Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o samoprispevku (ZSam-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 24. oktobra 2001.

Občina lahko uvede samoprispevek za izgradnjo ali rekonstrukcijo javne komunalne infrastrukture, javne prometne infrastrukture, javne infrastrukture na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva, zdravstvenega varstva, kulture, športa ter druge javne infrastrukture, ki jo zagotavlja občina (v nadaljnjem besedilu: lokalna javna infrastruktura).
Sredstva samoprispevka se smejo uporabiti samo za namen, za katerega je bil samoprispevek uveden.

Samoprispevek se lahko uvede za celotno območje občine ali za del naselja, naselje ali več naselij, če gre za izgradnjo ali rekonstrukcijo lokalne javne infrastrukture, ki je namenjena samo ožjemu območju občine.
Samoprispevek se uvede po prej opravljenem referendumu, na katerem se je za uvedbo samoprispevka izrekla večina glasovalnih upravičencev oziroma upravičenk (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) na določenem območju, ki so glasovali, pod pogojem, da se jih je glasovanja udeležila večina.

Samoprispevek se lahko uvede največ za obdobje petih let.

Samoprispevek se plačuje v denarju.

Na podlagi vplačanih sredstev po tem zakonu zavezanec oziroma zavezanka (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) oziroma fizična oseba, ki plača prostovoljni prispevek, ne pridobi lastninske pravice na zgrajeni ali rekonstruirani lokalni javni infrastrukturi, niti drugih ugodnosti ob uporabi javnih storitev.

Referendum o uvedbi samoprispevka se izvede v skladu z določbami zakona, ki ureja lokalno samoupravo, po postopku, ki ga določa zakon o referendumu in o ljudski iniciativi, kolikor ni s tem zakonom in zakonom, ki ureja lokalno samoupravo drugače določeno.

Podlaga za razpis referenduma o uvedbi samoprispevka je v skladu s predpisi izdelan predlog investicijskega programa izgradnje ali rekonstrukcije lokalne javne infrastrukture, ki ga sprejme občinski svet.
O predlogu investicijskega programa izgradnje ali rekonstrukcije lokalne javne infrastrukture organizira občina javno razpravo na območju, na katero se nanaša. Od začetka javne razprave do razpisa referenduma ne sme preteči manj kot 30 dni.
Po opravljeni javni razpravi se občinski svet odloči o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka, in določi predlog odloka o uvedbi samoprispevka.

Akt o razpisu referenduma določa vrsto referenduma, besedilo vprašanja, dan razpisa referenduma, od katerega tečejo roki za izvedbo referenduma, in dan glasovanja. Aktu o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka se priloži predlog odloka o uvedbi samoprispevka (v nadaljnjem besedilu: priloga).
Akt o razpisu referenduma s prilogo se objavi na krajevno običajen način najkasneje 15 dni pred izvedbo referenduma.
Akt o razpisu referenduma brez priloge se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pravico glasovanja na referendumu o uvedbi samoprispevka ima fizična oseba, ki ima stalno prebivališče na območju, na katerem naj bi se uvedel samoprispevek.
Pravico glasovanja na referendumu o uvedbi samoprispevka za izgradnjo ali rekonstrukcijo lokalne javne infrastrukture, s katero se povečuje uporabnost ali vrednost nepremičnine, ima tudi fizična oseba, ki je lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) ali uporabnik oziroma uporabnica (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) stavbnega zemljišča na območju, na katerem naj bi se uvedel samoprispevek, pa na tem območju nima stalnega prebivališča.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena pa nima pravice glasovanja fizična oseba, katere dohodki, ki so obdavčljivi po zakonu o dohodnini, v predpreteklem letu pred uvedbo samoprispevka ne presegajo 25 odstotkov povprečne letne plače v Republiki Sloveniji v letu, na katero se nanašajo dohodki, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: povprečna plača), ali je mlajša od petnajst let.

