Nacionalni program zaposlovanja temelji na zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 10/91, 17/92, 12/93, 13/93, 2-3/94, 38/94, 80/97, 69/98), pregledu trga dela kot analitični osnovi, ki ga je pripravil Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: EU), državnem programu Republike Slovenije za prevzem pravnega reda EU, na predlogu strategije gospodarskega razvoja Republike Slovenije in skupni oceni srednjeročnih prioritetnih nalog na področju zaposlovanja, ki ga je Slovenija julija 2000 podpisala z Evropsko komisijo.
Vztrajno visoka brezposelnost v Evropi v devetdesetih letih je pripeljala do uvrstitve zagotavljanja visoke ravni zaposlenosti med pomembnejše družbeno-ekonomske cilje EU. Z Amsterdamsko pogodbo je “spodbujanje zaposlovanja postalo stvar skupne skrbi in koordinacije“. Cilj - visoka raven zaposlenosti - pa naj bi bil upoštevan pri oblikovanju in uresničevanju vseh politik in aktivnosti EU. V skladu z Amsterdamsko pogodbo so vse članice dolžne pripraviti dolgoročne strategije zaposlovanja, letne akcijske načrte za zmanjševanje brezposelnosti in letne preglede dogajanj na trgu dela. V letu 1997 so bile prvič oblikovane skupne usmeritve politike zaposlovanja v EU, ki določajo štiri osnovne stebre te politike: I. Povečevanje zaposljivosti prebivalstva, II. Pospeševanje podjetništva in podjetniške miselnosti, III. Pospeševanje in spodbujanje prilagodljivosti posameznikov in podjetij in IV. Izenačevanje možnosti zaposlovanja moških, žensk in prizadetih skupin. Na Lisbonskem vrhu konec marca 2000 se je s strateškim ciljem - postati najbolj konkurenčna na znanju temelječa ekonomija na svetu – pomen strategije zaposlovanja in vlaganj v ljudi samo še dodatno potrdil.
EU se je odločila za celosten pristop k reševanju brezposelnosti, ki ne temelji le na klasičnih aktivnih programih zaposlovanja, temveč politiko zaposlovanja postavlja kot splet ukrepov na področju prilagodljivosti poslovanja in zaposlovanja, fiskalnih spodbud, ukrepov za pospeševanje podjetništva, spodbujanja razvoja malih in srednje velikih podjetij, ukrepov za povečanje usposobljenosti aktivnega prebivalstva vključno s povečevanjem formalne izobrazbene ravni aktivnega prebivalstva in ukrepov, ki zagotavljajo različnim družbenim skupinam enakopravnost dostopa do dela. Čeprav temeljite analize uspešnosti novih usmeritev politike zaposlovanja v EU še ni, pa je rast zaposlenosti že po letu 1998 postala bolj dinamična kot sredi devetdesetih let.
Partnerstvo za pristop zavezuje Slovenijo k pripravi skupnega pregleda politik zaposlovanja, da bi se pripravila na sodelovanje oziroma usklajevanje politik v okviru EU. V državnem programu Republike Slovenije za prevzem pravnega reda EU pa se je Slovenija zavezala k pripravi dolgoročne strategije razvoja trga dela.
Obdobje gospodarske rasti, ki se je v Sloveniji začelo že leta 1993, vse do leta 1999 ni prineslo bistvenega izboljšanja razmer na trgu dela. Stopnja registrirane brezposelnosti se je ohranjala na ravni okoli 14% in se šele v letu 1999 začela sorazmerno hitro zmanjševati. Konec leta 2000 je tako znašala 12%. Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili (metodologija Mednarodne organizacije dela), ki daje mednarodno primerljive podatke o stopnji brezposelnosti, se je v zadnjih štirih letih gibala med 7 in 8%. V letu 1999 je znašala 7,6%, leta 2000 pa se je spustila na 7%. To je sicer manj, kot znaša povprečna stopnja brezposelnosti v EU, vendar pa je kljub temu resen ekonomski in socialni problem, ki mu bomo v prihodnje v Sloveniji namenili več pozornosti in k njemu pristopili z bolj aktivnim in bolj celostnim pristopom. Brezposelnost je zapravljanje razpoložljivih virov, ki zmanjšuje potencialni proizvod in dohodek (bruto domači proizvod), povečuje neenakost in načenja kakovost človeškega kapitala. Negativne posledice brezposelnosti lahko zaznamo na ravni družbe in na ravni posameznika.
