avtocestnega priključka je v prostorskem planu opredeljeno kot »neusklajeno« območje in je v fazi nadaljnega usklajevanja med resorji.

Poglavje 3.2.1. »Vodno gospodarstvo« se nadomesti z novim besedilom, ki glasi:
»Vodnogospodarska dejavnost se bo usmerjala v skrb za zmanjševanje poplavne ogroženosti urbanih površin in infrastrukture, ustrezno nadaljnjo rabo prostora odvisnega od vodnega režima, skrb za ohranitev količin in kakovosti površinskih in podzemnih voda ter usmerjanje v racionalno rabo še neizrabljenih vodnih virov.
Zagotavljala bo ustrezno vzdrževanje vodnogospodarske infrastrukture ter skrbela za ustrezno rabo vodnih zemljišč in primerno vzdrževanje naravnih vodotokov.
Zagotavljala bo tudi izgradnjo potrebne vodnogospodarske infrastrukture v okviru razpoložljivih sredstev.
3.2.1.1.
Kljub obsežnim ukrepom v preteklosti še vedno ni ustrezno poplavno varovanih ca. 12 km2 urbanih površin, zlasti če upoštevamo pomembne zgradbe javnega značaja. Potrebno bi bilo izvesti tako ukrepe lokalnega ter širšega značaja. Ukrepi lokalnega značaja so navedeni v gradivu »Program ukrepov za povečanje poplavne varnosti v Mestni občini Celje za obdobje 2000–2003« in so naslednji:
MEDLOG–LISCE
– Prečni uvajalni nasip poplavnih vod Savinje v Medlogu
– Poglobitev Savinje v Medlogu od izliva Ložnice
– Sanacija desnobrežnega nasipa v Liscah – in dokončanje obrežnega zidu
– Levobrežni nasip Ložnice in Savinje skozi Celje
– Levoobrežni nasip Savinje in desnoobrežni nasip Ložnice na Špici
– Odvod zalednih in padavinskih vod z območja Lisc
– Ureditev črpališča, razbremenilnika s povratno loputo in dušilko na kanalu iz Lisc
– Sanacija vreč obeh vrečastih jezov na Savinji v Celju.
POLULE
– Protipoplavna zaščita Polul – odstranitev odvečne zarasti z obeh brežin Savinje od izliva Voglajne do Košnice ter odstranitev nakopičenih plavin in delno povečanje pretočnega profila Savinje na Polulah
– Protipoplavna zaščita Polul – desnobrežni nasip s povečanjem prevodnosti Savinje pri Polulskem mostu.
SKALNA KLET
– Levoobrežni nasip Voglajne od mostu pri Topru do jezu v Čretu-nadaljevanje; levo obrežni zid med izvedenima nasipoma ter levo obrežni nasip gorvodno izvedenega do jezu na Voglajni v Čretu
– Sanacija oziroma opustitev izpustnega objekta v levoobrežnem nasipu Voglajne
– Sanacija odvoda zalednih in lastnih padavinskih voda Skalne kleti
– Sanacija črpališča zalednih in lastnih padavinskih voda Skalne kleti
– Ureditev novega električnega napajanja črpališča.
OSTROŽNO
– Odvod lastnih padavinskih voda in sanacija odvodnih kanalov zalednih vod
BEŽIGRAD–GAJI
– Dokončanje regulacije Vzhodne Ložnice v Bežigradu
– Visokovodni nasip na levem bregu Hudinje nad izlivom Vzhodne Ložnice
– Izvedba desnoobrežnega nasipa ob Vzhodni Ložnici ter obojestranskega nasipa ob potoku XII
– Sanacija odvoda meteornih voda
Dograditev primarne kanalizacije:
– Izgradnja združitvenega objekta s povratnimi loputami in črpališčem na RZ-9 in GZ-2
– Izgradnja črpališča na razbremenilnikih RZ-2, RZ-3, RZ-4 in RZ-5.
Ukrepi širšega značaja so opredeljeni v gradivu za sejo MOC »Potrebni ukrepi za povečanje poplavne varnosti Celja«. Šele ob izvedbi teh ukrepov izven območja Mestne občine Celje, bo zagotovljen pričakovani učinek protipoplavnih ukrepov lokalnega značaja.
V poplavnih območjih je pri novogradnjah potrebno upoštevati lokalno varovanje oziroma ukrepe, ki jih zahteva. V posebej opredeljenih poplavnih območjih pa so možne le dejavnosti, ki ne spreminjajo vodnega režima, oziroma jim poplave ne povzročajo večje gospodarske škode. O možni rabi prostora na teh posebej opredeljenih območjih odloča pristojni resor vodnega gospodarstva v fazi pridobivanja posameznih dovoljenj za gradnjo.
Posebej opredeljena območja so:
– Medlog nad prečnim uvajalnim nasipom
– Levi breg Savinje pod izlivom Voglajne
– Desno obrežje Voglajne od Čreta do izliva v Savinjo
– Območje Hudinje od Arclina do Šmarjete
– Vzhodna Ložnica nad predvidenim vzhodnim priključkom AC
– Območje Levca (letališče) do Sušnice
– (Poplavna območja ob Podsevčnici in Sušnici)
Šmartinsko jezero je večnamenski zadrževalnik; prvenstveno je namenjen zadrževanju visokih voda Koprivnice, možne so tudi druge rabe, ki pa morajo biti podrejene osnovnemu namenu.
Umetni zadrževalnik na Lahovni je prioritetno namenjen zadrževanju visokih voda, dopuščena pa je tudi minimalna stalna ojezeritev z možnostjo rekreacije v naravnem okolju.
