Na podlagi 3. in 11. člena zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01; v nadaljevanju: ZRacS-1) je senat Računskega sodišča Republike Slovenije na seji dne 14. 9. 2001 sprejel
P O S L O V N I K
Računskega sodišča Republike Slovenije
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet poslovnika)
Ta poslovnik podrobno ureja način in postopek, po katerem Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) izvršuje svojo revizijsko pristojnost. Poleg tega ureja svetovanje uporabnikom javnih sredstev in določa način zagotavljanja javnosti dela računskega sodišča.
2. člen
(pisanja računskega sodišča)
(1) Vsa pisanja računskega sodišča morajo biti opremljena s polnim imenom in naslovom računskega sodišča, številko, datumom, podpisom in pečatom.
(2) Računsko sodišče lahko pošilja pisanja državnim organom in drugim uporabnikom javnih sredstev tudi v elektronski obliki. Pri tem upošteva predpise, ki urejajo elektronsko poslovanje in elektronski podpis. Pisanje, ki je poslano v elektronski obliki, ima enako veljavo kot pisanje, poslano v tiskani obliki.
3. člen
(pečat računskega sodišča)
Računsko sodišče ima pečat okrogle oblike. Sredi pečata je grb Republike Slovenije, v zunanjem krogu pečata je napis Republika Slovenija Računsko sodišče.
4. člen
(akti za izvrševanje revizijske pristojnosti)
(1) Osnovni akti, s katerimi računsko sodišče izvršuje revizijsko pristojnost, so:
1. zahteva za predložitev podatkov;
2. sklep o izvedbi revizije;
3. sklep o ugovoru zoper sklep o izvedbi revizije;
4. sklep o ustavitvi revizijskega postopka;
5. revizijsko pooblastilo;
6. potrdilo o odvzemu listin;
7. nalog za predložitev listin;
8. osnutek revizijskega poročila;
9. predlog revizijskega poročila;
10. zaprosilo izvedencu računskega sodišča;
11. sklep o spornem revizijskem razkritju;
12. odgovor na ugovor zoper revizijsko razkritje;
13. revizijsko poročilo;
14. poziv za ukrepanje;
15. obvestilo državnemu zboru;
16. poziv za razrešitev odgovorne osebe;
17. sporočilo za javnost;
18. predlog za razrešitev nadzornega odbora lokalne skupnosti.
(2) Akt iz 1. točke prejšnjega odstavka tega člena je akt za predrevizijsko poizvedbo.
(3) Akti iz 2. do 13. točke prvega odstavka tega člena so akti za izvrševanje pristojnosti računskega sodišča v revizijskem postopku.
(4) Akti iz 14. do 18. točke prvega odstavka tega člena so akti za izvrševanje pristojnosti računskega sodišča v porevizijskem postopku.
5. člen
(odločanje senata)
(1) Senat odloča na sejah. Praviloma odloča v polni sestavi. V okrnjeni sestavi (brez enega člana) lahko odloča samo v naslednjih primerih:
1. če je eden od članov odsoten iz razlogov, na katere ne more vplivati (višja sila);
2. če je za enega od članov podan izločitveni razlog (obstoj okoliščin iz tretjega odstavka 17. člena ZRacS-1).
(2) Kadar senat odloča v polni sestavi, sprejema odločitve z večino glasov, če ta poslovnik ne določa drugače. Kadar odloča v okrnjeni sestavi, sprejema odločitve soglasno.
(3) Senat uredi način svojega dela s poslovnikom, ki ga sprejme soglasno v polni sestavi.
6. člen
(pooblaščenci računskega sodišča)
Pooblaščenci računskega sodišča so:
1. pristojni namestnik predsednika;
2. pristojni vrhovni državni revizor;
3. pooblaščeni izvajalec revizije.
7. člen
(pristojni namestnik predsednika in pristojni vrhovni državni revizor)
(1) Namestnik predsednika je pristojen za revizijske primere, za katere ga pooblasti predsednik. Enako velja za vrhovnega državnega revizorja.
(2) Za posamezen revizijski primer predsednik pooblasti ali prvega ali drugega namestnika predsednika in enega od vrhovnih državnih revizorjev.
(3) Pristojnost namestnika predsednika in pristojnost vrhovnega državnega revizorja v revizijskem primeru, za katerega sta pooblaščena, določa ta poslovnik po načelu delitve pristojnosti.
8. člen
(pomen nekaterih izrazov)
V tem poslovniku:
1. izraz nepravilnost v poslovanju označuje neskladnost poslovanja s predpisi ali usmeritvami, ki jih mora upoštevati uporabnik javnih sredstev pri svojem poslovanju;
2. izraz nesmotrnost v poslovanju je zbirni izraz za negospodarnost, neučinkovitost in neuspešnost poslovanja (nesmotrnost je negospodarnost, neučinkovitost ali neuspešnost);
3. izraz popravljalni ukrep označuje ukrep, ki ga uporabnik javnih sredstev uvede zato, da odpravi določeno nepravilnost ali nesmotrnost v svojem preteklem poslovanju ali zato, da zmanjša tveganje za pojavljanje določene nepravilnosti ali nesmotrnosti v svojem prihodnjem poslovanju;
4. izraz revizijsko razkritje označuje skupek ugotovitvenih in presojevalnih navedb o določenem delu revidirančevega poslovanja.
USMERJANJE IZVRŠEVANJA REVIZIJSKE PRISTOJNOSTI
9. člen
(program dela za izvrševanje revizijske pristojnosti)
(1) Pred iztekom tekočega koledarskega leta predsednik določi program dela za izvrševanje revizijske pristojnosti računskega sodišča v naslednjem koledarskem letu. Med letom ga lahko spremeni ali dopolni.
(2) Vrhovni državni revizor poda predsedniku predloge za uvedbo revizij na revizijskem področju, za katero je zadolžena revizijska enota, ki jo vodi. Podati mora več predlogov, kot se jih lahko upošteva v programu iz prejšnjega odstavka.
(3) V predlogu za uvedbo revizije se revizijo opredeli in utemelji ter poda okvirni načrt zanjo. Vsebino predloga za uvedbo revizije, podrobno določa smernica, ki jo izda predsednik.
(4) Pri oblikovanju predlogov za uvedbo revizij se upošteva obveznosti računskega sodišča iz drugega in četrtega odstavka 25. člena ZRacS-1, obveznosti računskega sodišča po zakonu, ki ureja javne finance, kakor tudi obveznosti po drugih zakonih in morebitne revizijske prioritete ali revizijske strategije, ki jih določi predsednik.
