Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o materialni dolžnosti (ZMatD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. oktobra 2001.

Ta zakon določa vrste sredstev in opreme ter nepremičnin, za katere se lahko naloži materialno dolžnost za potrebe obrambe, varnosti, zaščite, reševanja in pomoči (v nadaljnjem besedilu: sredstva iz popisa), vodenje evidence, postopek razporejanja in prevzema sredstev iz popisa, način določanja nadomestila za uporabo ter način ugotavljanja škode in izplačevanja odškodnin na sredstvih iz popisa.

Državljani, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije so dolžne dajati za potrebe Slovenske vojske, enot za zveze, enotne kurirske službe ministrstva, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: enotna kurirska služba), policije, ministrstev, vladnih služb in upravnih enot (v nadaljnjem besedilu: državni organi), organov lokalnih skupnostih, Banke Slovenije, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je po odločitvi Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) posebnega pomena za obrambo, ter štabov, enot in služb Civilne zaščite, naslednja sredstva iz popisa:
1. motorna vozila:
– motorna kolesa,
– kombinirana vozila,
– osebne avtomobile (samo terenske avtomobile),
– avtobuse,
– tovorna vozila,
– priklopna vozila,
– tovorna specialna vozila,
– vlečna vozila,
– delovna vozila;
2. delovne stroje in sredstva:
– viličarje različnih vrst in zmogljivosti,
– gradbene in inžinirske stroje;
3. plovila:
– ladje, čolne in druga plovila morskega in rečnega prometa s pripadajočo opremo in orodjem;
4. zrakoplove vseh vrst;
5. vire električne energije (stacionarne in prenosne električne agregate) ter kemične vire toka (akumulatorje različnih vrst);
6. opremo v avtopralnicah, prenosne rezervoarje in posode za vodo ter druga sredstva in opremo, ki se lahko uporabi za radiološko, kemijsko, biološko dekontaminacijo;
7. motorne in električne žage, rezalke, traktorske priključke in druga sredstva ter opremo za tehnično reševanje.
Za materialno dolžnost se, ne glede na prejšnji odstavek, šteje tudi uporaba osebnih vozil, ki jih uporabijo pri opravljanju kurirskih nalog vojaški obvezniki, razporejeni v enotno kurirsko službo. Razporeditev v enotno kurirsko službo se šteje tudi za razporeditev osebnega vozila na podlagi materialne dolžnosti, če je razporejeni lastnik takega vozila.
Za materialno dolžnost se šteje tudi začasna uporaba zemljišč ali objektov na katerih se izvaja mobilizacija Slovenske vojske, državnih organov in organov lokalnih skupnostih, vojaške vaje, vaje sil za zaščito, reševanje in pomoč oziroma tistih, ki so potrebni za izvajanje zaščitnih ukrepov ob naravni ali drugi nesreči oziroma v vojnem ali izrednem stanju.
Za materialno dolžnost se šteje v skladu s tem zakonom tudi namestitev sredstev za opazovanje, obveščanje in alarmiranje na poslovnih in drugih stavbah, izjemoma pa tudi na stanovanjskih stavbah, če teh sredstev ali naprav ni mogoče zaradi tehničnih razlogov namestiti na drugih objektih oziroma na drugih lokacijah.
Izjemoma se potrebna materialna sredstva iz popisa v skladu s tem zakonom razporedijo tudi gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam, s katerimi je sklenjena pogodba za opravljanje proizvodnje ali storitev v vojni, če manjkajočih sredstev ni mogoče zagotoviti na drug način.

Materialne dolžnosti ni mogoče naložiti za sredstva in opremo namenjeno obrambnim potrebam, za zdravstveno varstvo, delovanje policije, delovanje organa, pristojnega za izvrševanje kazenskih sankcij, delovanje državnih organov, organov lokalnih skupnostih, sil za zaščito, reševanje in pomoč ter dejavnostim, ki jih opravljajo humanitarne organizacije. Materialne dolžnosti ni mogoče določiti za sredstva iz popisa, če obstajajo zadržki, določeni s tem zakonom.
Za vojaške potrebe na podlagi materialne dolžnosti ni mogoče določiti objektov, ki so pod posebnim varstvom po mednarodnem vojnem oziroma humanitarnem pravu.