3.2.1.2. Raba vode
Poleg prioritetne namembnosti zadrževanja visokih voda Koprivnice je Šmartinsko jezero predvideno tudi za rabo v turistično-rekreativne namene, ribogojstvo avtohtonih vrst rib ter bogatenje nizkih sušnih pretokov Koprivnice. Kolikor se bo pokazala potreba po shranjevanju vode za tehnološke potrebe, je le-ta pogojena z izgradnjo povezovalnega cevovoda Hudinja (Višnja vas)–Šmartinsko jezero-Hudinja (Arclin), s čimer bo podana možnost za izravnavo dodatnih nihanj, i bi nastala pri tej rabi.
3.2.1.3. Varstvo kakovosti in količin voda
Mestna občina mora poskrbeti za zagotavljanje monitoringa površinskih voda z namenom spremljanja kakovostnega stanja vodotokov.
V smislu izenačevanja oziroma ohranitve vodnega sistema je potrebno pri gradnji večjih utrjenih površin ter objektov na urbanih območjih, ki posredno povečajo količino odpadnih površinskih voda, hkrati izvesti ukrepe za zagotavljanje povečane infiltracije in/ali zadrževanja padavin
Padavinske vode z manipulacijskih, delovnih in drugih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati, je potrebno pred odtokom v kanalizacijo oziroma vodotok odvajati preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.
Območje Celje med Savinjo in Hudinjo leži na plitvem vodonosniku Spodnje Savinjske doline. Plitev vodonosnik se razteza tudi ob Hudinji. Na teh območjih je potrebno upoštevati potrebe po ohranitvi kakovosti podtalnice. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vpliv podtalnice na stabilnost objektov in nevarnost poplavitve podzemnih delov objektov.
Sanitarne odpadne vode je potrebno odvajati v kanalizacijski sistem oziroma pri posameznih lokacijah kjer to ni predvideno, je potreben lasten način tretiranja odplak ob upoštevanju določil.
Poglavje 3.2.2.1. »Oskrba z vodo«
Na obstoječi osrednji vodooskrbni sistem ste poleg večjih vodnih virov v Medlogu, Vitanju in Frankolovem, priključena še manjša vodna vira Gabrovka in Teharje. Prav tako sta na osrednji vodovodni sistem priključena tudi manjša vodna vira Žerovišče in Bojanski graben, ki sta sicer locirana v Občini Štore. Ustrezna zaščita vodnega vira Medlog se izvaja na podlagi sprejetih odlokov o varstvenih pasovih virov pitne vode na območju Medloga in Levca (Uradni list SRS, št. 1/83 in 16/83), ki sta ga hkrati sprejeli Občina Celje in Žalec. Pravna zaščita vitanjskih vodnih virov Stenica s kaptažno vrtino, Jelševa loka ter izvirov Gadovo, Modrasovo, Kozji graben, Pri kladniku, Za livarno, V Slejkovem gozdu, Pri boru, Ob poti na Kozjak ni urejena, z izjemo potika Hudinja, katerega zaščita se izvaja na podlagi sprejetega odloka o mejah varovanja in o zaščiti varstvenih območij vodnega vira celjskega vodovoda nad Vitanjem v Občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 7/79). Zaščita vodnih virov Žeroviše in Bojanski graben se izvaja na podlagi odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje virov pitne vode na območju Občine Celje (Uradni list SRS, št. 17/88). Prav tako pravno ni urejena zaščita manjšega vodnega vira Teharje, ki se sicer nahaja v Občini Štore, vendar služi za oskrbo krajanov Teharij v celjski občini.
Zaščita vodnih virov Frankolovo in Gabrovke se izvaja na podlagi odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje virov pitne vode na območju Občine Celje (Uradni list SRS, št. 17/88). Z istoimenskim odlokom je zaščiteno tudi dvoje manjših vodnih virov v Košnici in vrtina v Tremerjih, ki napajajo manjši krajevni vodovod za oskrbo krajanov naselij Košnice, Tremerij, Anskega vrha in Zgornjih Polul.
V naslednjem obdobju predvidevamo nadaljevanje aktivnosti za sprejem odloka o zaščiti vodnih virov v Vitanju, ki so sicer locirani v Občini Vitanje, vendar oskrbujejo izključno celjski osrednji vodooskrbni sistem.
V skladu z vodnogospodarskimi osnovami, razvojem v prostoru ter razpoložljivimi viri financiranja bomo razširjali obstoječi osrednji vodooskrbni sistem s priključevanjem območij severno od Celja, ki se sedaj še napajajo iz krajevnih oziroma lokalnih vodovodov. Tako v bližnji prihodnosti načrtujemo povezavo krajevnega vodovoda Frankolovo z osrednjim vodovodnim sistemom. Frankolovski vodooskrbni sistem se oskrbuje iz izvira Pri Čretniku, izvira Šibanc, izvira pri Pesjaku ter izvirov Špeglič in Buček na Rakovi stezi. Prav tako predvidevamo tudi povezavo krajevnega vodovoda Kompole na osrednji vodovodni sistem.