(5) Če predsednik sodi, da v predlogih za uvedbo revizij niso dovolj dobro upoštevane obveznosti, prioritete ali strategije iz prejšnjega odstavka, lahko zahteva od vrhovnih državnih revizorjev dodatne predloge.
(6) Predsednik lahko tudi zahteva, da vrhovni državni revizor sestavi okvirni načrt za določeno revizijo (revizija na zahtevo predsednika).
(7) Namestnika predsednika podata svoje mnenje o predlogih za uvedbo revizij, ki so jih predložili vrhovni državni revizorji in lahko dodata svoje predloge.
(8) Izmed podanih predlogov za uvedbo revizij predsednik izbere predloge, ki jih uvrsti v letni program dela za izvrševanje revizijske pristojnosti računskega sodišča.
PREDREVIZIJSKA POIZVEDBA
10. člen
(zahteva za predložitev podatkov)
(1) Pristojni vrhovni državni revizor lahko pred uvedbo revizije izda uporabniku javnih sredstev zahtevo za predložitev podatkov, ki jih potrebuje pri načrtovanju ali izvajanju revizije.
(2) Zahteva za predložitev podatkov vsebuje:
1. ime in naslov uporabnika javnih sredstev;
2. navedbo podatkov, obvestil, listin ali druge dokumentacije, ki jo je treba predložiti;
3. rok za predložitev podatkov;
4. opozorilo, da se odgovorna oseba kaznuje za prekršek, če prejemnik zahteve za predložitev podatkov zahteve ne izvrši pravočasno (prvi odstavek 38. člena ZRacS-1).
(3) Pristojni vrhovni državni revizor lahko pridobi podatke, ki jih potrebuje pri načrtovanju revizije, tudi tako da sam ali njegov pooblaščenec opravi poizvedbo pri uporabniku javnih sredstev.
REVIZIJSKI POSTOPEK
11. člen
(sklep o izvedbi revizije)
(1) Revizijski postopek se začne z izdajo sklepa o izvedbi revizije. Izda ga pristojni vrhovni državni revizor na podlagi programa dela za izvrševanje revizijske pristojnosti računskega sodišča.
(2) V sklepu o izvedbi revizije se navede:
1. ime in naslov uporabnika javnih sredstev; če bo revizija potekala pri več uporabnikih javnih sredstev, se navedejo imena in naslovi vseh, pri katerih bo potekala;
2. cilje revizije;
3. datum začetka izvajanja in predviden čas trajanja revizije pri uporabniku javnih sredstev, na katerega se nanaša sklep o izvedbi revizije;
4. pravni pouk o možnosti ugovora zoper sklep o izvedbi revizije.
(3) V sklepu o izvedbi revizije se lahko navede kot cilje revizije splošne cilje:
1. izrek mnenja o aktu o poslovanju;
2. izrek mnenja o pravilnosti poslovanja;
3. izrek mnenja o gospodarnosti, učinkovitosti ali uspešnosti poslovanja.
(4) Iz navedb v sklepu o izvedbi revizije mora biti razvidno, katero obdobje poslovanja bo upoštevano v reviziji.
(5) Če je cilj ali eden od ciljev revizije izrek mnenja o aktu o poslovanju, se v sklepu o izvedbi revizije navede, kateri akt o poslovanju bo revidiran: akt o preteklem ali akt o načrtovanem poslovanju uporabnika javnih sredstev; akt, ki ga predpisuje zakon ali poseben računovodski izkaz oziroma posebno poročilo, ki ga mora uporabnik javnih sredstev sestaviti na zahtevo računskega sodišča.
(6) Členitev iz 3. točke tretjega odstavka tega člena v sklepu o izvedbi revizije ni obvezna; v sklepu o izvedbi revizije se lahko navede, da je cilj revizije izrek mnenja o smotrnosti poslovanja.
(7) Med revizijskim postopkom lahko pristojni vrhovni državni revizor izda dopolnitev sklepa o izvedbi revizije, vendar šele po dopolnitvi programa za izvrševanje revizijske pristojnosti računskega sodišča.
12. člen
(ugovor zoper sklep o izvedbi revizije)
(1) Zoper sklep o izvedbi revizije je dopusten ugovor pri računskem sodišču. Rok za ugovor je 8 dni in začne teči naslednji dan po vročitvi sklepa o izvedbi revizije.
(2) Ugovor zoper sklep o izvedbi revizije mora vsebovati:
1. navedbo sklepa o izvedbi revizije, zoper katerega prejemnik sklepa vlaga ugovor;
2. razloge za ugovor.
(3) Ugovor zoper sklep o izvedbi revizije zadrži izvajanje revizije.
13. člen
(sklep o ugovoru zoper sklep o izvedbi revizije)
(1) O ugovoru zoper sklep o izvedbi revizije odloči senat s sklepom tako, da ga zavrže, zavrne ali pa sprejme kot utemeljenega.
(2) Ugovor zoper sklep o izvedbi revizije se zavrže, če ga je vložila neupravičena oseba, če je bil vložen prepozno, če v ugovoru ni naveden noben razlog za ugovor ali če vložnik ugovora ne izpodbija revizijske pristojnosti računskega sodišča.
(3) Ugovor zoper sklep o izvedbi revizije se zavrne, če ni dvoma, da je izpodbijani sklep izdan uporabniku javnih sredstev po ZRacS-1 ali subjektu, pri katerem sme računsko sodišče izvajati revizijo na enak način in po enakem postopku kot pri uporabniku javnih sredstev po ZRacS-1 in če ni dvoma, da so cilji revizije, ki so navedeni v izpodbijanem sklepu, v mejah revizijske pristojnosti računskega sodišča.
(4) Sklep o ugovoru mora biti vročen vložniku ugovora in vsebuje:
1. ime in naslov vložnika ugovora;
2. navedbo izpodbijanega sklepa o izvedbi revizije;
3. izrek;
4. obrazložitev;
5. pravni pouk, da zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi ugovora ni dopusten ugovor.
14. člen
(sklep o ustavitvi revizijskega postopka)
(1) Če je ugovor zoper sklep o izvedbi revizije utemeljen, senat s sklepom ustavi revizijski postopek.
(2) Senat lahko tudi med revizijskim postopkom sprejme sklep, da se postopek ustavi, če se izkaže, da revizija ni v pristojnosti računskega sodišča.