Volilni imenik glasovalnih upravičencev sestavi občinska uprava na podlagi podatkov, pridobljenih od upravljavcev zbirk podatkov o stalnem prebivališču, o fizičnih osebah z dohodki, ki so bili obdavčeni z dohodnino v predpreteklem letu pred uvedbo samoprispevka in o višini dohodkov, o osebah, starejših od petnajst let, ter o lastništvu in uporabi nepremičnin.

Referendumsko vprašanje mora biti naslovljeno na glasovalne upravičence tako, da bo mogoče iz njihovega odgovora zanesljivo ugotoviti ali se z uvedbo samoprispevka strinjajo ali ne.
Referendumsko vprašanje mora vsebovati navedbo investicije, za katero se referendum uvaja.

Odlok o uvedbi samoprispevka vsebuje:
– območje in obdobje, za katero se uvede samoprispevek,
– namen, za katerega se uvede samoprispevek – investicijski program izgradnje ali rekonstrukcije lokalne javne infrastrukture in načrt financiranja,
– višino sredstev, ki se bodo zbrala s samoprispevkom,
– določitev zavezancev,
– stopnjo, po kateri se bo plačeval samoprispevek,
– razloge, iz katerih se lahko zahteva oprostitev ali znižanje samoprispevka,
– rok, v katerem mora biti plačan samoprispevek, oziroma roke, v katerih se plačuje,
– organ, ki je odgovoren za odmero in zbiranje sredstev (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) in organ, ki je odgovoren za izvedbo investicijskega programa izgradnje ali rekonstrukcije lokalne javne infrastrukture,
– način odmere in plačevanja samoprispevka in način uveljavljanja oprostitev ali znižanj samoprispevka,
– način uporabe presežka sredstev, zbranih s samoprispevkom.
Odlok o uvedbi samoprispevka sprejme občinski svet na podlagi ugotovljenih rezultatov referenduma. Odlok se objavi na način, ki je določen za objavo splošnih aktov občine ter v Uradnem listu Republike Slovenije.

Samoprispevek je namenski prihodek občine.
Občina evidentira samoprispevek v okviru posebnega stroškovnega mesta, lahko pa v skladu z zakonom, ki ureja javne finance ustanovi proračunski sklad.
Zbiranje samoprispevka ter poslovanje proračunskega sklada iz prejšnjega odstavka nadzoruje nadzorni odbor občine.
Presežek sredstev samoprispevka po dokončanju investicijskega programa se sme uporabiti samo za investicije in investicijsko vzdrževanje lokalne javne infrastrukture.

Zavezanec za samoprispevek je fizična oseba, ki ima pravico glasovanja na referendumu o uvedbi samoprispevka.
Zavezanec za samoprispevek je tudi fizična oseba, ki v obdobju, za katero je samoprispevek uveden, izpolni pogoje iz 9. člena tega zakona. Nove zavezance za samoprispevek enkrat letno ugotavlja pristojni organ na podlagi podatkov, pridobljenih od upravljavcev zbirk podatkov o stalnem prebivališču, o fizičnih osebah z dohodki, ki so bili obdavčeni z dohodnino v predpreteklem letu pred letom, v katerem ugotavlja nove zavezance in o višini dohodkov, o osebah, starejših od petnajst let, ter o lastništvu in uporabi nepremičnin. Lastnost zavezanca pridobi fizična oseba s prvim dnem naslednjega leta po letu, v katerem je pristojni organ ugotovil izpolnjevanje pogojev. O pridobitvi lastnosti zavezanca odloči pristojni organ z odločbo o odmeri samoprispevka.
Lastnost zavezanca za samoprispevek izgubi fizična oseba, ki v obdobju, za katero je uveden samoprispevek, ne izpolnjuje več pogojev iz 9. člena tega zakona. Izgubo lastnosti zavezanca enkrat letno ugotavlja pristojni organ na podlagi podatkov, pridobljenih od upravljavcev zbirk podatkov o stalnem prebivališču, o fizičnih osebah z dohodki, ki so bili obdavčeni z dohodnino v predpreteklem letu pred letom, v katerem se ugotavlja obstoj lastnosti zavezanca in o višini dohodkov, ter o lastništvu in uporabi nepremičnin. Lastnost zavezanca izgubi fizična oseba s prvim dnem naslednjega leta po letu, v katerem je pristojni organ ugotovil neizpolnjevanje pogojev. O izgubi lastnosti zavezanca odloči pristojni organ z odločbo.

