Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97), 16. in 24. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Žalec na seji dne 4. 10. 2001 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu deponije komunalnih odpadkov Ložnica
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt deponije komunalnih odpadkov Ložnica pri Žalcu (v nadaljnjem besedilu: UN Ložnica), ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Velenje v juliju 2001, št. projekta 1293/99-UN-P in je sestavni del tega odloka.
UN Ložnica je v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni.list RS, št. 21/90, 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7/98, 17/99, 28/99 in 37/99) in je opredeljen kot ureditveno območje namenjeno sanaciji odlagališča komunalnih odpadkov.
II. OPREDELITEV IN MEJA OBMOČJA
2. člen
UN Ložnica obravnava območje opuščene deponije komunalnih odpadkov Ložnica, ki zajema tudi del območja znotraj zazidalnega načrta gospodarske cone Minerva-Ložnica (Uradni list SRS, št. 13/85). Zato so sočasno izdelane tudi spremembe in dopolnitve ZN gospodarske cone Minerva-Ložnica (ZUV, št. proj. 1675/99-ZN-P).
3. člen
Območje UN Ložnica leži zahodno od lokalne ceste Žalec–Ložnica–Pirešica, vzhodno od lokalne ceste Ložnica–Plevno oziroma vzhodno od deponije viškov nenosilnega materiala iz trase avtoceste, južno od avtoceste Arja vas–Vransko in severno od naselja Ložnica. Velikost območja je 7,2 ha ter leži v celoti v k.o. Žalec.
4. člen
Meja UN Ložnica poteka od začetne točke pri glavnem vhodu na deponijo ob cesti Žalec – Velika Pirešica v smeri urinega kazalca: po vzhodni meji parcele št. 270/4 proti jugu, kjer se obrne proti zahodu po južni meji parcele št. 270/4 in parcele št. 257/1, po vzhodnem robu parcele št. 257/1 proti jugu vse do parcele 1960/2, ki jo prečka v smeri proti severozahodu in prečka parcelo 28/1 do njene zahodne meje. Dalje poteka proti zahodu po južni meji parcel št. 25/4 in 25/5, 25/6, 25/7 in 25/8 do vzhodnega roba poti. Od tu poteka meja proti severu po vzhodnem robu poti in seka parceli št. 25/9 in št. 31/5 do zahodnega vogala parcele št. 29/1. Nadalje poteka meja po zahodnem robu parcel št. 29/1 in št. 29/3, prečka parcelo št. 31/1 in se obrne proti vzhodu po severnem robu parcele št. 31/17; prečka parcelo 31/12 in poteka po južnem robu parcele št. 31/4 vse do obstoječe ograje, kjer se obrne proti severu, prečka del parcele št. 31/4 in parcelo št. 1960/1 v smeri proti vzhodu; nato poteka ob Z robu parcele št. 243/1 proti severu, se ob severnem robu iste parcele obrne proti vzhodu in poteka nadalje po severni meji parcele št. 243/2 in parcele št. 250, ki jo nato prečka v smeri proti jugu do jugozahodnega roba parcele št. 254/1, poteka po njenem južnem robu do parcele št. 270/4, nadalje po zahodnem robu parcele št. 270/4 do dovozne ceste, ob kateri prečka parcelo št. 270/4 v smeri proti vzhodu do izhodiščne točke na meji s parcelo št. 270/5.
5. člen
Znotraj območja UN Ložnica se nahajajo naslednja zemljišča k.o.Žalec:
– v celoti parcele št. 25/4, 25/5, 25/6, 25/7, 25/10, 28/2, 29/1, 29/2, 29/3, 30/1, 30/2, 31/17, 243/1, 243/2, 245/1, 257/1 ter
– deli parcel št. 25/8, 25/9, 28/1, 31/1, 31/4, 31/5, 31/12, 250, 270/4, 1960/1 in 1960/2.
III. NAMEMBNOST OBMOČJA
6. člen
Območje UN Ložnica je namenjeno sanaciji, rekultivaciji in umiritvi opuščene deponije komunalnih odpadkov Ložnica z vsemi potrebnimi infrastrukturnimi objekti in napravami ter ukrepi za varstvo okolja.
Predvidena bodoča namenska raba obravnavanega prostora je: ekstenzivna kmetijska raba, ekstenzivna gozdarska raba, po umiritvi deponije pa je v skladu z določili tega odloka možna tudi vzreja nojev in skladišče končnih izdelkov Minerve.