(3) Po izdaji sklepa o ustavitvi revizijskega postopka prejemnik sklepa o izvedbi revizije nima več statusa revidiranca, ki sicer preneha z izdajo revizijskega poročila.
15. člen
(revizijsko pooblastilo)
(1) Pristojni vrhovni državni revizor izda revizijska pooblastila, s katerimi določi pooblaščene izvajalce revizije.
(2) Pooblaščeni izvajalci revizije pridobivajo ustrezne in zadostne podatke za izrek mnenja, ki je cilj revizije.
(3) Za pridobitev podatkov iz prejšnjega odstavka pooblaščeni izvajalci revizije podajajo revidirancu zaprosila za pregled sistema ali nekaterih podsistemov poslovanja in računovodstva, zaprosila za pregled knjigovodskih listin in drugih dokumentov o poslovanju, zaprosila za posamezna pojasnila in zaprosila za dostop do drugih virov podatkov o revidirančevem poslovanju. Zaprosila lahko podajajo ustno ali pisno.
16. člen
(potrdilo o odvzemu listin)
Če pooblaščeni izvajalec revizije meni, da so podane okoliščine iz sedmega odstavka 27. člena ZRacS-1 in zato revidirancu odvzame listine o poslovanju, izda potrdilo o odvzemu listin.
17. člen
(nalog za predložitev listin)
(1) Če na podlagi dokazil, ki mu jih predložijo pooblaščeni izvajalci revizije, pristojni vrhovni državni revizor presodi, da se revidiranec ne odziva na zaprosila iz tretjega odstavka 15. člena tega poslovnika ali da se nanje ne odziva na primeren način, lahko izda revidirancu nalog za predložitev listin in dopolnitve naloga za predložitev listin.
(2) Nalog oziroma dopolnitev naloga za predložitev listin vsebuje:
1. ime in naslov revidiranca;
2. navedbo knjigovodskih listin ali drugih dokumentov o poslovanju, ki jih mora revidiranec predložiti računskemu sodišču;
3. rok za izvršitev naloga oziroma dopolnitve naloga;
4. opozorilo, da se odgovorna oseba kaznuje za prekršek, če revidiranec ne predloži pravočasno računskemu sodišču vseh dokumentov, ki so navedeni v nalogu oziroma dopolnitvi naloga za predložitev listin (drugi odstavek 38. člena ZRacS-1).
18. člen
(pismo predstojniku oziroma pismo poslovodstvu)
(1) V skladu z revizijskimi standardi, po katerih računsko sodišče izvaja revizije, lahko pristojni vrhovni državni revizor izda pismo predstojniku oziroma pismo poslovodstvu revidiranca (v nadaljevanju pismo). Izda ga v soglasju s pristojnim namestnikom predsednika.
(2) Če pristojni namestnik predsednika in pristojni vrhovni državni revizor ne dosežeta soglasja o vsebini pisma, odloči o sporni vsebini pisma predsednik.
(3) Pismo vsebuje:
1. navedbo revizije, na katero se nanaša;
2. predstavitev pomanjkljivosti v notranjem kontroliranju in druge slabosti v poslovanju revidiranca, ki so bile razkrite z revizijo;
3. morebitna priporočila revidirancu.
(4) Pismo se praviloma izda pred osnutkom ali hkrati z osnutkom revizijskega poročila.
(5) V pismu se lahko poda poziv za odgovor predstojnika oziroma odgovor poslovodstva (v nadaljevanju: odgovor), v katerem naj bodo izkazani ukrepi, uvedeni zaradi slabosti v poslovanju, ki so predstavljene v pismu.
(6) Če je bilo izdano pismo, vendar v njem ni bil podan poziv za odgovor ali če je bil podan poziv za odgovor, vendar do izdaje revizijskega poročila odgovor ni vročen računskemu sodišču ali če je odgovor vročen računskemu sodišču pred izdajo revizijskega poročila, vendar ni zadovoljiv, se lahko zahteva od revidiranca, da v odzivnem poročilu izkaže popravljalne ukrepe, uvedene zaradi slabosti v poslovanju, ki so predstavljene v pismu.
19. člen
(revizijsko poročilo)
(1) Revizijsko poročilo vsebuje:
1. podatke o reviziji (številko, podlago za uvedbo, cilje);
2. podatke o revidirancu, njegovi odgovorni osebi med izvajanjem revizije in odgovorni osebi v času, na katerega se nanaša revizija;
3. revizijska razkritja;
4. mnenje o poslovanju revidiranca;
5. morebitna priporočila revidirancu;
6. ugotovitev, da odzivno poročilo ni potrebno oziroma, če je potrebno, rok za predložitev odzivnega poročila, zahteve, kaj mora obvezno vsebovati odzivno poročilo (drugi odstavek 35. člena tega poslovnika) in opozorilo, da se odgovorna oseba kaznuje za prekršek, če uporabnik javnih sredstev ne predloži pravočasno računskemu sodišču odzivnega poročila, ki ga je potrdila odgovorna oseba (tretji odstavek 38. člena ZRacS-1).
(2) Če je revizija potekala pri več revidirancih, se izda eno revizijsko poročilo, v katerem se smiselno upošteva določila o vsebini, navedena v prejšnjem odstavku.
(3) Vsebino revizijskega poročila podrobno določa smernica o poročanju, ki jo izda predsednik.
20. člen
(postopek od priprave osnutka do izdaje revizijskega poročila)
Postopek od priprave osnutka do izdaje revizijskega poročila sestavljajo naslednja dejanja:
1. revidirancu se vroči osnutek revizijskega poročila; če je revizija potekala pri več revidirancih, se posameznemu revidirancu vroči pripadajoči del osnutka revizijskega poročila;
2. ob vročitvi osnutka revizijskega poročila se vroči revidirancu tudi vabilo na razčiščevalni sestanek; razčiščevalnih sestankov je lahko več, prvi je najmanj 8 dni in zadnji največ 30 dni po vročitvi osnutka revizijskega poročila revidirancu;
3. po zadnjem razčiščevalnem sestanku ali po pisnem sporočilu revidiranca, da ne izpodbija nobenega razkritja v osnutku revizijskega poročila, se vroči revidirancu predlog revizijskega poročila;
4. revidiranec lahko vloži ugovor zoper revizijsko razkritje v predlogu revizijskega poročila;
5. ugovor zoper revizijsko razkritje v predlogu revizijskega poročila lahko vloži tudi odgovorna oseba revidiranca v času, na katerega se nanaša opravljena revizija (v nadaljevanju: prejšnja odgovorna oseba);
6. predsednik lahko odredi, da se o delu predloga ali o celotnem predlogu revizijskega poročila pridobi mnenje izvedenca računskega sodišča;
7. če je revizijsko razkritje izpodbijano z ugovorom ali če je v mnenju izvedenca izražen dvom o strokovni pravilnosti revizijskega razkritja, se šteje, da je revizijsko razkritje sporno; o spornem razkritju v predlogu revizijskega poročila odloči senat.