Samoprispevek se določi za celotno obdobje, za katero je uveden.
Zavezancu iz drugega odstavka prejšnjega člena se določi samoprispevek za preostanek obdobja, za katerega je uveden.

Samoprispevek posameznega zavezanca se za obdobje enega leta odmeri od njegovega bruto dohodka v predpreteklem letu pred uvedbo samoprispevka, vendar največ od bruto dohodka v višini trikratne povprečne plače.
Samoprispevek se odmeri največ po stopnji 2%.
Samoprispevek posameznega zavezanca se za obdobje, daljše od enega leta, odmeri tako, da se znesek samoprispevka, ugotovljen v skladu s prejšnjima odstavkoma tega člena, pomnoži s številom let plačevanja samoprispevka.
Z odlokom o uvedbi samoprispevka se lahko predpiše revalorizacija in način revalorizacije zneskov samoprispevka.

Bruto dohodek iz prvega odstavka prejšnjega člena je vsota bruto dohodkov zavezanca, ki so obdavčeni z dohodnino, ugotovljeni na podlagi podatkov iz zadnje odločbe o odmeri dohodnine ali na podlagi drugih podatkov o bruto dohodku zavezanca, če zavezancu napovedi za odmero dohodnine ni bilo treba vložiti.
Ne glede na prejšnji odstavek se za bruto dohodek zavezanca iz opravljanja dejavnosti šteje njegov dobiček iz dejavnosti, ki je ugotovljen brez upoštevanja znižanj in olajšav v skladu z zakonom o dohodnini, in z upoštevanjem obračunanih obveznih prispevkov za socialno varnost.
Ne glede na prvi odstavek se za bruto dohodek zavezanca, ki ima dohodke iz kmetijstva, šteje katastrski dohodek, ki je ugotovljen brez upoštevanja olajšave za vlaganja v skladu z zakonom o dohodnini.

Zavezanca se na njegovo zahtevo lahko oprosti plačevanja samoprispevka ali se mu prizna znižanje pri plačevanju samoprispevka, če bi plačilo samoprispevka ogrozilo preživljanje zavezanca ali njegove družine.
Razlogi za oprostitev ali znižanje pri plačevanju samoprispevka ter način uveljavljanja oprostitev in znižanja se določijo z odlokom o uvedbi samoprispevka.
O oprostitvi ali znižanju pri plačevanju samoprispevka odloči pristojni organ z odločbo.

Na podlagi odloka o uvedbi samoprispevka izda pristojni organ, v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku, zavezancem odločbe o samoprispevku.

Samoprispevek plačuje zavezanec na ustrezni vplačilni račun in se razporeja v dobro občine.

Podatke o bruto dohodku zavezancev za samoprispevek daje na zahtevo pristojnega organa, pristojni davčni organ.
Zahteva mora vsebovati seznam z imeni in priimki zavezancev, enotno matično številko zavezanca ter stalno prebivališče.

Zoper zavezanca, ki zapadlih obveznosti iz naslova samoprispevka ni plačal v predpisanem roku, se opravi prisilna izterjava skladno z določbami zakona, ki ureja davčno izvršbo. Izvršbo opravi organ, pristojen za izvršitev denarnih kazni, izrečenih v upravnem postopku.
Od samoprispevka, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, mora plačati obresti v skladu z zakonom, ki ureja obrestno mero zamudnih obresti.

Če bi izterjava neplačanega samoprispevka ogrozila nujno preživljanje zavezanca in članov njegove družine, se samoprispevek odpiše po postopku in na način, ki ga predpiše občinski svet.
Pravica do odmere in izterjave samoprispevka in pravica zavezanca za vračilo preveč plačanega samoprispevka zastara v treh letih po nastanku obveznosti oziroma po izvršenem plačilu.