Slovenija se že danes, še bolj pa se bo v prihodnjih letih, srečevala z izzivi globalizacije, liberalizacije, približevanja evropskim pravilom ter nujnostjo prehoda iz tranzicijsko industrijske družbe v sodobno tržno gospodarstvo. Tehnološki razvoj, ki je nujen za zmanjšanje razvojnega zaostajanja Slovenije za povprečjem EU, ni možen brez vlaganj v človeški kapital oziroma razvoja človeških virov. Vlaganja v človeški kapital sicer ne prinašajo učinkov že kratkoročno, vendar pa zanemarjanje tega vidika razvoja oziroma premajhna vlaganja v človeški kapital dolgoročno povzročajo krize ekonomskega in socialnega razvoja. Problem staranja prebivalstva, s čimer se in se bo srečevala Evropa, je prisoten tudi pri nas. Vendar to ni samo problem financiranja obstoječih sistemov socialne varnosti, temveč pred aktivno prebivalstvo postavlja zahtevo po vseživljenjskem izobraževanju. Na drugi strani pa pred izobraževalni sistem postavlja zahtevo po čim večji fleksibilnosti.
Za dokončanje procesa tranzicije in s tem izpolnitev pogojev za uspešno vključitev Slovenije v EU bosta v prihodnjih letih še vedno potrebna intenzivno prestrukturiranje gospodarstva in realokacija resursov. S pospeševanjem razvoja človeških virov bomo lažje zmogli zaključiti prestrukturiranje gospodarstva in tudi institucionalno prilagajanje pravilom EU. V okviru enotnega notranjega trga EU pa bo fleksibilnost trga dela ob enotni monetarni politiki postala še pomembnejši dejavnik konkurenčnosti in sposobnosti prilagajanja gospodarstva.
V slovenskem gospodarstvu je v drugi polovici devetdesetih let bilo še vedno močno prisotno prestrukturiranje, ki ne temelji na uvajanju novih proizvodov, iskanju novih trgov in tehnoloških procesov oziroma rasti dodane vrednosti, temveč na zmanjševanju zaposlenosti. Analiza poslovanja podjetij v obdobju 1994-1998 glede na lastniško strukturo je pokazala, da so ta negativni razvojni vzorec presegala predvsem podjetja, ki so v večinski tuji lasti in novoustanovljena zasebna podjetja, ki niso dobila lastnika pri lastninjenju družbenega premoženja. V omenjenih kategorijah podjetij dodana vrednost na zaposlenega narašča ob povečevanju števila zaposlenih. Rezultati te analize torej posredno kažejo potencialno pozitiven učinek tudi na zaposlenost, ki ga lahko v prihodnjih letih prinese spodbujanje domačih in tujih naložb oziroma odpravljanje ovir za nastajanje in rast malih in srednjih zasebnih podjetij.
Čeprav je stanje na trgu dela zrcalo dogajanj v gospodarstvu in demografskih gibanj, so problemi povezani tudi s vprašanji socialnega razvoja, tehnološko-razvojnega zaostajanja slovenske industrije, razvojnega zaostajanja sektorja storitev, zaostajanj v produktivnosti in kakovosti izdelkov z nezadostno profitabilnostjo izdelkov in podjetij, slabšo usposobljenostjo zaposlenih in menedžerjev za poslovanje v globalnem gospodarstvu, veliko vlogo države v gospodarstvu in pomanjkanjem ugodnih priložnosti za vlaganje. Izhajajoč iz analize stanja in primerjave nekaterih kazalnikov stanja na trgu dela v Sloveniji z EU lahko na kratko rečemo, da stanje na trgu dela v Sloveniji določajo in označujejo predvsem naslednji problemi:
– velika dolgotrajna brezposelnost,
– velik obseg brezposelnih v skupinah, kot so npr. mladi brez ustrezne izobrazbe, starejši od 50 let, osebe z zmanjšano stopnjo zaposljivosti zaradi zdravstvenih in drugih razlogov, invalidi in druge prizadete skupine; delež teh skupin je skoraj polovica brezposelnih,
– nizka stopnja aktivnosti starejših od 50 let,
– previsok priliv nekvalificiranega aktivnega prebivalstva iz šolskega sistema, kot posledica velikega obsega izpada iz sistema poklicnega izobraževanja,
– velika izobrazbena, poklicna in regionalna neskladja,
– velik obseg zaposlovanja in dela na črno,
– pomanjkanje ustreznih institucij, ki bi v zadostnem obsegu omogočale sodobne pristope na področju usposabljanja in preusposabljanja aktivnega prebivalstva oziroma pridobivanja certifikatov o poklicni oziroma strokovni usposobljenosti,
– nezadostna vključenost odraslih v programe izobraževanja in usposabljanja,
– prevelike ovire za nastanek in razvoj malih in srednjih podjetij,
– prevlada pasivnih ukrepov politike zaposlovanja (neugodno razmerje med porabo sredstev za pasivne in aktivne ukrepe),
– premajhna vključenost vseh socialnih partnerjev pri razreševanju brezposelnosti,
– pomanjkanje programov in spodbud za razvoj socialne ekonomije,
– premajhna fleksibilnost aktivnega prebivalstva.