Materialna dolžnost se izvaja v skladu z zakonom v izrednem ali v vojnem stanju, ob ogrožanju notranje varnosti oziroma ob naravni ali drugi nesreči, v miru pa le zaradi pregledov in vaj.

Sredstva iz popisa iz 2. člena tega zakona se določijo na podlagi:
– materialnih formacij Slovenske vojske, enot za zveze, štabov, enot in služb Civilne zaščite ter meril za njihovo opremljanje,
– organizacij za delovanje v vojnem stanju za policijo, državne organe in organe lokalnih skupnostih, Banke Slovenije ter gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij,
– kriterijev in meril za organiziranje enotne kurirske službe.
Zemljišče in objekte na katerih se izvaja mobilizacija, se določa z mobilizacijskimi dokumenti. Zemljišča, na katerih se izvaja vaje, se določa z letnimi načrti usposabljanja ter elaborati za vaje.
Zemljišča in objekte potrebne za izvajanje zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah oziroma v vojnem ali izrednem stanju, se določa v skladu z načrti zaščite in reševanja oziroma glede na posledice in razmere nastale na območju, ki ga je zajela naravna ali druga nesreča oziroma so nastale v vojnem ali izrednem stanju.
Objekte za namestitev sredstev in opreme za opazovanje in obveščanje ter alarmiranje se določa z načrti za opazovanje ali spremljanje dogodkov in pojavov, ki lahko povzročijo nesrečo, in z načrti za alarmiranje, ki temeljijo zlasti na meritvah slišnosti siren ter značilnostih vrste nevarnosti, na katero alarmiranje opozarja (splošne nevarnosti, nesreče z nevarnimi snovmi, rušenje visokih pregrad in podobno).

Evidenco sredstev iz popisa vodi uprava za obrambo ministrstva, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: upravni organ, pristojen za obrambne zadeve) po kraju stalnega prebivališča ali sedeža lastnika oziroma tistega, ki ima sredstva v uporabi (v nadaljnjem besedilu: imetnik). Evidenca nepremičnin se vodi po njihovi legi, ne glede na prebivališče ali sedež imetnika.

Evidenca sredstev iz popisa iz prejšnjega člena obsega poleg podatkov, določenih z zakonom o obrambi oziroma zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, še podatke o enotni matični številki občana oziroma matični številki imetnika in podatke:
1. o objektih:
– naslov objekta,
– parcelno številko,
– katastrsko občino,
– število poslovnih prostorov ali stanovanjskih enot,
– površino v m2,
– del objekta, za katerega velja materialna dolžnost,
– namen uporabe;
2. o zemljiščih:
– parcelno številko,
– katastrsko občino,
– velikost (površino),
– katastrsko kulturo in katastrski razred,
– namen uporabe;
3. o drugih sredstvih:
– registrsko številko,
– vrsto,
– tip,
– znamko,
– leto izdelave,
– zmogljivost,
– nosilnost,
– druge oznake sredstva (številka šasije, številka motorja in drugo),
– stanje sredstev.
Za vsako sredstvo iz popisa se v evidenci vodi tudi podatke o uporabniku, ki mu je sredstvo dodeljeno v uporabo na podlagi materialne dolžnosti.

Če upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ne more pridobiti podatkov o imetnikih sredstev iz popisa ali o sredstvih iz popisa iz obstoječih zbirk podatkov oziroma, če ti podatki ne zadoščajo, jih lahko zahteva od imetnikov sredstev iz popisa. Ti so mu dolžni dati na vpogled potrebne podatke in listine in mu omogočiti pregled sredstev zaradi popisa.
Vsakdo ima pravico do vpogleda v podatke, ki jih v skladu s tem zakonom o njem oziroma njegovem sredstvu iz popisa, vodi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.
Minister, pristojen za obrambo, podrobneje predpiše način vodenja evidence sredstev iz popisa.