21. člen
(izdaja osnutka revizijskega poročila)
(1) Osnutek revizijskega poročila izda pristojni vrhovni državni revizor v soglasju s pristojnim namestnikom predsednika.
(2) Če pristojni namestnik predsednika in pristojni vrhovni državni revizor ne dosežeta soglasja o osnutku revizijskega poročila, odloči o spornostih v osnutku revizijskega poročila predsednik.
22. člen
(namen razčiščevalnega sestanka)
(1) Na razčiščevalnih sestankih se poskuša odpraviti nesoglasja z revidirancem.
(2) Na razčiščevalnih sestankih predstavnik revidiranca lahko poda pojasnila k posameznim razkritjem v osnutku revizijskega poročila. Njegova pojasnila se lahko vključi v predlog revizijskega poročila.
23. člen
(vabilo na razčiščevalni sestanek)
(1) Vabilo na razčiščevalni sestanek pošlje pristojni vrhovni državni revizor revidirancu in pristojnemu namestniku predsednika.
(2) V vabilu na razčiščevalni sestanek se navede:
1. namen sestanka z navedbo revizije, zaradi katere se sestanek sklicuje;
2. datum, uro in kraj sestanka;
3. ime vodje razčiščevalnega sestanka;
4. pojasnilo, da na razčiščevalnem sestanku revidiranec lahko izpodbija revizijska razkritja in daje pojasnila k revizijskim razkritjem;
5. pojasnilo, da razčiščevalnega sestanka ne bo, če revidiranec v roku 8 dni po vročitvi vabila in osnutka revizijskega poročila pisno sporoči računskemu sodišču, da ne izpodbija nobenega razkritja v osnutku revizijskega poročila;
6. opozorilo, da se mora udeležiti sestanka zastopnik ali pooblaščenec revidiranca (v nadaljevanju: predstavnik revidiranca);
7. opozorilo, kaj bo pomenil morebitni izostanek revidirančevega predstavnika (šesti odstavek 28. člena ZRacS-1).
24. člen
(vodenje in udeleževanje razčiščevalnih sestankov)
(1) Razčiščevalni sestanek praviloma vodi pristojni vrhovni državni revizor. Predsednik lahko pooblasti koga drugega za vodenje razčiščevalnega sestanka.
(2) Razčiščevalnega sestanka se lahko po svojem preudarku udeleži tudi pristojni namestnik predsednika ali njegov pooblaščenec.
(3) Če se predstavnik revidiranca ni udeležil razčiščevalnega sestanka, lahko dokazuje opravičenost izostanka. To lahko opravi v roku 3 dni po dnevu, za katerega je bil sklican razčiščevalni sestanek, ki se ga ni udeležil.
(4) Če vodja razčiščevalnega sestanka presodi, da je predstavnik revidiranca dokazal opravičenost svojega izostanka, ponovno skliče razčiščevalni sestanek.
(5) Če vodja razčiščevalnega sestanka ugotovi, da je predstavnik revidiranca zamudil rok za dokazovanje opravičenosti izostanka, ali če presodi, da ni navedel ustreznega dokaza za opravičenost izostanka, ga o tem obvesti in opozori na posledice po šestem odstavku 28. člena ZRacS-1.
25. člen
(zapisnik o razčiščevalnem sestanku)
(1) Na razčiščevalnem sestanku se piše zapisnik. V zapisnik se vpiše:
1. datum, uro in kraj sestanka;
2. imena prisotnih in imena vabljenih, ki se niso udeležili sestanka;
3. pregled izpodbijanih revizijskih razkritij;
4. pojasnila predstavnika revidiranca k revizijskim razkritjem;
5. pregled revizijskih razkritij, pri katerih niso bila odpravljena nesoglasja s predstavnikom revidiranca;
6. seznam dokumentov, ki jih je predstavnik revidiranca predložil na sestanku;
7. datum, uro in kraj naslednjega sestanka, če je potreben še en sestanek.
(2) Zapisnik o razčiščevalnem sestanku podpišejo vodja razčiščevalnega sestanka, predstavnik revidiranca in zapisnikar.
26. člen
(izdaja predloga revizijskega poročila)
(1) Predlog revizijskega poročila izda pristojni vrhovni državni revizor v soglasju s pristojnim namestnikom predsednika, razen v primeru iz tretjega odstavka tega člena.
(2) Če pristojni namestnik predsednika in pristojni vrhovni državni revizor ne dosežeta soglasja o predlogu revizijskega poročila, odloči o spornostih v predlogu revizijskega poročila predsednik.
(3) Če računsko sodišče prejme od revidiranca pisno sporočilo, da ne izpodbija nobenega razkritja v osnutku revizijskega poročila, izda predlog revizijskega poročila pristojni namestnik predsednika.
(4) V primeru iz prvega odstavka tega člena mora biti predlog revizijskega poročila izdan v roku 15 dni po dnevu, za katerega je bil nazadnje sklican razčiščevalni sestanek. V primeru iz prejšnjega odstavka mora biti predlog revizijskega poročila izdan v roku 10 dni od dneva prejema revidirančevega sporočila.
(5) Predlog revizijskega poročila se vroči revidirancu in prejšnji odgovorni osebi. Predloži se ga tudi članom senata.
27. člen
(ugovor zoper revizijsko razkritje)
(1) Revidiranec in prejšnja odgovorna oseba lahko vložita ugovor zoper revizijsko razkritje v predlogu revizijskega poročila. Vložita ga pri računskem sodišču. Rok za ugovor je 8 dni, šteje se posebej za revidiranca in posebej za prejšnjo odgovorno osebo, teči pa začne naslednji dan po vročitvi predloga revizijskega poročila.