Zaradi izgradnje avtocestnega priključka Celje–zahod, ki bo lociran na vodovarstvenem območju podtalnice v Medlogu, sta kot nadomestni vodni vir za celjski vodooskrbni sistem predvideni raziskovalni vodni vrtini BS2 in BS4 v Bukovljah pri Stranicah, predvidena pa je tudi izdelava vrtin za zajem zalog podtalne vode na območju Frankolovega.
Poglavje 3.2.2.2. »Odvajanje in čiščenje odpadnih voda« se v celoti dopolni z novim tekstom, ki glasi:
»V skladu z zahtevami obstoječe in predvidene poselitve ter sanitarnih zahtev za zaščito podzemnih voda in vodotokov bomo kontinuirano dograjevali kanalizacijski sistem za zbiranje in odvajanje odpadnih voda in zgradili ustrezno čiščenje odpadnih voda.
Širše mestno območje, ki je praktično v celoti pokrito s kanalskim omrežjem je potrebno navezat na združitveni objekt glavnih kolektorjev GZ-1 in GZ-0. Do lokacije centralne čistilne naprave je potrebno zgradit dovodni kolektor GZ-0: od sotočja Savinje in Voglajne do Rifengozda. Poleg tega je potrebno zagradit še rajonski zbiralec RZ-2 in RZ-10. Vse rajonske zbiralnike bomo opremili z opremo za preprečevanje poplav po kanalizacijskem sistemu in zadrževalnimi bazeni. V primestnih naseljih Zagrad, Košnica, Tremerje, Teharje, del Trnovelj, Medlog, Lopata, Šmartno v Rožni dolini, Lokrovec in Začret bomo zgradili kanalizacijsko mrežo in navezave na sistem rajonskih zbiralnikov.
Na območju MOC bo izvedeno čiščenje odpadnih vod na dveh čistilnih napravah in sicer:
– ČN Škofja vas velikosti 4000 PE, ki bo čistila odpadne vode naselij Škofja vas, Ljubečna in Vojnik,
– centralna čistilna naprava zmogljivosti preko 100.000 PE (prva etapa 70.000 PE, druga etapa skupno 85.000 PE glede na število prebivalcev in potrebe industrije, ki bo locirana na levem bregu Savinje v Rifengozdu. Zgrajena bo biološka čistilna naprava s tremi stopnjami čiščenja: predčiščenje, čiščenje ogljika in čiščenje dušika in fosforja. Dostop do CČN bo iz križišča G1-R na magistralni cesti Celje-Laško preko mostu čez Savinjo in podvoza pod železniškim mostom s priključitvijo na lokalno cesto Celje-Laško.
Vsa industrija in drobno gospodarstvo bo moralo tako urediti svoje tehnološke postopke, da bodo po ustreznem predčiščenju spuščali v kanalizacijski sistem odpadno vodo v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
Poglavje 3.2.2.4. “Ravnanje z odpadki” se v celoti nadomesti z novim besedilom, ki glasi:
Ravnanje z odpadki se izvaja skladno z Občinsko strategijo ravnanja z odpadki in republiškimi strateškimi usmeritvami ter vsemi predpisi, ki so že veljavni oziroma se pripravljajo za to področje. Osnovna usmeritev je vključitev vseh povzročiteljev v organiziran odvoz odpadkov, ločevanje sekundarnih surovin na izvoru ter pravilno ravnanje s preostankom odpadkov. Predvideno je ločeno zbiranje papirja, stekla, kovin, bioloških odpadkov, plastike ter nevarnih odpadkov.
Za obdelavo ločenih zbranih sekundarnih surovin in varno odlaganje preostankov odpadkov je predvidena izgradnja Centra za ravnanje z odpadki (v nadaljevanju: CERO). V okviru CERO so predvideni naslednji objekti: vhodna kontrola, kompostarna, prebiralnica ločeno zbranih odpadkov, obdelovalnica kosovnih odpadkov, začasno skladišče nevarnih odpadkov, prostor za namestitve opreme za razkuževanje bolnišničnih odpadkov, odlagališče preostanka odpadkov ter vsi potrebni spremljajoči tehnični objekti.
CERO je dimenzioniran za območje regije. Trenutno je vključenih v skupno ravnanje okrog 110.000 prebivalcev iz občin: Mestna občina Celje in občine Vojnik, Dobrna, Štore, Šentjur, Žalec, Polzela, Braslovče, Prebold, Tabor, Vransko in Mozirje.
Center za ravnanje z odpadki je zasnovan tako, da ga bo mogoče v primeru izgradnje objekta za termično obdelavo odpadkov za območje občin SV Slovenije tehnološko prilagoditi temu konceptu.
Lokacija CERO je predvidena vzhodno in jugovzhodno od obstoječe komunalne deponije v Bukovžlaku in ustreza pogojem, ki jih navaja »Pravilnik o odlaganju odpadkov« (Uradni list RS, št. 5/00).
Za nevarne odpadke je predvideno ločeno zbiranje iz gospodinjstev na izvoru, začasno shranjevanje ter oddajanje pooblaščenim odstranjevalcem.