Imetniki sredstev iz popisa, za katere velja materialna dolžnost, so dolžni v zakonskem roku upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, sporočiti in izkazati podatke o odtujitvi, uničenju ali začasni neuporabnosti razporejenih sredstev.
V primeru odtujitve sredstva iz popisa se, razen pri motornih vozilih, materialna dolžnost praviloma prenese na novega imetnika. Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, mora v tem primeru preveriti ali so izpolnjeni pogoji za določitev materialne dolžnosti tudi pri novem imetniku.

S sredstvi iz popisa se popolnjuje manjkajoče število sredstev, ki jih uporabnik potrebuje po materialni formaciji ali organizaciji za delovanje v vojnem ali izrednem stanju, oziroma ob naravni ali drugi nesreči in jih ne more zagotoviti iz lastnih sredstev.
Sredstva iz popisa razporeja upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, za Slovensko vojsko, enote za zveze, enotno kurirsko službo, policijo, državne organe in organe lokalnih skupnostih, Banko Slovenije, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije ter za štabe, enote in službe Civilne zaščite, ki se organizirajo na območju, ki je v njegovi teritorialni pristojnosti.
Prednost pri razporejanju sredstev iz popisa imajo Slovenska vojska, policija ter štabi, enote in službe Civilne zaščite.

Predloge za razporeditev sredstev iz popisa posredujejo upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve:
– pristojni vojaški organi na podlagi načrtov popolnitve vojnih enot Slovenske vojske in načrtov mobilizacije,
– vodje priprav civilne obrambe na podlagi načrtov organizacije za izvajanje nalog v vojni določenih v obrambnih načrtih ali obrambnih dokumentih,
– pristojni organi policije na podlagi načrtov organizacije in popolnitve za delovanje policije v izrednem in v vojnem stanju,
– organi, pristojni za organizacijo štabov, enot in služb Civilne zaščite.
Popolnitev enot za zveze in enotne kurirske službe s sredstvi iz popisa določi neposredno upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.

Pri razporejanju upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, razporedi tisto sredstvo iz popisa, ki:
– ima lastnosti, ki najbolj ustrezajo potrebam uporabnika,
– je najmanj oddaljeno od mesta izročitve,
– ima najustreznejšo opremo,
– je novejše izdelave.
Za zemljišča in objekte, na katerih se izvaja mobilizacija, se določijo tista zemljišča in objekti, ki najbolj ustrezajo kriterijem za izbiro mobilizacijskih zbirališč. Pri določanju zemljišč, na katerih se izvajajo vaje, se upošteva načrte uporabe oziroma načrte zaščite in reševanja in določi tista zemljišča, uporaba katerih bo najmanj omejila prebivalstvo, gospodarske in druge dejavnosti ter na katerih bo, zaradi vaj, povzročena najmanjša škoda.

Sredstva iz popisa, upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ne sme razporediti, če bi z razporeditvijo sredstva:
– onemogočil imetniku opravljanje življenjskih funkcij, kot so prevoz invalidnih in bolnih oseb ter podobno,
– onemogočil imetniku opravljanje pridobitne dejavnosti v obsegu, ki še zagotavlja njegovo preživljanje,
– preprečil najnujnejše opravljanje obvezne gospodarske javne službe,
– preprečil opravljanje minimalne gospodarske dejavnosti,
– povzročil bistveno poslabšanje bivalnih pogojev stanovalcev.
Omejitve iz prejšnjega odstavka ugotavlja upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, v postopku razporejanja.
O razporeditvi sredstev iz popisa izda upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, imetniku sredstva pisno obvestilo, v katerem navede tudi uporabnika, kateremu bo sredstvo, v primeru potrebe, dano v uporabo. V pisnem obvestilu je potrebno praviloma navesti tudi kraj, na katerem se sredstvo iz popisa izroči predvidenemu uporabniku.