S posebno študijo – oceno vplivov na okolje se določi vplivno območje zaprte deponije in določijo eventualni dodatni sanacijski ukrepi. Eventualno širše vplivno območje deponije z dodatnimi sanacijskimi ukrepi ni vključeno v UN.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
7. člen
Namenska raba prostora je opredeljena v prostorskem planu in programskih zasnovah za območje deponije komunalnih odpadkov ter kontaktnega območja (RC Planiranje Celje, št. proj. 30a/97 in 30b/97). Tako bo obravnavani prostor v prvi etapi po sanaciji in rekultivaciji v času umirjanja deponije namenjen le ekstenzivni rabi (kmetijstvo, gozdarstvo).
V nadaljnji rabi je na delu območja v skladu z določili tega odloka možna vzreja manjšega števila nojev in skladišče končnih izdelkov Minerve. Skladišče končnih izdelkov Minerve je bilo načrtovano in potrjeno z zazidalnim načrtom gospodarske cone Minerva Ložnica (ZN Minerva), zato se ta raba ohranja z novo zasnovo prostora ter se prilagaja novim izhodiščem sanacije deponije in varstva okolja. Severni in jugozahodni del deponije se lahko uredi in opredeli kot gozd s posebnim namenom. Zasnova ureditve celotnega območja upošteva že izvršene (legalne) ureditve.
8. člen
Sanacija in rekultivacija celotnega območja UN Ložnica vključuje gradbeno tehnični del in oblikovalski del. Gradbeno tehnični del vključuje izgradnjo oziroma dograditev vse potrebne komunalne infrastrukture, potrebnih nasipov in gradbenih del in se izvede na osnovi projektov Sanacije in rekultivacije deponije, I., II. in III. faza, ki jih je pod št. proj. 1940/96, izdelal VGB Maribor. Oblikovalski del vključuje tiste posege, ki so pomembni za oblikovanje končne podobe prostora, to je predvsem zaokrožitev trdih gradbenih linij na brežinah, predvsem na njihovih robovih v mehkejše, bolj naravne oblike in oblikovanje blagih naklonov zgornjih površin.
9. člen
Rekultivacija območja vključuje zatravitev in zasaditev, za kar je potrebno zagotoviti ustrezno nasutje s humusom oziroma omogočiti rastlinam ustrezne rastne pogoje.
Ohranja se obstoječa vegetacija. Nova zasaditev območja je skladna s tehničnimi in oblikovalskimi rešitvami in omogoča končno rekultivacijo območja UN Ložnica.
Osrednji del deponije in platoji ostanejo bolj ali manj travnati ali pa se zasadijo (odvisno od načina sanacije), brežine se zasadijo v nepravilnem rastru z majhnimi sadikami, nato pa se nadaljnje zaraščanje prepusti naravni sukcesiji.
Širši zeleni pas z drevjem in grmovnicami-gozd s posebnim pomenom se uredi na severu (zaščita proti avtocesti) in jugu deponije (ob vodotoku), dodatno pa se z drevjem in grmovnicami zasadijo tudi glavni vhod na deponijo in robovi.
Izbor rastlinskih vrst je omejen na avtohtone, predvsem pionirske vrste, ki hitro zaraščajo površine, jih s svojim koreninskim sistemom utrjujejo ter prenašajo vsebnost plinov in vlage v tleh. V bližini daljnovoda je potrebno upoštevati odmik od stojnih mest, višinske omejitve – ustrezen izbor nižjih rastlinskih vrst, ki se občasno obrezujejo, ter ostale pogoje upravljavca daljnovoda.
10. člen
V skladu s predpisi mora biti zaradi varnosti celotno območje UN Ložnica ograjeno. Predvidena je montažna kovinska – žičnata ograja, višine najmanj 2 m. Postavitev ograje se v naravi prilagodi obstoječi zasaditvi in terenu. Posamezna območja znotraj deponije morajo biti posebej ograjena: območje farme nojev, območje skladišča Minerve, osrednji del deponije zaradi odplinjevanja in merilni objekt.
Način izvedbe ograje pod daljnovodom določi upravitelj daljnovoda (varnostna višina in varnostna oddaljenost žične ograje v neposredni bližini daljnovoda mora znašati min. 3,75 m, izolacija na daljnovodu mora biti električno ojačana, ograjo pod daljnovodom je potrebno ustrezno ozemljiti, upravljavcu mora biti omogočen stalen in nemoten dostop in dovoz do trase daljnovoda zaradi vzdrževanja in okvar).
Na območju UN Ložnica v I. etapi ni predvidena postavitev novih objektov (obnovi se obstoječ objekt ob vhodu in služi kot vratarnica). V celoti nova ureditev z objekti pa je predvidena na območju farme nojev v II. etapi UN.