Obdelava gradbenih odpadkov in odlaganje preostanka, ki ga ni mogoče uporabiti v koristne namene je predvidena v območju širše lokacije CERO in opuščeni opekarni v Začretu. Del gradbenih odpadkov primerne kvalitete se uporabi za sanacijo opuščenih glinokopov, ki niso bili sanirani in depresij, na celotnem območju MOC, na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag.
Poglavje 3.2.3.1. »Daljinsko ogrevanje« se spremeni in dopolni z naslednjim besedilom:
V sredini prvega odstavka se pri oskrbi s plinom izloči Vojnik ter na koncu odstavka pri daljinskem ogrevanju se izloči Glazija (delno že priključeno na plinovod) ter Lipa–Štore.
V drugem odstavku se spremeni predvidena povprečna stopnja rasti priključnih moči na 0,5–1,5%.
Sledi;
Naraščajoče toplotne potrebe na področju toplifikacije po letu 2000 bomo zadovoljevali etapno, na zahodnem omrežju z optimiranjem obratovanja obstoječih virov v kotlovnicah Lava in Nova vas ter ob izgradnji naselja Dolgo polje 3 s povečevanjem virov ob potrebnih zamenjavah posameznih kotlov ter eventualno dograditvijo soproizvodnje (kogeneracije) – ob večji rekonstrukciji kotlovnice Nova vas.
Zaradi nedoseganja predvidene stopnje rasti priključnih moči v preteklih obdobjih (2–3%), zaradi občutno manjše stanovanjske gradnje in manjših potreb po toploti v tehnološke namene vsled propada nekaterih industrijskih obratov, ostaja vprašljiva povezava zahodnega in vzhodnega omrežja preko Golovca, vendar še ni izključena. Glede na dejansko stanje pa ni več smiselna izgradnja vročevoda iz TE-TO Šoštanj in navezava na obstoječe omrežje.
Zato je potrebno na vzhodnem omrežju izgraditi dodatni rezervni vir, ki je nujno potreben ob izpadu kotlovnice Li Savinja 17,4 MW, saj ta edina pokriva to področje. Kotlovnica Golovec je lokalnega značaja za kompleks lastnih objektov, Termokontejner na Hudinji pokriva potrebe za letni režim za sanitarno vodo, kotlovnica Zgornja Hudinja pa je samo še Glavna toplotna postaja z minimalno rezervo – oljnim kotlom 2,9 MW.
Za izgradnjo rezervnega vira kot nove kotlovnice je predvideno področje med industrijskim tirom za sedanjo furnirnico Merkscha in potokom Hudinja. Na to področje bi se predstavil tudi kotel iz Li Savinje. Na tem mestu je možno izgraditi tudi objekt soproizvodnje, prevzemeti viške toplote iz furnirnice Merkscha ter navezati sistem ob dogovoru za navezavo za prevzem odpadne toplote iz Cinkarne ali celo skupaj s Cinkarno izgraditi večji objekt soproizvodnje.
Dodatna pa je možnost za izgradnjo soproizvodnje z navezavo na obstoječa omrežja na področju izgradnje športnega parka pod Golovcem, tudi zaradi nadomestitve dotrajanega termokontejnerja.
Dokončna odločitev o velikosti in lokaciji rezervnega vira za vzhodno področje bo znana po predstavitvi in potrditvi Novelacije dolgoročne energetske zasnove mesta Celje, ki je bila izdelana v letu 1998 in jo bo predvidoma letos obravnaval Mestni svet občine Celje.
Do takrat pa ostane v veljavi razmejitev področij na plinifikacijo in toplifikacijo, ki je bila izdelana na podlagi Prenove programa energetske oskrbe Celje, za obdobje 1991–2000, ki jo je izdelal RC Inženiringi d.o.o. januarja 1991 ter potrdil Izvršni svet Skupščine občine Celje 2. 2.1994.
3.2.3.1. Zemeljski plin
S sistemom oskrbe Mestne občine Celje z zemeljskim plinom je trenutno po grobi oceni pokrito približno 40 odstotkov potreb po končni energiji in okoli 20 odstotkov potreb po končni energiji v industriji. Večji del industrije v mestu se energetsko oskrbuje z zemeljskim plinom direktno iz omrežja podjetja Geoplin Ljubljana.
Intenzivnost izgradnje primarnega nizkotlačnega omrežja zemeljskega plina se bo v prihodnjih letih nekoliko zmanjšala. Izgradnja omrežja bo usmerjena v manj primestna naselja Ostrožno, Škofja vas, Zadobrova, Šmiklavž, Začret, Bukovžlak, Teharje in Zagrad. Večja pozornost bo posvečena gostitvi energetskega konzuma na področjih, kjer je omrežje že zgrajeno.
Glavni napajalni točki za celjsko plinsko omrežje sta merilno-reducirni postaji Bukovžlak in Ljubečna. Načrtuje se izgradnja še tretje napajalne točke in sicer merilno-reducirne postaje Zagrad, ki bo omogočila oskrbo naselja Zagrad in povezavo z obstoječim plinskim omrežjem. Sistem primarnega srednjetlačnega plinskega omrežja ostaja enak in povezuje merilno-reducirne postaje, ki zagotavljajo dobavo plina v nizkotlačno primarno in sekundarno omrežje mesta Celje.
V območju Mestne občine Celje potekajo naslednji plinovodi:

M2      MMRP Rogatec – RMRP Vodice
R22     od M2 v 33+263 – MRP Ljubečna
R23     od M2 v 35+040 – MRP Celje
R 23B   od C10001 do MRP Laško
10000   MRP Celje – MRP Štore
10001   MRP Celje (dodatni) – MRP Štore
R22     MRP Ljubečna – ograja Opekarne
20000   MRP Celje – MP Bolnica CE
20300   od 20000 v 0+658 – MRP Cinkarna
20310   od 20300 v 0+455 – MRP Emo
20900   od 20000 v 2+869 – Lava (Otok)
21000   od 20000 v 3+476 – MRP Metka

Za vse gradbene posege v 2 x 200 m zaščitenem pasu plinovoda je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja, v 2 x 30 m pasu pa po zgraditi plinovoda ni dovoljeno graditi objektov za bivanje, izjemoma le, če je bila gradnja s planskimi in izvedbenimi akti predvidena že pred projektiranjem plinovoda in pod pogoji posebnih varstvenih ukrepov.
Za srednjetlačne plinovode – mestna mreža – je potrebno pri gradnji upoštevati TGL predpise, ki predpisujejo 2 x 10 m nezazidljivi pas (plinovoda z oznako 10000 in 10001) oziroma 2 x 5 m nezazidljivi pas (plinovodi R 22, 20000, 20300, 20310, 20900 in 21000). V 2 x 5 m pasu plinovoda se smejo dela izvajati po predhodni pridobitvi soglasja Geoplina, d.o.o. Ljubljana, ki je upravljavec plinovodov.
Poglavje 3.3.2. “Železniški promet” se dopolni z naslednjimi odstavki:

“ Slovenske železnice načrtujejo v skladu s svojimi razvojnimi programi na železniški progi Ljubljana–Maribor povečanje hitrosti na v = 160 km/h kar bo zahtevalo tudi posodobitev obstoječih nivojskih križanj oziroma ureditev nadvozov.

Predvidena je tudi elektrifikacija sedanje enosmerne železniške proge Celje–Velenje.
V skladu z izhodišči plana Republike Slovenije je predvidena posodobitev vozlišča Celje (potniške postaje Celje in tovorne postaje Celje–Čret) ter izgradnja zveznega loka med tovorno postajo Celje–Čret in železniško progo Celje–Velenje.
Poglavje 3.3.3. “Cestni promet” se dopolni tako, da se za zadnjim odstavkom dodajo odstavki, ki glasijo:

“V skladu z obveznimi izhodišči plana RS, sta predvidena za navezavo na avtocesto Vransko–Hoče avtocestni priključek Celje – vzhod in avtocestni priključek Celje – zahod s tunelsko navezavo pod Košnico v Tremerjih na Glavno cesto G1-5 Celje–Laško–Zidani most. Glavna cesta G1-5 je na odseku skozi mesto v skladu z nacionalnim programom predvidena za rekonstrukcijo, dela pa že potekajo. V skladu z posodobitvijo železniške proge je predviden nadvoz Slance–Teharska cesta.