(2) Ugovor zoper revizijsko razkritje mora vsebovati:
1. navedbo predloga revizijskega poročila, v katerem je podano revizijsko razkritje, ki ga vložnik ugovora izpodbija;
2. navedbo revizijskega razkritja, ki ga vložnik ugovora izpodbija;
3. razloge za izpodbijanje revizijskega razkritja.
(3) Če prejšnja odgovorna oseba vloži ugovor zoper revizijsko razkritje, pristojni namestnik predsednika vroči njen ugovor revidirancu in ga pozove, naj v roku 8 dni po prejemu ugovora predloži računskemu sodišču svoj odgovor na ugovor prejšnje odgovorne osebe.
28. člen
(zaprosilo izvedencu računskega sodišča)
(1) Zaprosilo izvedencu računskega sodišča (v nadaljevanju: zaprosilo izvedencu) lahko izda predsednik.
(2) Zaprosilo izvedencu je lahko:
1. zaprosilo za mnenje o revizijskih razkritjih v predlogu revizijskega poročila;
2. zaprosilo za izvid ali mnenje o vprašanju, ki nastopi v revizijskem postopku pred izdajo predloga revizijskega poročila.
(3) Predsednik sme izdati zaprosila za izvid ali mnenje o istem vprašanju več izvedencem in v istem revizijskem postopku več zaprosil istemu izvedencu.
(4) Izdajo zaprosila iz 1. točke drugega odstavka tega člena lahko predsedniku predlaga namestnik predsednika, ki pri izdaji predloga revizijskega poročila ni imel pristojnosti.
(5) Zaprosilo iz 1. točke drugega odstavka tega člena mora biti predloženo v vednost članoma senata.
(6) Izdajo zaprosila iz 2. točke drugega odstavka tega člena lahko predsedniku predlagata pristojni namestnik predsednika in pristojni vrhovni državni revizor.
(7) Zaprosilo iz 2. točke drugega odstavka tega člena mora biti predloženo v vednost pristojnemu namestniku predsednika in pristojnemu vrhovnemu državnemu revizorju.
(8) Izvedenec lahko poda izvid in mnenje ustno na zapisnik ali pisno.
(9) Zaprosilo izvedencu vsebuje:
1. ime izvedenca;
2. opredelitev o čem naj izvedenec poda izvid ali mnenje (o revizijskih razkritjih v predlogu revizijskega poročila ali o drugem vprašanju v revizijskem postopku);
3. navodilo izvedencu kako lahko poda izvid oziroma mnenje (ustno ali pisno) in če je zaprošen za mnenje o revizijskem razkritju, navodilo da mora izraziti mnenje tako, da bo razvidno, ali dvomi ali ne dvomi v strokovno pravilnost revizijskega razkritja;
4. rok, v katerem naj izvedenec poda izvid ali mnenje;
5. znesek, ki ga računsko sodišče lahko plača izvedencu za njegovo izvedensko delo, pojasnilo, da mu bo računsko sodišče povrnilo stroške, ki jih bo imel v zvezi z izvedenskim delom in opozorilo, da mu računsko sodišče lahko odreče pravico do plačila za delo in povrnitve stroškov, če ne poda izvida ali mnenja v roku iz prejšnje točke;
6. dostavek, da je računsko sodišče odgovorno za revizijske ugotovitve tudi, ko se opira na izvid ali mnenje izvedenca, da pa si v primeru, ko izvedenec prejme plačilo, pridržuje pravico javno navajati ime izvedenca in mnenje, ki ga je podal.
(10) Plačilo izvedencu za njegovo izvedensko delo lahko znaša od 1 do 15 obračunskih enot, pri čemer je obračunska enota znesek, ki je osnova za obračun plač zaposlenih na računskem sodišču. Znesek plačila je odvisen od časa, ki je potreben za izvid in oblikovanje mnenja.
(11) Senat lahko s sklepom poveča zgornjo mejo plačila iz prejšnjega odstavka, vendar največ za 5 obračunskih enot.
29. člen
(sklep o spornem revizijskem razkritju)
(1) O spornem revizijskem razkritju sprejme senat enega od naslednjih sklepov:
1. sporno razkritje se izloči iz revizijskega poročila;
2. sporno razkritje se obdrži v revizijskem poročilu v nespremenjeni obliki;
3. sporno razkritje se obdrži v revizijskem poročilu v taki obliki, kot jo določi senat.
(2) Senat sprejme sklep iz 1. točke prejšnjega odstavka samo v naslednjih primerih:
1. če je ugovor revidiranca ali ugovor prejšnje odgovorne osebe zoper revizijsko razkritje v celoti utemeljen;
2. če se strinja z izvedenčevim mnenjem, v katerem je izražen dvom o strokovni pravilnosti revizijskega razkritja.
(3) O revizijskem razkritju, ki je izpodbijano z ugovorom, senat odloči v roku 15 dni po prejemu ugovora zoper revizijsko razkritje oziroma v roku 15 dni po prejemu zadnjega ugovora, če sta ugovor vložila revidiranec in prejšnja odgovorna oseba.
(4) O revizijskem razkritju, ki ni izpodbijano z ugovorom, je pa po mnenju izvedenca strokovno dvomljivo, senat odloči v roku 8 dni po prejemu mnenja, v katerem je izvedenec izrazil dvom o strokovni pravilnosti revizijskega razkritja. V primeru, ko izvedenec poda mnenje ustno, lahko senat odloči na seji, na kateri izvedenec poda mnenje; če to ni mogoče, pa v roku 3 dni po seji, na kateri je izvedenec podal mnenje.
(5) Če mnenje izvedenca o revizijskem razkritju v predlogu revizijskega poročila ni podano pravočasno, ni upoštevno, kar ugotovi senat s sklepom. Mnenje izvedenca o revizijskem razkritju, ki je izpodbijano z ugovorom, ni podano pravočasno, če ni podano v roku iz tretjega odstavka tega člena. Mnenje izvedenca o revizijskem razkritju, ki ni izpodbijano z ugovorom, ni podano pravočasno, če ni podano v roku 30 dni po izdaji predloga revizijskega poročila.
30. člen
(odgovor na ugovor zoper revizijsko razkritje)
(1) Če je revidiranec ugovarjal zoper revizijsko razkritje, se mu ob vročitvi revizijskega poročila vroči tudi odgovor na ugovor. Določi ga senat. Enako velja za prejšnjo odgovorno osebo.