Vpoklic sredstev iz popisa izvaja upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, na zahtevo uporabnika oziroma tedaj, ko je v skladu z zakonom uveljavljena materialna dolžnost. Vpoklic sredstev iz popisa za potrebe policije izvaja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, na smiselno enak način, kot je predpisan za vpoklic za potrebe Slovenske vojske. V vpoklicu se imetniku sredstva iz popisa določi kraj in čas izročitve ter uporabnika, kateremu je imetnik sredstva dolžan sredstvo izročiti v uporabo.
Vpoklic sredstev iz popisa zaradi pregledov in vaj se izvaja le izjemoma in sicer tedaj, če vaj ni mogoče izvesti z razpoložljivimi sredstvi in na podlagi letnih načrtov usposabljanja Slovenske vojske, policije ali Civilne zaščite.
Vpoklic sredstev iz popisa zaradi pregleda in vaj mora biti imetniku poslan najmanj 30 dni pred dnem, ko mora izročiti sredstvo iz popisa. Vpoklic sredstev iz popisa zaradi preverjanja mobilizacijske pripravljenosti ali mobilizacije, ob naravni ali drugi nesreči, ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja oziroma uveljavitvi materialne dolžnosti v skladu z zakonom, ni vezan na rok. Vpoklic sredstev iz popisa zaradi pregledov praviloma traja en dan, vpoklic zaradi vaj pa največ 30 dni letno.
Z razglasitvijo vojnega ali izrednega stanja je prepovedan odvoz oziroma drugačen način odhoda sredstev iz popisa iz države.

Imetnik sredstva iz popisa, ki je prejel vpoklic iz prejšnjega člena, zaradi pregleda in vaj, lahko v roku osmih dni pri organu, ki ga je vpoklical, zaprosi za odložitev vpoklica:
1. če bi bilo zaradi izročitve sredstva onemogočeno njegovo preživljanje oziroma preživljanje družinskih članov;
2. če bi mu nastala velika gospodarska oziroma gmotna škoda;
3. če je vpoklicano vozilo edino v družini imetnika in če ima otroke, ki ob vpoklicu še niso dopolnili 16 let.
Imetnik sredstva iz popisa lahko v roku iz prejšnjega odstavka zaprosi za odložitev vpoklica tudi, če je do vpoklica prišlo zaradi naravne ali druge nesreče oziroma v vojnem ali izrednem stanju. Zaprosilo za odložitev vpoklica v teh primerih ne zadrži izvršitve vpoklica.

Vpoklic vojaških obveznikov razporejenih v enotno kurirsko službo se šteje tudi za vpoklic njihovih osebnih vozil.

Za namestitev sredstev in naprav za opazovanje, obveščanje in alarmiranje se razporedijo le določeni deli objektov, ki so nujno potrebni za njihovo delovanje. Obvestilo imetniku o razporeditvi dela objektov se šteje za vpoklic.

V primeru enkratne uporabe zemljišč in objektov, na katerih se izvaja mobilizacija ali vaje Slovenske vojske, enot za zveze oziroma vaje sil za zaščito, reševanje in pomoč, jih upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, vpokliče brez predhodnega postopka razporejanja. V vpoklicu zaradi vaj se mora določiti čas in namen uporabe ter druge pomembnejše okoliščine. Če se vaje izvajajo na zemljiščih, ki so v lasti ali uporabi večjega števila imetnikov, je o tem potrebno obvestiti tudi lokalno skupnost. Vpoklic zaradi vaj se mora izvršiti in o tem obvestiti lokalno skupnost najmanj 30 dni pred dnevom vaje.

Po prejemu vpoklica so imetniki dolžni izročiti zahtevano sredstvo iz popisa v stanju primernem za uporabo pri uporabniku, določenem v vpoklicu. Sredstvo lahko uporabniku izroči tudi oseba, ki jo pooblasti imetnik.
Če se vpoklicano sredstvo iz popisa ne nahaja pri imetniku oziroma je oddaljeno tako, da ga ni mogoče pravočasno izročiti uporabniku, je dolžan imetnik izročiti uporabniku nadomestno sredstvo, če ga ima. Imetnik, ki nima nadomestnega sredstva mora o tem nemudoma obvestiti upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.