11. člen
Sanaciji in rekultivaciji deponije v I. etapi UN Ložnica sledi umiritvena faza, v kateri se vzdržujejo infrastrukturni objekti in naprave deponije ter ekstenzivna raba območja. V času umirjanja deponije potekajo na deponiji procesi posedanja in razplinjevanja ter ostali vplivi na okolje (smrad, izcedne vode...), za kar se izvaja poseben monitoring v skladu s predpisi. Eventualne poškodbe terena, infrastrukturnih objektov in naprav ali vegetacije je potrebno dodatno sanirati.
12. člen
Na območju UN so predvidene naslednje ureditve, združene po vsebinskih sklopih:
– a1 – osrednji del deponije – sanacija in rekultivacija,
– a3 – jugozahodni del deponije ob potoku – sanacija in rekultivacija,
– a4 – zahodni del deponije – sanacija in rekultivacija, ureditev manjše farme nojev,
– a5 – jugovzhodni del deponije –sanacija in rekultivacija, ureditev skladiščnega prostora Minerve
– a6 – glavni vstopni del – ureditev vstopnega prostora.
IV./I. POGOJI ZA UREJANJE PO POSAMEZNIH OBMOČJIH
13. člen
Območje a1 – osrednji del deponije, plato in brežine. To je območje, kjer se bo v naslednjem obdobju odvijal nadzorovani proces odplinjevanja, zato mora biti ta prostor posebej ograjen.
Osrednji del deponije je potrebno višinsko urediti zaradi odvajanja meteornih vod. Predvideno je blago nasutje tako, da bo teren najvišji v severovzhodnem delu osrednjega dela in bo od tam padal proti vsem robovom. Nasutje bo omogočilo tudi zasaditev tako, da bodo severni del deponije poraščale višje rastline. Celotno območje osrednjega dela bo po brežinah poraslo z nižjimi avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Možna je ekstenzivna kmetijska in gozdarska raba.
14. člen
Območje a3 – jugozahodni del deponije ob vodotoku. Vključeno je tudi območje med deponijo in obstoječo poselitvijo (kontaktno območje). Na tem območju razen sanacije in rekultivacije deponije ni predvidenih novih posegov. Potrebno je dopolniti obstoječo vegetacijo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Možna je ekstenzivna kmetijska ali gozdarska raba. Graditev objektov in pomožnih objektov na tem območju ni možna.
15. člen
Območje a4 – zahodni del deponije – območje predvidene manjše farme nojev je potrebno najprej sanirati in umiriti, v skladu s prvo etapo sanacije, rekultivacije in umiritve deponije, v drugi etapi pa celovito urediti.
Ureditev predvideva izgradnjo ustreznih objektov za vzrejo manjšega števila nojev (turistična farma z največ 30 noji) z vso potrebno infrastrukturo. Prostor je zasnovan tako, da omogoča ločitev tistega dela dejavnosti, ki je zanimiv za javnost (uprava, trgovina, gostinski lokal ipd.) in območja za vzrejo nojev (hlevi, servisni objekti ipd.). Ureditev farme mora zadostiti vsem zdravstvenim in sanitarnim zahtevam. Urediti je potrebno samostojni kanalizacijski sistem in dovoz do območja. Zasaditev na območju farme nojev se prilagaja ureditvi celotnega območja. Zasajeni so robovi območja.
Objekti so pritlične izvedbe z dvokapnico in so skladni z arhitekturnimi pogoji urejanja okolice. Dimenzije objektov (maksimalni gabariti):
– N1- javni objekt (uprava, trgovina, gostinski lokal) – pritličen objekt v obliki črke L, dolžina krakov je 30 m, širina 8m, simetrična dvokapnica, naklon 30-40, opečna kritina;
– N2- hlevi in servisni objekt – dolžina 150 m, širina 8 m, pritličen objekt, simetrična dvokapnica, naklon 30-40, opečna kritina.
Za ureditev manjše farme nojev je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje, ki lahko določi eventualne dodatne ureditvene ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje.
16. člen
Območje a5 – območje Minerve – območje predvidenih skladišč (deponije) končnih izdelkov Minerve, ki ga je do sedaj urejal ZN gospodarske cone Minerva-Ložnica, je potrebno najprej sanirati in umiriti v skladu s prvo etapo sanacije, rekultivacije in umiritve deponije, v drugi etapi pa celovito urediti.