(2) Odgovor na ugovor zoper revizijsko razkritje vsebuje:
1. obvestilo, da je senat ugovor zavrgel, zavrnil ali ga sprejel kot utemeljenega;
2. pojasnilo, kako je senat upošteval ugovor pri odločanju o izpodbijanem razkritju;
3. pravni pouk, da zoper odgovor na ugovor ni pravnega sredstva.
31. člen
(ponovno odločanje senata o spornem revizijskem razkritju)
(1) Do odpravka revizijskega poročila lahko vsak član senata pisno predlaga ponovno odločanje (revotacijo) o revizijskem razkritju.
(2) Predlog za revotacijo zadrži odpravek revizijskega poročila in odgovora na ugovor.
(3) Če je podan predlog za revotacijo, predsednik takoj skliče sejo senata. Senat najprej odloči o predlogu za revotacijo in če ga sprejme, ponovno glasuje o že sprejeti odločitvi; če to ni mogoče, se ponovno glasovanje odloži, vendar največ za 3 dni.
32. člen
(izdaja revizijskega poročila)
(1) Revizijsko poročilo izda predsednik.
(2) Pred izdajo revizijskega poročila se opravi redakcijo besedila. Opravi jo komisija, ki jo imenuje predsednik.
(3) Revizijskih razkritij, ki niso bila predstavljena v osnutku niti v predlogu revizijskega poročila, ni dopustno vnesti v revizijsko poročilo.
33. člen
(odredba o popravku pomot)
(1) Če se po odpravku revizijskega poročila ugotovi, da so v besedilu pomote v imenih ali številkah, pisne, računske ali druge očitne pomote, izda predsednik odredbo o popravku pomot v revizijskem poročilu.
(2) Odredbo o popravku pomot se vpiše na koncu izvirnika in vsem, ki jim je bilo vročeno revizijsko poročilo, se vroči prepis odredbe.
(3) Če mora uporabnik javnih sredstev, ki mu je bilo vročeno revizijsko poročilo, predložiti odzivno poročilo in če je zanj odredba o popravku pomot v revizijskem poročilu neugodna, mu začne teči rok za predložitev odzivnega poročila naslednji dan po vročitvi odredbe o popravku pomot.
34. člen
(prekrški in kazniva dejanja)
(1) Če pooblaščeni izvajalec revizije, pristojni vrhovni državni revizor ali pristojni namestnik predsednika meni, da je bil pri revidirancu storjen prekršek ali kaznivo dejanje, o tem brez odlašanja obvesti predsednika in mu predloži dokazila za navedbe v svojem obvestilu.
(2) Če predsednik presodi, da dokazila iz prejšnjega odstavka utemeljujejo sum, da je bil pri revidirancu storjen prekršek ali kaznivo dejanje, vloži predlog za uvedbo postopka zaradi prekrška ali ovadbo.
(3) Pooblaščeni izvajalec revizije, pristojni vrhovni državni revizor in pristojni namestnik predsednika morajo po uradni dolžnosti paziti na dejanja iz prvega odstavka tega člena ves čas med revizijskim postopkom.
POREVIZIJSKI POSTOPEK
35. člen
(odzivno poročilo)
(1) Če so bile v poslovanju uporabnika javnih sredstev razkrite nepravilnosti ali nesmotrnosti in če niso bili že med revizijskim postopkom sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi, mora uporabnik javnih sredstev predložiti računskemu sodišču odzivno poročilo.
(2) Odzivno poročilo vsebuje:
1. navedbo revizije, na katero se nanaša;
2. kratek opis nepravilnosti ali nesmotrnosti v poslovanju, ki so bile razkrite z revizijo;
3. izkaz popravljalnih ukrepov.
(3) Odzivno poročilo potrdi odgovorna oseba uporabnika javnih sredstev s svojim podpisom in pečatom.
36. člen
(preizkus verodostojnosti odzivnega poročila)
(1) Preizkus verodostojnosti odzivnega poročila je preizkus resničnosti navedb o popravljalnih ukrepih uporabnika javnih sredstev, ki je predložil odzivno poročilo.
(2) V roku 8 dni po prejemu odzivnega poročila pristojni vrhovni državni revizor poda predsedniku opisno oceno verodostojnosti odzivnega poročila. Poda jo v soglasju s pristojnim namestnikom predsednika.
(3) Če pristojni vrhovni državni revizor in pristojni namestnik predsednika ne dosežeta soglasja o verodostojnosti odzivnega poročila, podata predsedniku vsak svojo opisno oceno.
(4) Takoj po prejemu ocene iz drugega odstavka tega člena oziroma ocen iz prejšnjega odstavka predsednik odloči, ali naj se revidira odzivno poročilo.
(5) Revizijo odzivnega poročila se izvede po enakem postopku kot druge revizije. Cilj revizije je pridobitev ustreznih in zadostnih dokazov za izrek mnenja o verodostojnosti odzivnega poročila.
(6) Če odzivno poročilo ni bilo revidirano ali če je bilo in niso bili pridobljeni zadostni dokazi za izrek mnenja, da odzivno poročilo ni verodostojno, se v nadaljnjem postopku šteje, da je odzivno poročilo verodostojno.
(7) Če so bili z revizijo odzivnega poročila pridobljeni zadostni dokazi za izrek mnenja, da odzivno poročilo ni verodostojno, predsednik vloži ovadbo zoper odgovorno osebo uporabnika javnih sredstev zaradi suma, da je s potrditvijo odzivnega poročila storila kaznivo dejanje.
37. člen
(kršitev obveznosti dobrega poslovanja)
(1) Kršitev obveznosti dobrega poslovanja je podana v naslednjih primerih:
1. če v odzivnem poročilu niso izkazani zadovoljivi popravljalni ukrepi;
2. če odzivno poročilo, ki ga je predložil uporabnik javnih sredstev, ni verodostojno;
3. če uporabnik javnih sredstev, ki bi moral predložiti odzivno poročilo, niti v roku 15 dni po izteku roka za predložitev odzivnega poročila ni predložil računskemu sodišču odzivnega poročila.
(2) Če so v porevizijskem postopku obravnavane pomembne nepravilnosti ali nesmotrnosti v poslovanju uporabnika javnih sredstev, je v primerih iz prejšnjega odstavka podana huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja.
38. člen
(porevizijsko poročilo)
(1) Če je odzivno poročilo verodostojno, pristojni vrhovni državni revizor v soglasju s pristojnim namestnikom predsednika predloži predsedniku v odobritev porevizijsko poročilo. Predloži ga v roku 15 dni po prejemu pisnega obvestila predsednika, da odzivno poročilo ne bo revidirano oziroma v roku 15 dni po izdaji poročila o reviziji odzivnega poročila.