Za prevzem sredstev iz popisa uporabnik imenuje komisijo oziroma pooblasti določeno osebo za prevzem sredstev ob času, na kraju in na način, določen v vpoklicu.
Ob prevzemu sredstev iz popisa se ugotavlja, ali so ta v uporabnem stanju in če imajo potrebno opremo, orodje, pribor in tehnično dokumentacijo. Sredstva iz popisa, ki niso v uporabnem stanju, se vrnejo imetniku. Uporabnik v tem primeru zahteva od upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, da mu zagotovi druga primerna sredstva iz popisa.
Uporabnik o prevzetem sredstvu iz popisa izda imetniku zapisnik o prevzemu, ki vsebuje tudi opis stanja sredstva ob prevzemu. V zapisniku se posebej navede tudi podatke za prevzeto nadomestno sredstvo iz popisa. Ob vrnitvi sredstva se na zapisniku vpiše stanje sredstva ob vrnitvi.

Za uporabo sredstev iz popisa pripada imetniku nadomestilo določeno po tarifi nadomestil za uporabo sredstev iz popisa. Tarifo nadomestil določi vlada.
Tarifa iz prejšnjega odstavka se določi z upoštevanjem delovne prostornine, zmogljivosti ali namena sredstva in njegove povprečne vrednosti. Pri zrakoplovih in vodnih plovilih ter namensko opremljenih prostorih (avtopralnicah, akumulatorskih postajah in podobno) se upošteva njihovo knjižno vrednost. Pri drugih nepremičninah se upošteva zlasti vrsta, kultura in pri objektih lega, glede na poseljenost prostora.
Imetnik ima pravico tudi do povračila stroškov zaradi izročitve oziroma prevzema sredstva iz popisa in do povračila drugih dejanskih stroškov (porabljena električna energija, telefonski impulzi, komunalne dajatve in drugo), nastalih v času uporabe zemljišča ali objekta, če jih ni poravnal uporabnik.

Postopek za odmero nadomestila za dostavo, uporabo in vrnitev sredstev iz popisa izvede v petnajstih dneh pristojni organ iz 14. člena tega zakona na zahtevo imetnika sredstva, ki jo mora vložiti najkasneje v tridesetih dneh od vrnitve sredstva.
Obrazec za zahtevek iz prejšnjega odstavka je sestavni del tarife nadomestil za uporabo sredstev iz popisa.

Nadomestilo za uporabo sredstva iz popisa pripada imetniku od dneva izročitve do dneva vrnitve sredstva.
V čas uporabe se všteva tudi čas, ki je potreben za dostavo sredstva iz popisa do kraja izročitve, in čas, ki je potreben za njegovo vrnitev do kraja, od koder je bilo dostavljeno.
Če je bilo sredstvo iz popisa v uporabi osem ali več ur, se izplača celodnevno nadomestilo, če je bilo v uporabi manj kot osem ur, pa polovica dnevnega nadomestila.
Nadomestilo za uporabo sredstva iz popisa se izplača najkasneje v 45 dneh od prejema zahtevka za izplačilo.

Imetnik ima pravico do povračila prevoznih stroškov in do dnevnic za potovanje potrebnega števila oseb, v zvezi z izročitvijo in vrnitvijo sredstva iz popisa.
Povračilo prevoznih stroškov v zvezi z izročitvijo se izplača imetniku po cenah določenih za prevoz z javnimi prometnimi sredstvi.
Dnevnica za potovanje se izplača za čas, ki je potreben za dostavo in izročitev sredstva iz popisa in za vrnitev oseb do sedeža oziroma stalnega prebivališča imetnika sredstva, oziroma za čas, ki je potreben za prihod po sredstvo in za vrnitev do sedeža oziroma stalnega prebivališča.
Dnevnice za potovanje in povračilo stroškov iz tega člena, se obračunajo in izplačajo po predpisih o povračilih stroškov v zvezi z izvrševanjem vojaške dolžnosti in opravljanju drugih nalog obrambe ter zaščite, reševanja in pomoči.