Prostor bo posebej ograjen – ograja na zahodni strani poteka po robu varstvenega pasu daljnovoda. Skladiščni prostor je utrjen (asfalt ali tlak ipd.) in razsvetljen v minimalnem obsegu. Robovi območja se zasadijo z grmovnicami in drevjem.
Za skladiščenje končnih izdelkov je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje (vključiti je potrebno tudi vpliv sončnega obsevanja PVC izdelkov na okolje), ki lahko določi eventualne dodatne ureditvene ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje (nadstrešek, dodatno zaprtje-ograditev...).
17. člen
Območje a6 – glavni vstopni del – območje obstoječega dovoza z lokalne ceste Pirešica–Ložnica–Žalec je potrebno opremiti s standardno cestno opremo in zgraditi parkirišča za servisna vozila vzdrževalcev. Obstoječi objekt se preuredi v vratarnico in servisni objekt vzdrževalcev (skladišče orodja, materiala ipd). Način prenove mora biti skladen z arhitekturnimi pogoji urejanja okolice ter splošnimi načeli oblikovanja. Objekt mora ostati pritličen. Zelene površine je potrebno zasaditi z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.
V. POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE OBMOČJA TER VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
V./I. PREDVIDENE UREDITVE V I. ETAPI
18. člen
Promet
Dostopi do območja so možni z več strani. Glavni vhod je na območju obstoječega dovoza s ceste Pirešica–Ložnica–Žalec. Ob dovozu so parkirna mesta za vzdrževalce deponije. Drug vhod je z jugozahodne strani in omogoča dostop tudi do območja nojev. Z jugovzhodne strani ob ograji Minerve je omogočen dovoz do merilnega objekta upravljavcu zaprte deponije. Urejen je tudi dostop s severne strani deponije za potrebe vzdrževanja deponije in daljnovoda. Obstoječe ceste in poti znotraj območja deponije se ohranjajo za namene vzdrževanja.
Pri urejanju dostopov in dovozov je potrebno upoštevati pogoje upravljavca cest.
19. člen
Odvajanje izcednih vod
Odvajanje izcednih vod se navezuje na že zgrajen drenažni sistem. Drenaža za izcedne vode z deponije je že zgrajena na vzhodnem, zahodnem in južnem robu osrednjega dela deponije in kanal A. Obnovljeni so revizijski jaški J1, J2, J3, J4, J5 in J6 ter dograjeni revizijski jaški J7 in J8. Kanalizacija poteka preko dvorišča Minerva in naselja Ložnica na Čistilno napravo v Kasaze.
Dogradi se drenaža za izcedne vode na zahodnem robu deponije (območje nojev) in priključi na revizijski jaškek J6. Drenaža v južnem delu deponije med revizijskima jaškoma J6 in J9 se obnovi oziroma zamenja z novo. Odtok izcednih vod je predviden preko skupnega merilnega objekta, ki se izvede namesto obstoječega revizijskega jaška J9, v obstoječo kanalizacijo in na ČN Kasaze. Drenaža se izvede v skladu s predpisi, v bližini daljnovoda 20 kV pa se upoštevajo tudi pogoji upravljavca daljnovoda (oddaljenost od stojnih mest 4 m).
20. člen
Merilni objekt
Na vtoku v kanalizacijo je predvidena gradnja merilnega objekta – AB jaška dimenzij 3 x 1,2 m s Thompsonovim pravokotnim prelivom. V merilnem jašku se bo izvajal monitoring izcednih vod. Ker je pogojevana maksimalna količina izcednih voda iz deponije 3 litre/sekundo, je v primeru izmerjenega večjega pretoka potrebno v merilni jašek vgraditi dušilko in dograditi zadrževalni bazen. Možno je tudi predčiščenje izcednih vod.
Predvidena je tudi sanacija kanalizacije na odseku od merilnega objekta do priključka kanalizacije Minerve (zamenjava dotrajanih cevi). Priključek je potrebno izvesti vodotesno.
21. člen
Prekritje deponije
Celotno deponijo je potrebno prekriti, da se prepreči vdor meteornih vod v deponijsko telo in nekontrolirano uhajanje plina iz deponije. Predvideno je prekritje bokov in pokrova deponije.
Pred prekritjem je potrebno opraviti dodatno izravnavo terena z oblikovanjem vrha deponije in enakomernimi padci proti robovom v naklonu 3- 5% ter oblikovanjem naklona brežin 1: 3. Prekriti je potrebno tudi predhodno opuščene dele deponije (zahodni in južni del). Sestav zgornjega ustroja prekritja deponije mora biti izveden strokovno in skladno s predpisi.
Pod daljnovodom 20 kV mora znašati varnostna višina terena napram tokovodnikom najmanj 7 m.
