Na podlagi 58. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) ter na podlagi 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99 in 117/00) je Mestni svet mestne občine Celje na seji dne 24. 10. 2001 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč
1. člen
V celotnem besedilu odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 46/96, 87/97 in 10/99) se v ustreznih sklonih beseda »Sklad stavbnih zemljišč občine Celje« nadomesti z besedami: »Zavod za planiranje in izgradnjo Celje«.
2. člen
Tretji odstavek 2. člena se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
Zavezanec uveljavlja oprostitev plačila nadomestila iz prvega odstavka tega člena z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu skupaj z dokazili do 31. 1. za tekoče leto.
Oprostitev iz drugega odstavka tega člena uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu. Zavezanec je dolžan vlogi priložiti dokazila o združevanju sredstev, ki jih izda Zavod za planiranje in izgradnjo Celje ali Komunalna direkcija Mestne občine Celje. Dokazila o združevanju sredstev lahko izda tudi krajevna ali četrtna skupnost, če je zavezanec vlagal sredstva pri eni izmed njih. Za oprostitev se upoštevajo dokazila o združevanju sredstev do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev.
Petletna doba delne oprostitve nadomestila začne teči 1. januarja naslednjega leta po preteku leta, v katerem je zavezanec vlagal.
Na obrazloženo zahtevo zavezanca lahko mestni svet zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila v primeru prizadetosti z elementarnimi nesrečami vse do odprave posledic, ki so s tem dogodkom nastale, in ki vplivajo na zavezančevo zmožnost plačila nadomestila, vendar največ za eno leto od nastanka elementarne nesreče.
3. člen
Za 2. členom osnovnega odloka se doda nov 2.a člen z naslednjim besedilom:
Za gospodarske družbe in samostojne podjetnike posameznike, ki opravljajo dejavnost D, po tem odloku se na območju podjetniških con, ki jih z odlokom določi Mestni svet mestne občine Celje, seštevek točk, ugotovljenih po merilih iz 9. in 10. člena tega odloka pomnoži s količnikom 0,10 za dobo dveh let, če na novo zaposlijo 5 ali več delavcev.
Ne glede na območje se lahko gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom posameznikom iz dejavnosti D, iz 10. člena tega odloka, ki sodijo po standardni klasifikaciji dejavnosti v skupine A, B, C, D, E, F in I, lahko seštevek točk, ugotovljenih po merilih iz 9. in 10. člena tega odloka pomnoži s količnikom:
– 0,95 če so zaposlili od 5 do 20 delavcev,
– 0,90 če so zaposlili 21 do 100 delavcev,
– 0,85 če so zaposlili 101 do 500 delavcev,
– 0,75 če so zaposlili več, kot 500 delavcev.
Zmanjšanje nadomestila lahko davčni urad upošteva ob izdaji vsakokratne letne odločbe o odmeri nadomestila, če zavezanec do izdaje nove odločbe ni zmanjšal števila zaposlenih delavcev.
Zmanjšanje nadomestila iz tega člena uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu skupaj z dokazili do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev.
Kot dokazilo o novi zaposlitvi se šteje zaposlitev registriranega iskalca zaposlitve.
4. člen
3. člen sedanjega odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Celje:
– lastnik oziroma imetnik pravice razpolaganja,
– najemnik oziroma zakupnik,
– uživalec.
5. člen
4. člen sedanjega odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje:
1. na ureditvenih območjih naselij ali
2. na območjih, ki so v prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Celje za območje Mestne občine Celje (v nadaljevanju: prostorski plan) določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev ali
3. na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni akt ali
4. na drugih območjih znotraj 4. območja, če so stavbna zemljišča opremljena najmanj z vodovodnim in električnim omrežjem.
Meje ureditvenih območij naselij so določene v prostorskem planu.
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
1. Zazidano stavbno zemljišče
Zazidano stavbno zemljišče je zemljišče na katerem stoji objekt (stavbišče) in zemljišče, ki je potrebno za njegovo redno rabo.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1. pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena po določilih stanovanjskega zakona ter tlorisna površina prostostoječih garaž,
2. pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Poleg površin iz drugega odstavka tega člena se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:
– površine nepokritih skladišč, internih parkirišč,
– površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov,
– površine namenjene delavnicam na prostem,
– odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti,
– kamnolomi in peskokopi,
– javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine,
– površine na katerih so grajeni daljnovodi, telekomunikacijski objekti, površine za obratovanje bencinskih servisov, površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv,
– ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Župan s pravilnikom določi metodologijo za določanje obsega tlorisnih površin posameznih objektov in omrežij, ki so določene kot poslovne površine iz prejšnjega odstavka tega člena.