Kot obvezno izhodišče sta predvideni za razširitev tudi magistrala zahod v štiri pasovnico od Čopove ulice do Medloga ter magistrala vzhod od mostu preko Hudinje do Slanc.
Kot obvezno izhodišče je predvidena tudi kolesarska steza v smeri sever–jug in vzhod–zahod, ki vodi kolesarja v obeh smereh delno ob glavnih mestnih cestah in ulicah do navezav na glavne ceste. Za izgradnjo so predvidene tudi naslednje mestne in lokalne ceste ter peš poti:
– vzhodna mestna razbremenilna cesta ob Hudinji, ki povezuje Bežigrajsko s Kidričevo cesto
– nadvoz Kidričeva cesta do Teharske ceste preko Glavne železniške proge in Voglajne
– obvozna cesta mimo Teharij do navezave z nadvozom Lipa–Štore
– severna vezna cesta
– cesta Pangerl–Grad
– cesta Pečovnik–Celjska koča
– cesta z mostom v Košnici do čistilne naprave Tremerje
– cesta preko kompleksa “Stare Cinkarne” od Kidričeve ceste do Teharske ceste v nadvozu preko železniške proge in Voglajne in dalje do Polul
– cesta do čistilne naprave v Škofji vasi
– pešpot od cerkve Sv. Duha v Novi vasi do Šmartinskega jezera
– pešpot okoli Šmartinskega jezera.
V poglavju 3.3.6. “Zračni promet” se doda nov odstavek, ki glasi:

“V vplivnem območju Letališča Levec je v skladu z določili odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99) potrebno pri načrtovanju posegov v prostor predhodno pridobiti pogoje Ministrstva za promet in zveze, Uprave RS za zračno plovbo.”

V poglavju 3.6. “Prostorski razvoj in varstvo okolja” se v podpoglavju 3.6.1.6.1. “Ureditveno območje mesta Celje” opredeli v celoti 6. točka “Sotočje Savinja–Voglajna “ tako, da glasi:

“Južni del sotočja Savinja–Voglajna so na podlagi predhodnih strokovnih podlag in ob upoštevanju vodnogospodarskih smernic nameni za športne in rekreativne dejavnosti, gradnja centralne čistilne naprave pa je v skladu s predhodno sprejetimi programskimi zasnovami in lokacijskim načrtom predvidena v Tremerju na levem bregu Savinje–v Rifengozdu.

“Za vojaški kompleks v Zadobrovi pri Ljubečni se izdela ustrezen prostorsko izvedbeni akt katerega investitor bo Ministrstvo za obrambo RS.”

Na koncu poglavja 19. “Ureditveno območje gospodarske cone” se doda nov stavek, ki glasi:

“Območje vzhodno od avtocestnega priključka Celje–vzhod ter med Bežigrajsko cesto in Vzhodno Ložnico ostane kot neusklajeno območje in se vanj do nadaljnjega zaradi naravovarstvenih pogojev ne posega.

Na koncu poglavja 3.6.1.6.10. “Ureditveno območje Šmartno v Rožni dolini” se doda no stavek, ki glasi:

“Območje Slatine je namenjeno za potrebe stanovanjske gradnje ob pogoju sanacije sedaj nekontroliranega odvajanja odplak.”

Poglavje 3.6.2. “Varstvo naravne in kulturne dediščine” se dopolni tako, da se na koncu poglavja doda nov tekst, ki glasi:
Naravna dediščina
V Občini Celje je evidentiranih 30 območij oziroma objektov naravnih vrednot (prej naravna dediščina), od katerih je pet območij predlaganih za zavarovanje, oziroma zanje je predvideno, da občina sprejme akt o zavarovanju ali odlok. Ta območja so:
– naravni rezervati: Vlažni habitati ob Ložnici, Grmada ter Gozdni rezervat Vipovte,
– naravni spomeniki: Hudičev graben in Platane v Medlogu.
Za zgoraj našteta območja je strokovna služba že naredila posebne strokovne podlage.
Za ostalih 25 območij oziroma objektov naravnih vrednot so predvideni drugi ukrepi varstva kot so plansko varovanje, pogodba o varstvu, pogodba o skrbništvu.
Podrobneje so vse naravne vrednote naštete, opisane z varstvenimi režimi (prepovedi in omejitve), razvojnimi usmeritvami in kartografsko prikazane v “Naravovarstvenih smernicah (strokovne podlage) za spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Celje”, (projekt št. 533/00, izdelovalca ZVNKD Celje, junij 2000). Kartografske priloge so v M 1:25000 z vrisanimi objekti in območji naravnih vrednot. Strokovne podlage, št. proj. 533/00, ZVNKD Celje, so sestavni del tega odloka.”
Kulturna dediščina
Zasnovo varstva kulturne dediščine predstavlja:
– pregled nepremične kulturne dediščine, vpisane v register
– pregled nepremične kulturne dediščine, ki ima vrednost kulturnega spomenika ter ima z odlokom določen status kulturnega spomenika oziroma bo ta status z ustreznim odlokom že dobila
– pregled nepremične kulturne dediščine, ki ima status pomembnejše kulturne dediščine ali pomembnejšega območja kulturne dediščine
– prostorska opredelitev kulturne dediščine
– predloge varstvenih režimov, usmeritev, pogojev in drugih izhodišč za varstvo kulturne dediščine v urejanju prostora
in je natančneje opredeljena v Strokovnih podlagah za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Mestne občine Celje (projekt ZVNKD št. NC 546/00).
Poleg v “Strokovnih podlagah” navedene nepremične kulturne dediščine, se varujejo tudi vse kapelice in znamenja, spominska obeležja (spominske plošče na objektih), vrtnoarhitekturna dediščina kar pomeni, da je za vse posege v navedene objekte potrebno pridobiti predhodne “kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje”.
Kot spomeniki državnega pomena oziroma obvezna izhodišča plana RS (Uradni list RS, št. 11/99) pa so naslednje enote kulturne dediščine:

Celje  staro mestno jedro                          šifra      K1.01
Celje  arheološko najdišče Celje                   šifra      K2.04
Celje  starokrščanska krstilnica v Gubčevi ulici   šifra      K2.07
Celje  Cerkev Sv. Danijela                         šifra      K3.03
Celje  kalvarija na Aljaževem hribušifra                      K3.09
Celje  Celjski dom                                 šifra      K4.01
Celje  Celjski grad                                šifra      K4.02
Celje  Zidanškova 3                                šifra     K4.110
Celje  kino Vodnikova 2                            šifra     K4.112
Celje  Knežji dvorec                               šifra     K4.113
Celje  Palača Titov trg 6-7-8                      šifra     K4.117
Celje  Stara grofija                               šifra     K4.121
Celje  valjalna proga v Cinkarni                   šifra     K4.124
Celje  Slovensko pokopališče na Golovcu            šifra      K6.08
Celje  Stari pisker                                šifra      K6.10

Poglavje 3.7. “Razvoj za potrebe obrambe ter civilne zaščite in reševanja” se dopolnita z novima poglavjema, ki glasita:

“Za področje zaščite in reševanja so v izrednih razmerah predvideni naslednji ukrepi:

– območja za zasilno nastanitev prebivalstva: letališče Levec, stadion Olimp, parkirišče Celjski sejmi, Mlinarjev Janez na Teharjah
– območja za pokop ljudi: ob potoku Podsevčnika na Lopati, Vrhe Teharje
– območja za pokop živali: opuščeni kamnolom Pečovnik, gozd ob Koštomajevih njivah na Žepini
– območje za dejanja ruševin: opuščeni kamnolom Pečovnik, opuščeni glinokopi Ljubečna, komunalna deponija Bukovžlak (predelava odpadkov).
Za področje obrambe:
– obstoječa vojašnica Celje
– poligon Šmarjeta
– poligon Zagrad
– skladišče intendantske in druge tehnične opreme Bukovžlak
– za območje nove vojašnice s pripadajočo infrastrukturo je predvidena lokacija v Zadobrovi, s katero se bo nadomestila obstoječa vojašnica v mestu.
Poglavje 5.6. “Varstvo okolja” se v celoti nadomesti z novim besedilom, ki glasi:
»Na področju planiranja v prostoru bomo spodbujali trajnonostni razvoj in načelo preventive. Vsi bodoči posegi v okolje bodo projektirani in izvedeni tako, da bodo povzročili čim manjše spremembe v okolju in čim manjša tveganja za okolje in, da se bo v največji meri zmanjšala poraba prostora, snovi in energije v gradnji proizvodnji, prometu in porabi, vključno z upoštevanjem načela nadomestitve, reciklaže in regeneracije in omejevanja obremenitve okolja pri izvoru nastanka. S takim načinom planiranja bomo dosegli bolj gospodarno planiranje s prostorom in zmanjševali obremenjenost okolja.
Na področju varstva zraka bomo nadaljevali z zmanjševanjem emisije škodljivih snovi iz vseh virov onesnaževanja (spodbujali plinifikacijo in toplifikacijo drobnih kurišč in kotlovnic, uvajanja čistejših tehnologij, vgrajevanje čistilnih naprav, dograjevanje kolesarskih stez), spodbujali izvajanje ukrepov za racionalno rabo energije in alternativne vire energije, zagotavljali izvajanje monitoringa onesnaženosti zraka. S tem bomo zmanjšali obremenjenost zraka in posredno zmanjšali onesnaženost tal, dosegli večjo kvaliteto življenja prebivalcev v mestu.
V zvezi z zmajševanjem onesnaženosti površinskih, talnih in akumulacijskih voda bomo posodobili kataster onesnaževalcev talne, površinske in akumulacijske vode, zmanjševali vnos škodljivih v vodotoke in podtalnico z dograjevanjem kanalizacijskega omrežja in z navezovanjem na centralno čistilno napravo, v gospodarstvu spodbujali tehnologije, ki omogočajo gospodarno ravnanje z vodo. V okviru svojih pristojnosti bomo zagotavljali sonaravno gospodarjenje z vodami (varovati obvodni prostor rekam in jezerom, ohranjali ekološko ravnovesje in ekosisteme, varovati vire pitne vode), preprečevali poselitve v poplavnih pasovih, pri načrtovanju hrambe naravnih snovi zahtevali vse potrebne zaščitne ukrepe.
S takšnimi ukrepi bomo zagotavljali zmanjšanje obremenjenosti vodotokov in podtalnice, možnost koriščenja vodotokov in jezer v rekreacijske namene, preprečevali nastajanje škode na nepremičninah zaradi morebitnih poplav, povečali biološko raznovrstnost v vodotokih in obrežnih pasovih.
Za zagotavljanje varovanja tal pred erozijo in onesnaževanjem bomo podpirali tiste ukrepe in dejavnosti, ki bodo zagotavljali zmanjševanje vnašanja škodljivih snovi v tla in omogočali vzpostavljanje ekološkega ravnovesja. Vzpostavili bomo monitoring za spremljanje onesnaženosti tal. V povezavi s kmetijstvom bomo spodbujali načrte trajnostnih metod kmetovanja na kmetijskih površinah.
S takšnim načinom planiranja bomo dosegli zmanjšanje obremenjenosti tal, zmanjšanje onesnaženosti hrane rastlinskega in živalskega izvora.
V povezavi z gospodarjenjem z gozdovi bomo spodbujali ukrepe trajnostnega gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom (naravna obnova gozda, ohranjanje biološke raznovrstnosti v gozdu, ohranjali pomembnost splošno koristnih vlog gozda in podobno), saj s takšnim načinom gospodarjenja z gozdom dosežemo zmanjšanje obolevnosti gozdov in zaustavitev propadanja in vzpostavljanje biološko stabilnih gozdov, povečanje število avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst (ohranjanje biološke dediščine) in varnost pred poplavami (gozd kot zadrževalnik meteornih voda). Skrbeli bomo tudi za širitev in obnovo zelenic, dreves, drevoredov in parkov v mestu in urejali sprehajalne poti.
Na področju zmanjševanja obremenjenosti okolja s hrupom bomo izdelali kataster virov hrupa in določili območja varovanja pred hrupom in sanacijski program za zmanjšanje nivojev hrupa. S temi ukrepi bomo zagotavljali smotrnejše planiranje uporabe prostora.

Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske setavine srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 vsebujeta naslednje gradivo, ki je ustrezno dopolnjeno in spremenjeno:
Kartografski del, ki vsebuje naslednje tematske karte v merilu 1:25000
– karta 1 – zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin ter zasnova naselij in območij za poselitev
– karta 2 – zasnova vodnega gospodarstva
– karta 3 – zasnova kulturne dediščine
– karta 4 – zasnova rekreacije
– karta 5 – zasnova sanacij
– karta 6 – zasnova sanacij onesnaženega zraka, analitskonadzorni in alarmni sistem
– karta 7 – zasnova varstva naravne dediščine
– karta 8 – zasnova prometnega omrežja
– karta 9 – zasnova omrežja zvez
– karta 10 – zasnova energetskega omrežja
– karta 11 – zasnova načinov urejanja prostora
– karta 12 – zasnova osnovne rabe prostora
– karta 13 – opredelitev specifičnih lokacij za zaščito in reševanje iz področja obrambe
in
kartografsko dokumentacijo, ki vsebuje 26 kart v merilu 1:5000:
– namenska raba in načini urejanja prostora
– komunalna, energetska in prometna infrastruktura.
Naveden kartografskih del in kartografska dokumentacija ustrezno dopolnjena in spremenjena nadomeščata za območje Mestne občine Celje dosedanje prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana bivše občine Celje iz 1. člena tega odloka.

V primeru, da se v postopku izdelave prostorsko izvedbenega akta ugotovi za posamezni komunalni, energetski objekt prometnega značaja, da je potrebno načrtovano traso infrastrukturnega objekta zaradi funkcionalnega, okoljevarstvenega oziroma finančnega vzroka deloma spremeniti, se takšna sprememba šteje kot sprejemljiva in dopustna toleranca vendar ob pogoju, da se z njo ohranijo naravne in kulturne dobrine, ohranja značaj krajine, zmanjšujejo obremenitve v naravno in bivalno okolje ter ne spreminjajo vplivov na načrtovani izgled krajine.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.