Po vzoru novega evropskega modela pričujoči nacionalni program razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006 uvaja celostni pristop k zmanjševanju brezposelnosti in spodbujanju zaposlovanja, ki predpostavlja aktivno in usklajeno sodelovanje gospodarskega, šolskega, in finančnega področja pri uresničevanju ciljev zastavljene politike. Nacionalni program prav tako predpostavlja večnivojsko aktivno socialno partnerstvo, ki se bo kazalo pri načrtovanju, izvajanju in financiranju politike zaposlovanja, ki jo oblikujejo naslednji štirje stebri:
– povečevanje zaposljivosti prebivalstva,
– pospeševanje podjetništva,
– povečanje prilagodljivosti podjetij in zaposlenih,
– zagotavljanje enakih možnosti.

Rast zaposlenosti bo odvisna od ustvarjanja domačih razmer za pospešen gospodarski razvoj, uspešnosti vključevanja v EU in dogajanj v mednarodnem okolju, še posebej pa od gospodarskega razvoja v državah EU, kjer je slovensko gospodarstvo že v zadnjih letih prodalo okoli 65% svojega izvoza. Gospodarski razvoj in s tem povezano tudi zaposlovanje in dogajanje na trgu dela pa ne bosta odvisna samo od pripravljenosti Slovenije za vstop, ampak tudi od pripravljenosti EU za širitev notranjega trga.
Razvoj Slovenije bo v prihodnjih letih zaznamovan s približevanjem EU. Osnovni makroekonomski cilji ekonomske politike pa bodo ob prilagajanju EU in nadaljnjem zniževanju inflacije pospešena gospodarska rast, ki bi aktivni politiki zaposlovanja omogočila tudi rast zaposlenosti, zmanjševanje zaostanka v gospodarski razvitosti in povečanje splošne blaginje prebivalstva. Uspešno vključevanje in uresničitev predpostavk o pozitivnih gospodarskih gibanjih v mednarodnem okolju ter uspešen preboj na višjo raven mednarodne konkurenčnosti bi namreč Sloveniji predvidoma prineslo pospešitev gospodarske rasti v prihodnji letih.

Stanje na trgu dela je odvisno od gospodarskih, demografskih in socialnih gibanj. Politika zaposlovanja s svojimi ukrepi vpliva na prilagajanje udeležencev na trgu novim dejavnikom in izzivom v okolju. Strateške usmeritve trga dela in zaposlovanja izhajajo iz okvirjev strategije gospodarskega razvoja Slovenije, upoštevane pa so tudi usmeritve že sprejetih razvojnih programov za posamezna področja, stanja na trgu dela in skupne ocene srednjeročnih prioritetnih nalog na področju zaposlovanja, ki ju je Slovenija pripravila v sodelovanju z Evropsko komisijo.
Politika zaposlovanja v Sloveniji bo ob upoštevanju nacionalnih posebnosti že v obdobju pred vstopom sledila usmeritvam skupne politike zaposlovanja v EU, ki bodo s polnopravnim članstvom postale obvezujoče. Skupna politika zaposlovanja ob zagotavljanju stabilnega makroekonomskega okolja temelji na štirih stebrih evropske zaposlovalne politike. Ukrepi se bodo letno dopolnjevali s sprotnim sistemom spremljanja in vrednotenja njenih učinkov v akcijskih programih zaposlovanja.
Učinkovitost politike zaposlovanja in uresničevanje strategije trga dela in zaposlovanja bomo zagotavljali:
– z aktiviranjem in povezovanjem vseh komponent ekonomske politike s politiko zaposlovanja,
– z aktivno politiko zaposlovanja, s poudarkom na programih izobraževanja in spodbujanja vseživljenjskega učenja, ki bo pripomogla k večji zaposljivosti prebivalstva v razmerah demografsko starajoče se družbe,
– z izboljšanim in izpopolnjenim sistemom infrastrukture delovanja mrež institucij, ki izvajajo posamezne programe, na nacionalni in regionalni ravni,
– z zagotavljanjem sprotnega sistema spremljanja ter poglobljenih evalvacij programov,
– z vsestranskim vključevanjem socialnih partnerjev v načrtovanje in izvajanje politike zaposlovanja.