(2) Če pristojni vrhovni državni revizor in pristojni namestnik predsednika ne dosežeta soglasja o porevizijskem poročilu, odloči o spornostih v porevizijskem poročilu predsednik.
(3) Porevizijsko poročilo vsebuje:
1. navedbo revizije, na katero se nanaša;
2. kratek opis nepravilnosti ali nesmotrnosti v poslovanju zaradi katerih je moral uporabnik javnih sredstev poročati računskemu sodišču o popravljalnih ukrepih;
3. ovrednotenje nepravilnosti oziroma nesmotrnosti iz prejšnje točke;
4. povzetek popravljalnih ukrepov, ki so izkazani v odzivnem poročilu;
5. mnenje ali so popravljalni ukrepi, ki so izkazani v odzivnem poročilu, zadovoljivi;
6. sklep ali je podana kršitev oziroma huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja.
(4) Porevizijsko poročilo se vroči v vednost uporabniku javnih sredstev, na katerega se nanaša.
39. člen
(poziv za ukrepanje)
(1) Če uporabnik javnih sredstev krši obveznost dobrega poslovanja, lahko predsednik izda poziv za ukrepanje. Izda ga organu, za katerega oceni, da lahko v mejah svojih pristojnosti ukrepa zoper uporabnika javnih sredstev, ki krši obveznost dobrega poslovanja.
(2) Poziv za ukrepanje vsebuje:
1. ime in naslov uporabnika javnih sredstev, ki krši obveznost dobrega poslovanja;
2. imena in položaje odgovornih oseb;
3. navedbo revizije, s katero so bile razkrite nepravilnosti ali nesmotrnosti v poslovanju zaradi katerih se šteje, da je podana kršitev obveznosti dobrega poslovanja;
4. zahtevo, da mora organ, ki mu je izdan poziv, v 30 dneh po vročitvi poziva predložiti računskemu sodišču poročilo o ukrepanju ali obrazložitev opustitve ukrepov;
5. opozorilo, da se odgovorna oseba kaznuje za prekršek, če organ ne predloži pravočasno računskemu sodišču poročila o ukrepanju niti obrazložitve opustitve ukrepov (peti odstavek 38. člena ZRacS-1).
(3) Pozivu za ukrepanje se priloži revizijsko, odzivno in porevizijsko poročilo oziroma poročilo o reviziji odzivnega poročila.
(4) Poziv za ukrepanje se vroči v vednost uporabniku javnih sredstev, ki krši obveznost dobrega poslovanja.
40. člen
(obvestilo državnemu zboru)
(1) Če uporabnik javnih sredstev hudo krši obveznost dobrega poslovanja, predsednik o tem obvesti državni zbor.
(2) Obvestilo državnemu zboru vsebuje:
1. ime in naslov uporabnika javnih sredstev, ki hudo krši obveznost dobrega poslovanja;
2. imena in položaje odgovornih oseb;
3. navedbo revizije, s katero so bile razkrite nepravilnosti ali nesmotrnosti v poslovanju zaradi katerih se šteje, da je podana huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja.
(3) Obvestilu državnemu zboru se priloži odzivno in porevizijsko poročilo oziroma poročilo o reviziji odzivnega poročila.
(4) Obvestilo državnemu zboru se vroči v vednost uporabniku javnih sredstev, ki hudo krši obveznost dobrega poslovanja.
41. člen
(poziv za razrešitev odgovorne osebe)
(1) Če je pri uporabniku javnih sredstev podana huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja ali kršitev določbe osmega in devetega odstavka 27. člena ZRacS-1, predsednik izda poziv za razrešitev odgovorne osebe uporabnika javnih sredstev. Izda ga organu, za katerega oceni, da lahko izvede ali začne postopek razrešitve.
(2) V primeru, ko je razlog za izdajo poziva za razrešitev odgovorne osebe huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja, poziv za razrešitev odgovorne osebe vsebuje:
1. ime in naslov uporabnika javnih sredstev, ki hudo krši obveznost dobrega poslovanja;
2. imena in položaje odgovornih oseb, ki naj bi bile razrešene;
3. navedbo revizije, s katero so bile razkrite nepravilnosti ali nesmotrnosti v poslovanju zaradi katerih se šteje, da je podana huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja;
4. zahtevo, da mora organ, ki mu je izdan poziv, odločiti o pozivu in svojo odločitev pisno sporočiti računskemu sodišču v 15 dneh po vročitvi poziva;
5. opozorilo, da se odgovorna oseba kaznuje za prekršek, če organ ne odloči pravočasno o pozivu ali če ne sporoči pravočasno računskemu sodišču, kako je odločil (šesti odstavek 38. člena ZRacS-1).
(3) Pozivu iz prejšnjega odstavka se priloži revizijsko, odzivno in porevizijsko poročilo oziroma poročilo o reviziji odzivnega poročila.
(4) V primeru, ko je razlog za izdajo poziva za razrešitev odgovorne osebe kršitev določbe osmega in devetega odstavka 27. člena ZRacS-1, poziv za razrešitev odgovorne osebe vsebuje:
1. ime in naslov uporabnika javnih sredstev, pri katerem je podana kršitev določbe osmega oziroma devetega odstavka 27. člena ZRacS-1;
2. imena in položaje odgovornih oseb, ki naj bi bile razrešene;
3. navedbo revizije, med katero je bila kršena določba osmega oziroma devetega odstavka 27. člena ZRacS-1;
4. zahtevo, da mora organ, ki mu je izdan poziv, odločiti o pozivu in svojo odločitev pisno sporočiti računskemu sodišču v 15 dneh po vročitvi poziva;
5. opozorilo, da se odgovorna oseba kaznuje za prekršek, če organ ne odloči pravočasno o pozivu ali če ne sporoči pravočasno računskemu sodišču, kako je odločil (šesti odstavek 38. člena ZRacS-1).
(5) Poziv za razrešitev odgovorne osebe se vroči v vednost osebi, ki naj bi bila razrešena.
42. člen
(sporočilo za javnost)
(1) Če je pri uporabniku javnih sredstev podana huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja ali kršitev določbe osmega in devetega odstavka 27. člena ZRacS-1, izda predsednik sporočilo za javnost.