Pri vrnitvi sredstva iz popisa dobi imetnik enako količino pogonskega goriva in maziva, kot ga je bilo ob prevzemu. Če imetnik ne dobi goriva in maziva, se mu za to količino izplača nadomestilo po tržnih cenah. Imetniku se za sredstvo iz popisa, ki je bilo dostavljeno oziroma vrnjeno z lastnim pogonom, izplača kilometrina v skladu s predpisi, za sredstvo, ki je bilo pripeljano, pa se mu vrnejo stroški prevoza.

Imetnik nima pravice do denarnih oziroma materialnih povračil po tem zakonu, če sredstvo iz popisa ni bilo prevzeto, ker je bilo pokvarjeno oziroma neuporabno, o čemer pa imetnik ni pravočasno obvestil upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve.

Imetnik ima pravico do odškodnine, če se izročeno sredstvo iz popisa poškoduje, uniči ali pogreši. Odškodnina za uničeno ali pogrešano sredstvo se odmeri po tržni vrednosti, ki jo je imelo ob izročitvi.
Za poškodovano sredstvo iz popisa pripada imetniku odškodnina, ki je enaka razliki med tržno vrednostjo ob izročitvi in ob vrnitvi. Pri tem se upošteva zmanjšanje vrednosti nastalo z redno rabo sredstva. Če poškodovanega sredstva iz popisa ni mogoče popraviti, se odškodnina odmeri kot za uničeno sredstvo, pri čemer se upošteva še preostala vrednost sredstva, ki je bilo imetniku vrnjeno.
Če je bilo sredstvo iz popisa pred vrnitvijo popravljeno, pripada imetniku odškodnina v višini zmanjšane vrednosti sredstva.

Postopek za odmero odškodnine za uničena ali pogrešana sredstva iz popisa uvede uporabnik po uradni dolžnosti, za poškodovana sredstva pa na zahtevo imetnika, ki mora zahtevo vložiti takoj ob vrnitvi, oziroma najkasneje v treh dneh po vrnitvi sredstva, če poškodb ni bilo mogoče ugotoviti že ob vrnitvi sredstva. Zahteva se vloži pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve.
Višino škode ugotavlja komisija, ki jo imenuje uporabnik. V Slovenski vojski se komisija ustanovi v skladu s pravili službe v Slovenski vojski. Poročilo o ocenjeni škodi se pošlje imetniku sredstva in upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, ki je sredstvo razporedil. Na podlagi poročila upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, izda odločbo o izplačilu odškodnine.
Če je sredstvo iz popisa zavarovano, oceni škodo pristojna zavarovalniška družba, ki izplača tudi odškodnino.

Odškodnine, nadomestila in povračila stroškov po tem zakonu za sredstva iz popisa, ki so bila dana v uporabo Slovenski vojski, enotam za zveze, enotni kurirski službi, državnim in regijskim štabom, enotam in službam Civilne zaščite, bremenijo ministrstvo, pristojno za obrambo, oziroma ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, če so bila sredstva razporejena v policijo.
Odškodnine, nadomestila in povračila stroškov po tem zakonu za sredstva iz popisa, ki niso zajeta v prejšnjem odstavku, bremenijo uporabnika, h kateremu so sredstva razporejena in ki je zahteval njihov vpoklic.

Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če prepreči namestitev ali odstrani sredstva ali naprave za opazovanje, obveščanje in alarmiranje na poslovnih ali drugih stavbah (četrti odstavek 2. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba, pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Razporeditev sredstev iz popisa za potrebe obrambe, varnosti, zaščite, reševanja in pomoči uskladijo pristojni organi s tem zakonom v enem letu po njegovi uveljavitvi.

Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati četrti odstavek 11. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odl. US in 33/00 – odl. US), drugi in tretji odstavek 25. člena, tretji odstavek 30. člena in 4. točka 121. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94 in 33/00 – odl. US) ter uredba o izvajanju materialne dolžnosti za potrebe obrambe, zaščite, reševanja in pomoči (Uradni list RS, št. 35/97 in 33/00 – odl. US) razen tarife za nadomestila za uporabo sredstev iz popisa in obrazca zahtevka za odmero nadomestila za uporabo, ki ju je potrebno s tem zakonom uskladiti v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.