Glavna usmeritev politike zaposlovanja bo spodbujanje aktivnih oblik povečevanja zaposlenosti in reševanja problema brezposelnosti. V ta namen se bodo v prihodnjih letih z ustreznimi zakonskimi podlagami še naprej zaostrovali pogoji za pridobitev in pravice iz pasivnih oblik pomoči, s čimer se bodo sredstva in napori namenjali predvsem vzpodbujanju brezposelnih oseb k aktivnemu iskanju zaposlitve.
Strateški cilji razvoja trga dela in zaposlovanja v Sloveniji v obdobju 2000-2006 so naslednji:
1. dvig izobrazbene ravni aktivnega prebivalstva in njene usposobljenosti,
2. zmanjševanje strukturnih neskladij, ki bi se kazalo v zmanjšanju deleža dolgotrajno brezposelnih na okoli 40% in deleža brezposelnih brez poklicne izobrazbe na okoli 25%,
3. zagotovitev vključenosti v aktivne programe vseh mladih brezposelnih, ki v 6 mesecih po nastopu brezposelnosti niso našli nove zaposlitve oziroma za vse ostale, ki se v roku 12 mesecev po tem niso zaposlili,
4. zmanjševanje regijskih neskladij na trgu dela,
5. rast zaposlenosti, ki bo v povprečju v obdobju 2000-2006 presegala 1% letno ob pospešeni gospodarski rasti, kar bo omogočilo zmanjšanje stopnje brezposelnosti na okoli 5% po mednarodni metodologiji oziroma registrirane stopnje na okoli 8% do konca leta 2006,
6. nadaljnji razvoj socialnega partnerstva na področju razreševanja problema brezposelnosti in povečevanja zaposlovanja.
Za doseganje prvega cilja bo potrebno povečati število vključenih odraslih v izobraževanje, saj je po vključenosti odraslih Slovenija šele na začetku uveljavljanja koncepta vseživljenjskega učenja. Pri oblikovanju spodbud za povečanje udeležbe zaposlenih in brezposelnih v programih izobraževanja in pridobivanju certifikatov o poklicni oziroma strokovni usposobljenosti bomo izboljšali sodelovanje z delodajalci, spodbujali večjo kakovost pri izvajanju izobraževalnih programov, pripravi predlogov katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti ter postopkih potrjevanja in preverjanja strokovnih znanj in spretnosti. Država bo bolj intenzivno spodbujala delodajalce za večja vlaganja in večje vključevanje v izobraževanje in usposabljanje vseh zaposlenih ter k ustvarjanju novih delovnih mest, ki bodo zagotavljala možnosti za uporabo in nadaljnje razvijanje znanja in usposobljenosti in s tem vsestranski razvoj človeških virov in njihovo optimalno uporabo. Za dvigovanje izobrazbene ravni aktivnega prebivalstva pa je pomemben tudi nadaljnji razvoj certifikatnega sistema in izvedba načrtovanih sprememb v sistemu poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Za uresničevanje drugega cilja bo ob ukrepih in programih za uresničevanje prvega cilja potrebno razviti še posebne programe za zagotavljanje socialne vključenosti za brezposelne s težjimi omejitvami pri zaposlovanju in druge prizadete skupine prebivalstva.
Za doseganje tretjega cilja je nujno potrebna preusmeritev politike zaposlovanja od pasivne k aktivni politiki. Zato je nujno, da se ponovno poveča obseg sredstev za aktivno politiko zaposlovanja.
Predpogoj za doseganje četrtega cilja, to je zmanjševanje regionalnih razlik oziroma neskladij na trgu dela, bosta uspešna regionalna politika zagotavljanja skladnejšega regionalnega razvoja in večja mobilnost aktivnega prebivalstva, ki je na eni strani odvisna od povečane ponudbe zasebnih najemnih in socialnih stanovanj, na drugi pa od izgradnje prometne infrastrukture in učinkovitejšega izvajanja javnega prevoza, ki lahko omogoča še večje dnevne migracije.
Rast zaposlenosti, kot peti cilj, bo dosegljiva le ob stabilni gospodarski rasti, ki bo temeljila na pospeševanju tehnološke prenove industrije, povečanih investicijah v znanje in inovativnost, oblikovanju podjetniških mrež, pospeševanju podjetništva, oblikovanju spodbudnega okolja za naložbe, tako domače kot tuje neposredne naložbe, spodbujanju rasti malih in srednjih podjetij, razvoja storitvenih dejavnosti in podjetniški prenovi podeželja.