(2) Sporočilo za javnost vsebuje:
1. ime in naslov uporabnika javnih sredstev, ki hudo krši obveznost dobrega poslovanja;
2. imena in položaje odgovornih oseb;
3. navedbo revizije, s katero so bile razkrite nepravilnosti ali nesmotrnosti v poslovanju zaradi katerih se šteje, da je podana huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja;
4. kratek opis nepravilnosti ali nesmotrnosti v poslovanju zaradi katerih se šteje, da je podana huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja;
5. opis ravnanja uporabnika javnih sredstev po končani reviziji;
6. ukrepanje računskega sodišča in organov, ki jim je računsko sodišče izdalo poziv za ukrepanje ali poziv za razrešitev odgovorne osebe.
(3) Sporočilo za javnost se objavi v medijih, ki jih določi predsednik.
43. člen
(predlog za razrešitev nadzornega odbora lokalne skupnosti)
(1) Predlog za razrešitev nadzornega odbora lokalne skupnosti izda predsednik. Izda ga svetu lokalne skupnosti.
(2) Predsedniku predloži predlog za razrešitev nadzornega odbora lokalne skupnosti vrhovni državni revizor za področje revidiranja lokalne samouprave (v nadaljevanju: vrhovni državni revizor za lokalno samoupravo) ali pristojni namestnik predsednika, če menita, da opravljena revizija razkriva, da nadzorni odbor lokalne skupnosti ne opravlja svojih nalog ali jih ne opravlja ustrezno.
(3) Predlog za razrešitev nadzornega odbora lokalne skupnosti vsebuje:
1. ime lokalne skupnosti;
2. navedbo revizije, ki razkriva, da nadzorni odbor lokalne skupnosti ne opravlja svojih nalog ali jih ne opravlja ustrezno;
3. navedbo nalog, ki jih nadzorni odbor lokalne skupnosti ne opravlja ali jih ne opravlja ustrezno.
(4) Če mu je predložil predlog za razrešitev nadzornega odbora lokalne skupnosti vrhovni državni revizor za lokalno samoupravo, predsednik zahteva od pristojnega namestnika predsednika, da mu v roku 8 dni poda svoje mnenje o predlogu.
(5) Če mu je predložil predlog za razrešitev nadzornega odbora lokalne skupnosti pristojni namestnik predsednika, predsednik zahteva od vrhovnega državnega revizorja za lokalno samoupravo, da mu v roku 8 dni poda svoje mnenje o predlogu.
(6) V roku 15 dni po prejemu predloga za razrešitev nadzornega odbora lokalne skupnosti predsednik odloči, ali bo predlog izdal. Svojo odločitev pisno sporoči pristojnemu namestniku predsednika in vrhovnemu državnemu revizorju za lokalno samoupravo.
(7) Predlog za razrešitev nadzornega odbora lokalne skupnosti se vroči v vednost predsedniku nadzornega odbora.
SVETOVANJE UPORABNIKOM JAVNIH SREDSTEV
44. člen
(skrb za neodvisnost)
Pri svetovanju uporabnikom javnih sredstev računsko sodišče pazi na svojo revizijsko neodvisnost.
45. člen
(mnenje o javnofinančnem vprašanju)
(1) Kadar se mnenje o javnofinančnem vprašanju lahko opre na že opravljene revizije, lahko poda mnenje član računskega sodišča ali vrhovni državni revizor.
(2) Če gre za mnenje o javnofinančnem vprašanju, ki presega izkušnje računskega sodišča, pridobljene z že opravljenimi revizijami, poda mnenje senat.
(3) Mnenje o javnofinančnem vprašanju, ki ga poda senat, se obvezno upošteva pri izvajanju revizij.
46. člen
(mnenje člana računskega sodišča ali vrhovnega državnega revizorja)
Član računskega sodišča in vrhovni državni revizor lahko svetuje uporabniku javnih sredstev tudi tako, da poda svoje osebno strokovno mnenje o določenem javnofinančnem vprašanju s pojasnilom, da se računsko sodišče o vprašanju še ni opredelilo in da njegovo mnenje ne zavezuje računskega sodišča.
47. člen
(način svetovanja)
(1) Svetovanja se ne sme izraziti kot komentiranje ali ocenjevanje izdanih revizijskih poročil.
(2) Prejšnji odstavek ne posega v pravico do izražanja mnenja v strokovnem, znanstvenem, raziskovalnem ali pedagoškem delu.
JAVNOST DELA RAČUNSKEGA SODIŠČA
48. člen
(zagotavljanje javnosti dela računskega sodišča)
(1) Računsko sodišče zagotavlja javnost svojega dela:
1. s poročilom o delu, ki ga predloži Državnemu zboru;
2. s tiskovnimi konferencami in drugimi načini obveščanja medijev;
3. z objavljanjem revizijskih poročil v elektronskih publikacijah;
4. z rednimi objavami o poteku dela v elektronskih publikacijah;
5. z izdajanjem sporočil za javnost;
6. z objavljanjem pomembnejših mnenj o vprašanjih iz svoje pristojnosti.
(2) Informacije o poteku revizijskih in porevizijskih postopkov lahko dajejo člani računskega sodišča in osebe, pooblaščene za stike z javnostjo.
(3) O reviziji, ki je v postopku izvajanja, se lahko javno navaja, v kateri fazi izvajanja je in kdaj bo predvidoma končana.
49. člen
(varovanje zaupnosti)
(1) Program dela za izvrševanje revizijske pristojnosti računskega sodišča, osebne podatke, pridobljene s predrevizijskimi poizvedbami, osnutke in predloge revizijskih poročil morajo zaposleni na računskem sodišču varovati kot zaupne.
(2) Program dela za izvrševanje revizijske pristojnosti računskega sodišča mora biti varovan kot zaupen do izteka koledarskega leta, na katero se nanaša.
(3) Za zaposlene na računskem sodišču obveznost iz prvega odstavka tega člena ne preneha po prenehanju zaposlitve na računskem sodišču.
(4) Od osebnih podatkov se v revizijskih poročilih navaja samo imena in priimke ter položaje odgovornih oseb revidiranca.
KONČNA DOLOČBA
50. člen
(uveljavitev)
Ta poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije potem, ko da nanj soglasje Državni zbor Republike Slovenije. Veljati začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3101-4/01-4
Ljubljana, dne 14. septembra 2001.
Predsednik
Računskega sodišča
Republike Slovenije
dr. Vojko Anton Antončič l. r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.