Za določitev nadomestila za uporabo javnih površin se upošteva velikost površin po določilih odloka o komunalnih taksah v Mestni občini Celje oziroma po določilih ustrezne pogodbe za uporabo javnih površin.
2. Nezazidano stavbno zemljišče
Nezazidano stavbno zemljišče po tem odloku je vsako nezazidano zemljišče, ki je opredeljeno kot stavbno zemljišče po prostorsko izvedbenih načrtih ali je za njega izdal pristojni organ lokacijsko dovoljenje.
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se upošteva površina nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorsko izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katerega je pristojni organ izdal ustrezno dovoljenje za poseg v prostor.
Za nezazidano stavbno zemljišče se po tem odloku štejejo tudi vsa zemljišča:
– na katerih je zgrajen pomožni objekt,
– na katerih je zgrajen objekt, ki še ni vseljen,
– zemljišča, ki presegajo funkcionalna zemljišča k obstoječim objektom v okviru zazidljivosti po prostorsko izvedbenih načrtih.
6. člen
Zadnji odstavek 6. člena se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
Območje starega mestnega jedra z mestnim parkom in Bregom (območje SMJ):
V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča v starem mestnem jedru vključno z mestnim parkom in območje strnjene obcestne zazidave Brega.
7. člen
7. člen sedanjega odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
Območja iz prejšnjega člena so razvidna iz priložene pregledne situacije, ki je sestavni del tega odloka.
Grafične karte v merilu 1:5000 iz katerih so razvidna območja iz prejšnjega člena hrani Zavod za planiranje in izgradnjo Celje, kjer so na vpogled v času uradnih ur.
8. člen
9. člen sedanjega odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
Točkovanje komunalne opremljenosti
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne rabe se ovrednoti z naslednjim številom točk:
----------------------------------------------------------------------------------
Vrsta Število točk ne glede na lego
opremljenosti in namemb. stavbnih zemljišč
----------------------------------------------------------------------------------
vse dejavnosti razen G) dejavnost G)
----------------------------------------------------------------------------------
Opremljenost s kanalizacijo 10 8
Opremljenost z vodovodom 10 8
Opremljenost s plinovodom 10 8
Opremljenost s toplovodom 10 8
Opremljenost s elektriko 10 8
Opremljenost s telefonskim omrežjem 10 8
Opremljenost z ind. tirno mrežo 10 –
----------------------------------------------------------------------------------
Pri komunalni opremljenosti stavbnega zemljišča se upoštevajo dejanske možnosti priključitve na te naprave.
Po tem odloku ima stavbno zemljišče dejansko možnost priključka na javno cesto, kanalizacijo, vodovod, plinovod, elektriko, telekomunikacijsko omrežje, kabelski informacijski sistem, če je rob stavbnega zemljišča oddaljen največ 50 m od njihovega sekundarnega omrežja oziroma objekta ali naprave. V primeru spora glede dejanske možnosti priključka se upošteva mnenje upravljavca objekta ali naprave, ki si ga pridobi zavezanec.
Pri kolektivnem centralnem ogrevanju (toplovodu) se, za individualne stanovanjske objekte, ne upošteva možnost priključka, temveč samo dejanska priključenost.
Pri možnosti priključitve na industrijsko tirno mrežo se upošteva mnenje upravljavca tirne mreže, ki si ga pridobi zavezanec.
Na območjih, kjer stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z vodovodnim in električnim omrežjem se nadomestilo ne plačuje.
9. člen
10. člen sedanjega odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
Točkovanje lege glede na namembnost stavbnega zemljišča ter splošne komunalne rabe
Lega stavbnega zemljišča se določa po območjih iz 6. člena tega odloka. Pri vrednotenju lege se upošteva namembnost stavbnega zemljišča po standardni klasifikaciji, in sicer za vsak posamezen objekt od registrirane dejavnosti, ki se v njem odvija.
Po namembnosti se stavbna zemljišča uvrstijo v naslednje skupine:
A) Stavbna zemljišča za prodajne centre (nad 20.000 m2 površin funkcionalnega zemljišča s trgovsko ponudbo na posamezni lokaciji), bencinski servisi, igre na srečo razen loterije
B) Stavbna zemljišča za finančne storitve (celotna dejavnost skupine J) in loterija
C) Stavbna zemljišča za storitveno dejavnost
D) Stavbna zemljišča za industrijo, gradbeništvo in promet
E) Stavbna zemljišča za upravo in javne zavode
F) Stavbna zemljišča za prenos električne energije, tranzit in prenos plinastih goriv, telekomunikacijske storitve, baznih postaj mobilne telefonije
G) Stavbna zemljišča za stanovanjske namene.
Spisek dejavnosti po posameznih skupinah iz tega odloka je razviden iz priloge, ki je sestavni del tega odloka.