22. člen
Obtežilni nasip
Na svojem južnem robu sega osrednji del deponije ca. 10 m nad okoliški teren. Brežine so zelo strme. Predvidena je izgradnja protitežnostnega nasipa, ki se izvede iz mineralnega tesnilnega materiala v naklonu 1: 3. V kontaktu med brežino in nasipom je predvidena drenažna plast za prestrezanje in odvod izcednih vod.
23. člen
Razplinjevanje deponije
Za preprečevanje smradu in požarne ter eksplozijske nevarnosti je potrebno pri prekritju deponije urediti razplinjevanje. Razplinjevanje poteka v izravnalni prekrivni plasti, dodatno odplinjevanje pa se izvede na osrednjem – novejšem in višjem delu deponije, kjer še potekajo aktivni procesi razplinjanja. Predvidena je izvedba vertikalnega pasivnega odplinjevanja z vgradnjo osmih vertikalnih odplinjevalnih jaškov. Zasnova omogoča v primeru ugotovljenih povečanih količin plina v okviru rednega monitoringa, nadgradnjo sistema v aktivni sistem s povezavo odplinjevalnih jaškov, izsesavanjem plina in sežigom na bakli.
24. člen
Sanacija požarnega bazena
Sanacija opuščenega in zasutega požarnega bazena nekdanjega glinokopa je predvidena s čiščenjem možnih odpadkov iz bazena in prekritjem ter zatesnitvijo dotoka in odtoka iz bazena.
25. člen
Vodovod, elektrika, požarna varnost, telefon
Predvidena je prestavitev transportnega vodovoda PVC 400, ki poteka po severnem robu deponije, izven območja deponije oziroma njenega vplivnega območja. Trasa prestavljenega vodovoda poteka po severnem robu kolovoza oziroma izven vplivnega območja deponije in se priključi na obstoječ jašek, iz katerega se uredi nov izpustni cevovod 125 v jašek vzhodne drenaže.
Priključitev posameznih objektov na območju deponije na javno vodovodno omrežje bo možna z vgradnjo vodomerov v skupni zunanji vodomerni jašek, zgrajen zunaj območja UN Ložnica, po zahtevah upravljalca vodovoda.
Preko območja poteka NN daljnovod 20 kV Žalec-Pirešica (DV Levec). Pri sanacijskih delih in ureditvah je potrebno upoštevati varnostne in tehnične predpise ter pogoje, ki jih določi upravljavec daljnovoda (zahtevani odmiki drenaže in meteornih jaškov, varnostna višina terena, pogoji za ureditev ograje, približevanje gradbenih strojev...). Možno je tudi kabliranje daljnovoda. Za potrebe merilnega objekta deponije se izvede električni priključek iz najbližjega odjemnega mesta, ki ga določi upravljavec elekt. omrežja.
Za zagotovitev požarne varnosti je predvidena izgradnja krožno povezanega omrežja okoli osrednjega dela deponije v dolžini 580 m z dimenzijo vodovoda 110 mm in hidranti. Hidrantni vod se izpelje na severovzhodu iz javnega vodovoda DN 400, na jugovzhodu pa se priključi na javni vodovod DN 125. Ob njem je urejenih 5 zunanjih hidrantov na razdalji od 80 do 150 m.
Pri ureditvi območja je potrebno upoštevati obstoječe telefonsko omrežje. Pogoje za ureditev eventualnega telefonskega priključka določi upravljavec telefonskega omrežja.
26. člen
Odvajanje meteornih vod
Po obodih celotne deponije (severni, osrednji, južni, vzhodni in zahodni del) je predvidena ureditev odvodnih jarkov za odvod čistih meteornih vod. Zaradi zagotavljanja ustreznega odvajanja meteornih vod skozi naselje Ložnica je urejen razpršen odvod meteornih vod z deponije v dva odvodnika. Oba odvodnika se izlivata v reko Ložnico.
Vzhodni in južni odvodni jarek sta speljana v obstoječ odvodnik, ki je na robu deponije kanaliziran in odteka čez dvorišče Minerve. Zahodni in osrednji odvodni jarek sta speljana v manjši potok, ki teče na JZ robu deponije in ki je glavni recepient območja. Jarka se izvedeta z betonskimi kanaletami.
Osrednji odvodni jarek se formira ob izgradnji zahodnega boka osrednjega dela deponije in odvaja tudi meteorne vode s severnega dela deponije. Poteka ob obstoječem daljnovodu in mora upoštevati pogoje upravljavca daljnovoda (oddaljenost od stojnih mest daljnovoda mora biti več kot 4m, varnostna višina terena napram tokovodnikom mora biti več kot 7 m).