Zaradi zbiranja zasebnih sredstev za sofinanciranje izgradnje ali rekonstrukcije lokalne javne infrastrukture lahko občina, ob upoštevanju določb tega zakona, s katerimi so opredeljeni nameni uvedbe samoprispevka, podlage za odločanje o uvedbi samoprispevka in ravnanje občine z zbranimi sredstvi samoprispevka ter na podlagi potrjenega investicijskega programa, sklene s fizično osebo, ki želi prispevati svoja denarna sredstva, pisno pogodbo o soinvestiranju izgradnje ali rekonstrukcije lokalne javne infrastrukture.
S pogodbo se občina zaveže realizirati izgradnjo oziroma rekonstrukcijo lokalne javne infrastrukture v obsegu in rokih, ki jih vsebuje investicijski program, fizična oseba pa se zaveže vplačati občini dogovorjeni znesek.

Denarna sredstva, ki jih občina prejme po pogodbi iz prejšnjega člena, so namenski prihodek občine za financiranje izgradnje ali rekonstrukcije lokalne javne infrastrukture, ki je predmet investicijskega programa, na podlagi katerega je pogodba sklenjena.

Podatke, ki so občini potrebni za pripravo odločanja o uvedbi samoprispevka, izdajo odločb o samoprispevku, spremljanje plačevanja in izterjavo, posredujejo občini na njeno zahtevo na elektronskem mediju brezplačno upravljavci zbirk podatkov in drugi državni organi, ki z njimi razpolagajo, in sicer:
– osebne podatke o fizičnih osebah, starejših od petnajst let, s stalnim prebivališčem na območju, za katero naj bi se uvedel samoprispevek, posreduje ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, kot upravljavec centralnega registra prebivalcev,
– osebne podatke o fizičnih osebah z dohodki, ki so bili obdavčeni z dohodnino v predpreteklem letu pred uvedbo samoprispevka, ter podatke o bruto dohodku zavezancev za samoprispevek posreduje pristojni davčni organ,
– podatke o lastnikih in uporabnikih nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju, na katerem se uvede samoprispevek, posreduje Geodetska uprava Republike Slovenije,
– podatke o povprečni plači v Republiki Sloveniji posreduje Statistični urad Republike Slovenije.
V primeru, ko se predlaga uvedba samoprispevka za del naselja, naselje ali več naselij, mora občina, zaradi pridobitve podatkov iz tretje alinee prejšnjega odstavka, sporočiti Geodetski upravi Republike Slovenije seznam identifikatorjev nepremičnin na območju, na katerem se bo uvedel samoprispevek.

Pri pridobivanju in uporabi podatkov po tem zakonu mora občina ravnati v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Osebe, ki so seznanjene s temi podatki, so odgovorne za ravnanje v nasprotju s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Podatki, ki jih pridobi občina iz registrov in evidenc, ki jih vodi davčni organ, se štejejo za davčno tajnost po predpisih o davčnem postopku in se varujejo trajno ter se ne smejo posredovati tretjim osebam. Osebe, ki so seznanjene s temi podatki, so jih dolžne varovati kot davčno tajnost in so odgovorne za kršenje tajnosti po predpisih o davčnem postopku in davčni službi.

Sklepi o uvedbi samoprispevka, izdani pred uveljavitvijo tega zakona, se do poteka obdobja, za katerega je bil samoprispevek uveden, izvršujejo v skladu z določbami zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85 in Uradni list RS, št. 99/99 – odločba US), na podlagi katerega so bili izdani.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati določba drugega stavka drugega odstavka 47.b člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odločba US, 74/98, 59/99 – odločba US in 70/00) ter določba prvega odstavka 19.č člena istega zakona, kolikor določa, da se delovanje ožjega dela občine, ki je pravna oseba, financira s samoprispevkom.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.