Točkovanje lege glede na namembnost stavbnega zemljišča in komunalne opremljenosti splošne komunalne rabe je za določitev nadomestila naslednje:
--------------------------------------------------------------------------------
Območje
--------------------------------------------------------------------------------
Dejavnost I II III IV SMJ
--------------------------------------------------------------------------------
A) 190 190 150 125 200
B) 140 90 100 60 160
C) 90 70 70 30 30
D) 150 80 90 100 150
E) 25 25 25 25 25
F) 1900 1900 1900 1900 1900
G) 10 3 8 3 7
--------------------------------------------------------------------------------
Komunalna oprema
splošne rabe 20 15 14 7 20
--------------------------------------------------------------------------------
Uporaba javnih površin I. II. III. IV. SMJ
--------------------------------------------------------------------------------
– gostinski vrtovi 7 6 5 – 5
– kioski in samostojne stojnice 5 4 1 – 3
– zabavne prireditve, razstave
in sejmi za gosp. namene
ter vodne in obvodne površine 3 2 1 – 2
--------------------------------------------------------------------------------
Za nezasedene poslovne prostore se upošteva pri izračunu nadomestila dosedanja dejavnost, ki se je odvijala v poslovnem prostoru povečana za faktor 1,50.
10. člen
11. člen sedanjega odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
Nezazidano stavbno zemljišče znotraj zaokroženega kompleksa posameznega zavezanca se ovrednoti enako kot zazidano stavbno zemljišče.
Pri določitvi točk za nezazidano stavbno zemljišče se upošteva namembnost, ki je določena po prostorsko izvedbenem aktu. Če sta po prostorsko izvedbenem aktu določeni dve ali več namembnosti se upošteva namembnost, ki je bolj ugodna za zavezanca.
11. člen
12. člen sedanjega odloka se spremeni:
Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Mestne občine Celje znaša za vsa stavbna zemljišča iz 10. člena tega odloka 0,160 SIT.
Vrednost točke se letno korigira s količnikom, ugotovljenim na podlagi indeksa cen na drobno v RS, za obdobje prvih devetih mesecev leta, v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.
Višino valorizacije vrednosti točke določi do konca leta za naslednje leto s sklepom Mestni svet mestne občine Celje.
12. člen
14. člen sedanjega odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
Davčna obveznost za nadomestilo nastane takrat, ko je sklenjena pogodba o prodaji, najemu, zakupu ali služnosti.
Zavezanec za nadomestilo mora vložiti napoved v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri Davčnem uradu Celje, izpostavi Celje.
Zavezanec je dolžan v roku 15 napovedati vse spremembe, ki vplivajo na višini davčne obveznosti.
13. člen
15. člen sedanjega odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč določi zavezancem iz 3. člena tega odloka DURS, Davčni urad Celje, izpostava Celje.
14. člen
16. člen sedanjega odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
Nadomestilo odmeri zavezancem davčni organ na podlagi uradnih podatkov oziroma napovedi davčnega zavezanca z odločbo v roku, kot ga določa zakon o davčnem postopku za odmero davka od premoženja.
Nadomestilo se plačuje v trimesečnih obrokih oziroma polletnih obrokih, če znesek odmerjenega nadomestila ne presega limita, ki ga določa zakon o davčnem postopku za plačevanje davka od premoženja.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je dolžan plačati zavezanec nadomestilo za uporabo javnih površin, ki trajajo manj kot 3 mesece v letu, v 30 dneh po izdaji odmerne odločbe.
Zavezanci, katerim nadomestilo za tekoče leto še ni odmerjeno, plačujejo akontacijo nadomestila za tekoče leto na podlagi odločbe iz preteklega leta.
15. člen
17. člen sedanjega odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
Uradni podatki o zavezancu in stavbnem zemljišču so podatki, ki jih posreduje davčnemu organu pristojna strokovna služba Mestne občine Celje in uradni podatki iz davčnih evidenc.
Pristojna strokovna služba Mestne občine Celje je dolžna posredovati davčnemu organu podatke za odmero nadomestila do konca februarja za tekoče leto.
16. člen
18. člen sedanjega odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
Nastanek ali prenehanje oziroma sprememba se pri odmeri nadomestila upošteva od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je obveznost nastala oziroma prenehala ali je prišlo do spremembe. Spremembe, nastale po odmeri nadomestila za tekoče leto, se upoštevajo od 1.1. naslednjega leta dalje.
17. člen
19. člen sedanjega odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, izvršbe, odpisa, delnega odpisa, odloga oziroma obročnega plačevanja dolga, zastaranja in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.
18. člen
V 21. členu se črta zadnji odstavek v celoti.
19. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 420-1/83
Celje, dne 24. oktobra 2001.
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l. r.