27. člen
Odvajanje zalednih vod
Odvajanju zalednih vod služijo obrobni odvodni jarki (vzhodni, južni, osrednji in zahodni) ter potok, ki priteče s severozahodne smeri mino južnega roba deponije in v katerega se zlivata zahodni in osrednji odvodni jarek. Ker je potok v svojem spodnjem toku (skozi naselje Ložnica) neustrezno kanaliziran (premajhna propustnost kanala), se protipoplavna varnost naselja rešuje z zadrževanjem visokih vod gorvodno z ustrezno akumulacijo, suhim zadrževalnikom in pregrado na območju opuščenega glinokopa. Območje se ureja z PUP 2 in lokacijsko dokumentacijo ter ni predmet tega UN.
Kolikor se bo ob večjih nalivih še pojavljalo poplavljanje nižje ležečega naselja zaradi zalednih vod z območja deponije je potrebno izvesti dodatne zadrževalne ukrepe na deponiji, na potoku gorvodno ali pa izvesti sanacijo meteornega kanala skozi naselje Ložnica do izliva v potok Ložnica, pri čemer pa je potrebno upoštevati tudi povečano količino meteornih vod z območja Škafarjevega hriba ob realizaciji sprememb in dopolnitev I. faze ZN Škafarjev hrib.
V./II.A) PREDVIDENE UREDITVE V II. ETAPI – OBMOČJE NOJEV
28. člen
Promet
Poseben vhod na farmo nojev je z zahodne strani. Urediti je potrebno dovozno cesto. Na območju je predvidena ureditev parkirišč. Ob južni strani farme je možen prehod na deponijo za vzdrževalna dela na deponiji in daljnovodu.
V dogovoru z upravljavcem deponije je možno urediti dovoz do območja nojev tudi z vzhodne strani (glavni vhod na deponijo) ali severne strani, kolikor to ne ogroža varnosti deponije.
29. člen
Odvajanje odpadnih vod
Predviden je ločen sistem odvajanja odpadnih voda. Čiste meteorne vode se odvajajo v zahodni odvodni jarek. Onesnažene meteorne vode iz parkirišča se odvajajo v zahodni odvodni jarek preko lovilca olj. Odpadne vode iz gospodarskega dela se lahko odvajajo v odvodnik samo preko lastne čistilne naprave (ČN) oziroma ustreznega predčiščenja.
Odpadne vode iz poslovnega objekta se odvajajo na ČN farme nojev ali pa vodijo po fekalnem kanalu v javno kanalizacijo, ki poteka preko dvorišča Minerve na ČN Kasaze. Priključek na kanal se izvede za merilnim objektom deponije. Podrobnejše pogoje priključitve na javno kanalizacijsko omrežje določi upravljavec kanalizacijskega omrežja.
30. člen
Vodovod, elektrika, telefon
Priključek na javno vodovodno omrežje je možno izvesti iz vodovodnega jaška na severu deponije, kar se izvede z vsemi ustreznimi varnostnimi ukrepi in pod pogoji, ki jih določi upravljavec vodovoda (npr. v zaščitni cevi...). Vodomerni jašek se zgradi zunaj območja UN Ložnica.
Električni priključek se izvede s stojnega mesta daljnovoda 20 kV Levec, pod pogoji, ki jih določi upravljavec daljnovoda. Razsvetljava območja se uredi v minimalnem obsegu, moči in višini glede na veljavne predpise.
Pri ureditvi območja je potrebno upoštevati obstoječe telefonsko omrežje. Pogoje za ureditev eventualnega telefonskega priključka določi upravljavec telefonskega omrežja.
V./II.B) PREDVIDENE UREDITVE V II. ETAPI – OBMOČJE MINERVE
31. člen
Na območju Minerve je predvidena ureditev skladišč (deponije) končnih izdelkov tovarne. Skladišče se uredi na koti predhodno sanirane deponije (mineralna tesnilna plast). Zgornji ustroj skladišča se utrdi z asfaltom, tlakom ali nasutjem, ki ga opredeli ocena vplivov na okolje.
Skladišče se ogradi s podaljšanjem ograje obstoječe zunanje ureditve Minerve. Skladišče bo odprto ali urejeno z nadstreškom, kolikor bo to zahtevala ocena vplivov na okolje. Posebej je ograjen merilni objekt deponije. Robovi območja se zasadijo s pasovi drevja in grmovnic.
32. člen
Promet
Dostop oziroma dovoz do območja se uredi preko obstoječega dvorišča Minerve. Preko prostora Minerve je predviden tudi dovoz do merilnega objekta deponije.
33. člen
Odvajanje meteornih vod
Odvajanje meteornih vod bo potekalo preko požiralnikov in lovilcev olj v obstoječo meteorno kanalizacijo. Podrobnejše pogoje priključevanja določi upravljavec kanalizacije.
34. člen
Elektrika, telefon
Električni priključek in razsvetljava območja je možna z vzhodne strani – z dvoriščne strani Minerve. Razsvetljava se uredi v minimalnem obsegu, moči in višini glede na veljavne predpise.
Pogoje za ureditev eventualnega telefonskega priključka določi upravljavec telefonskega omrežja.
VI. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO UREDITVENEGA NAČRTA
35. člen
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja
UN Ložnica je sanacijski prostorski dokument za ureditev opuščene deponije komunalnih odpadkov ter je skladno z zakonodajo in ustreznimi pravilniki v celoti usmerjen v varovanje okolja. Vse rešitve sanacije in rekultivacije deponije so usmerjene v izboljšanje obstoječih razmer v okolju in izvajanje ukrepov predpisanih po opustitvi deponije.
Objekte in naprave zaprte deponije je potrebno redno vzdrževati in varovati. Območje celotne deponije mora biti ograjeno in označeno, dostop pa je mogoč samo upravljavcem.
Upravljavec zaprte deponije mora v skladu s predpisi zagotavljati redne preglede telesa odlagališča in delovanja tehničnih objektov in naprav ter izvajati monitoring za spremljanje vplivov opuščene komunalne deponije na okolje. Pravilnik za vzdrževanje deponije in izvajanje monitoringa se izdela kot poseben elaborat.
Upravljavec zaprte deponije mora v enem letu po končanih sanacijskih delih izdelati posebno študijo – oceno vplivov zaprte deponije na okolje, ki mora določiti eventualno širše vplivno območje deponije in eventualne dodatne sanacijske ukrepe.
36. člen
Vsa nadaljnja raba prostora – ekstenzivni travniki, gozd s posebnim pomenom in raba, ki je predvidena po umiritvi deponije na predhodno opuščenih delih deponije (vzreja nojev, skladišče Minerve) je urejena v skladu z zakonodajo in ustreznimi pravilniki in ne sme povzročati prekomerne obremenitve okolja. Dodatne ureditve ne smejo ovirati vzdrževanja deponijskih naprav in objektov.
Za rabo in ureditev prostora v II. etapi (vzreja nojev, skladišče Minerve) mora investitor pridobiti strokovno oceno o zadostni stopnji umirjenosti deponije (primernost deponijskega prostora glede stabilnosti tal in vplivov na okolje – plini, smrad, izcedne vode...) in oceno vplivov nove dejavnosti na okolje z ukrepi in ureditvami za omejitev vplivov na okolje. Za skladiščenje končnih izdelkov Minerve je v oceno vplivov na okolje potrebno vključiti tudi vpliv sončnega obsevanja PVC izdelkov na okolje.
37. člen
Gradbene parcele
Gradbene parcele so zasnovane skladno z ureditvijo območja (I. in II. etapa), kot funkcionalna zemljišča – zaključene celote. Razvidne so iz grafičnih prilog iz prvega člena tega odloka. Velikost funkcionalnega zemljišča se določa za vsak primer posebej, načeloma pa je skladna z zasnovo gradbenih parcel.
Funkcionalno zaključenih celot po tem UN je sedem:
– osrednje območje deponije, ki bo skladno s tem UN urejeno le kot ekstenzivne kmetijske in gozdne površine (a1)
– območje merilnega objekta deponije (a2)
– območje deponije ob vodotoku, ki bo skladno s tem ureditvenim načrtom urejeno kot ekstenzivne kmetijske ali gozdne površine (a3)
– območje deponije na zahodu, v II. etapi vzreja nojev (a4)
– območje deponije na jugovzhodu, v II. etapi območje skladiščnega prostora Minerve (a5)
– glavni vstopni del (a6)
– kontaktno območje (a7).
Podani so okvirni gabariti novih objektov in približne višinske kote terena. Točni gabariti objektov se določijo z izvedbenimi projekti v fazi izdelave lokacijske dokumentacije. Točne višinske kote terena se določijo po končanih sanacijskih delih in v fazi izdelave lokacijske dokumentacije.
38. člen
Tolerance
Pri izdelavi potrebnih izvedbenih projektov je potrebno v celoti upoštevati določila UN Ložnica. Sprejemljive so tolerance v smislu izboljšanja kakovosti okolja in sonaravnih ureditev v skladu z veljavno zakonodajo.
V primeru, da ocena vplivov na okolje za dejavnosti v II. etapi UN Ložnica (manjša farma nojev, skladišče Minerva) zahteva dodatne ureditvene ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje, se le-ti smiselno vključijo. V primeru potrebne izgradnje nadstreška na območju skladišč Minerve, se ta izvede oblikovno skladno z zahtevami veljavnega ZN gospodarske cone Minerva-Ložnica. Izgradnji nadstreška se prilagodi zajemanje meteornih vod in razsvetljava.
Možne so minimalne spremembe gabaritov predvidenih objektov (povečanje do 10%, zmanjšanje do 30%). Možna so manjša odstopanja v postavitvi ograje zaradi zasaditve, terena, infrastrukturnih ureditev ali lastništva znotraj ureditvenega območja UN.
VII. ETAPNOST IZVAJANJA
39. člen
UN Ložnica je zasnovan tako, da predvideva ureditev obravnavanega prostora v dveh etapah. Prva etapa s sanacijo in rekultivacijo deponije se izvede takoj, nakar sledi umirjanje deponije. Druga etapa je možna šele po izpolnitvi vseh zahtev iz prve etape tega ureditvenega načrta in ustrezni umiritvi deponije ter po izpolnitvi vseh drugih določil, ki jih opredeljuje UN (rešitve in ukrepi za varstvo okolja) in zakonodaja.
PRVA ETAPA je sanacija in rekultivacija celotnega območja opuščene deponije komunalnih odpadkov z izgradnjo vseh potrebnih objektov in naprav (odplinjevanje, odvod meteornih, izcednih in zalednih vod, prekritje deponije, oblikovanje naklonov in brežin, merilna mesta, ureditev dovozov, ograditev, zasaditev idr.). Sanaciji in rekultivaciji sledi umirjanje deponije.
DRUGA ETAPA je ureditev območja za nadaljnjo rabo: ekstenzivne kmetijske površine, ekstenzivne gozdne površine ali gozd s posebnim pomenom, manjša farma nojev, skladišče končnih izdelkov Minerve.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
40. člen
Obveznost investitorja v I. etapi izvedbe UN Ložnica je financiranje celotne sanacije in rekultivacije deponije, ureditev prometne in komunalne infrastrukture vključno s sistemom zajema izcednih vod in njihovim čiščenjem ter sofinanciranje sistema odvajanja meteornih in zalednih vod z deponije skozi naselje Ložnica v primeru povečanih količin teh vod z deponije. Obveznost investitorja je tudi zagotovitev ustreznega upravljanja zaprte deponije (vzdrževanje in varovanje, izvajanje monitoringa, pregledi stanja telesa deponije, letna poročila, ocena vplivov na okolje – določitev vplivnega območja in eventualne dodatne sanacije).
Obveznost investitorjev II. etape izvedbe UN Ložnica je financiranje celotne ureditve z vso prometno in komunalno infrastrukturo. Investitor farme nojev mora urediti dovoz do območja nojev in ločen sistem odvajanja odpadnih voda. Investitor skladišča Minerve mora omogočiti dovoz do merskega objekta deponije upravljavcu zaprte deponije.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
Ureditveni načrt iz 1. člena tega odloka je osnova za vse posege v prostor, za izdelavo lokacijske dokumentacije in izdelavo izvedbenih projektov, ki morajo biti izdelani skladno s tem odlokom in pogoji soglasjedajalcev. Investitorji so dolžni upoštevati vse pogoje pristojnih organov in organizacij, ki so izdala soglasja k UN Ložnica.
Nova raba območja v II. etapi (manjša farma nojev, skladišče Minerve) se ureja s posebnimi lokacijskimi postopki (ločeno od postopkov sanacije in rekultivacije deponije). Pri ureditvi farme nojev je obvezen soglasjedajalec tudi MS Žalec (Vaški svet Ložnica). Pri ureditvi skladišča Minerve je potrebno pridobiti mnenje MS Žalec (Vaški svet Ložnica).
42. člen
UN Ložnica je na vpogled pri Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor in Občini Žalec.
43. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo inšpekcija za prostor in inšpekcija za okolje Ministrstva za okolje in prostor.
44. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
45. člen
S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati določila zazidalnega načrta gospodarske cone Minerva–Ložnica, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 13/85, v delu, ki ga obravnava ta odlok.
Št. 35003/004/2000
Žalec, dne 4. oktobra 2001.
Župan
Občine Žalec
Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. l. r.