Rast zaposlenosti in zmanjšanje brezposelnosti v prihodnjih letih v Sloveniji bo uresničena le, če bomo uspeli ustvariti spodbudno okolje za nastajanje novih in rast malih in srednjih podjetij, hitrejšo rast podjetniških naložb, hitrejši tehnološki razvoj in večja vlaganja v človeški kapital.
S takšnim pristopom pa problem brezposelnosti in politika zaposlovanja nista v domeni samo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, temveč sta prisotna pri oblikovanju vseh ukrepov ekonomske politike, ki jih sprejema vlada. Hkrati pa reševanje brezposelnosti ni več zgolj v domeni vlade, temveč v rokah vseh socialnih partnerjev bodisi na nacionalni bodisi na regionalnih ravneh. Nadaljnji razvoj socialnega partnerstva je tako zelo pomemben, da je posebej opredeljen kot šesti cilj za uresničevanje strategije.

Pri oblikovanju politike zaposlovanja je potrebno zasnovati ustrezen pravni okvir ter zagotoviti uveljavitev ustreznih ukrepov za realizacijo načrtovane politike. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je odgovorno za izvajanje politike zaposlovanja, spremlja in usklajuje ustreznost in vplive celotne delovnopravne zakonodaje k realizaciji posameznih strateških ciljev politike zaposlovanja.
Zato bo predhodno oziroma sočasno z nalogami, usmerjenimi na doseganje posameznih ciljev, potrebno (pre)oblikovati in prilagajati številne pravne predpise, vključno s kodeksi dobre prakse in kodeksi etike ter dobrimi poslovnimi običaji, standardi kvalitete in podobno.
Temeljni sistemski zakon je zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. V letu 2002 bo pripravljen nov zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki bo v celoti prilagojen usmeritvam EU na področju prostega pretoka oseb. Novi zakon bo posodobil postopke pospeševanja zaposlovanja in priprave na zaposlitev, ravno tako pa bo prispeval k humanizaciji delovnopravnih odnosov v funkciji gospodarske rasti.
Nov zakon o delovnih razmerjih je še vedno v postopku sprejemanja. Ta zakon bo s poenostavitvijo postopkov in stroškov najemanja in odpuščanja pripomogel k večji prožnosti v delovnih razmerjih in prinesel dodatne poenostavitve najemanja in odpuščanja za male delodajalce. Istočasno bo uvedel bolj fleksibilne oblike zaposlitve kot so zaposlitev za skrajšani delovni čas, delo na domu ipd.
Področje zaposlovanja je sedaj direktno ali indirektno urejeno z obsežno delovnopravno zakonodajo, kjer je potrebno upoštevati in obravnavati tako še vedno veljavne zakone sprejete pred osamosvojitvijo Republike Slovenije (zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, zakon o stavki in omenjeni zakon o delovnih razmerjih, ki je v postopku sprejemanja), kot tudi novo sprejete zakone o sodelovanju delavcev pri upravljanju, o reprezentativnosti sindikatov, o delovnih in socialnih sodiščih, o inšpekciji dela, o varnosti in zdravju pri delu). Obstoječe predpise bo potrebno dopolniti s tistimi, ki so prilagojeni in primerljivi z evropsko zakonodajo (npr. zakon o kolektivnih pogodbah).
V letu 2000 je bil sprejet zakon o zaposlovanju in delu tujcev. Vlada na podlagi resolucije o migracijski politiki ter gibanjih in razmerah na trgu dela letno določa najvišje število kvot za zaposlovanje tujcev. Stalno zaposlovanje tujcev se nadomešča z občasnimi, časovno omejenimi oblikami dela in zaposlovanja.
Na področju usposabljanja in izobraževanja je v letu 2000 Državni zbor Republike Slovenije sprejel zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki ureja postopke ocenjevanja in formalno priznavanje poklicnih kvalifikacij v certifikatnem sistemu. Zakon je odpravil številne pomanjkljivosti, zapolnil pravno praznino in celovito uredil to področje z upoštevanjem sprejetih načel za izvajanje politike izobraževanja in zaposlovanja v državah članicah EU.
V letu 2001 bo pripravljen predlog zakona o postopku priznavanj kvalifikacij državljanom držav članic EU in nekaterih držav članic EFTA za opravljanje reguliranih poklicev v Republiki Sloveniji in dopolnjen zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
Odpravljanje zaposlovanja na črno ustvarja ugodnejše pogoje na trgu dela in zaposlovanja. Negativne posledice zaposlovanja na črno, kot so izguba državnih prihodkov, povečanje odliva za različne oblike socialnih transferov prebivalstvu, povečanje obremenitev davkoplačevalcev, se tako za delojemalce in delodajalce odpravljajo s programom odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije v letu 1997 in zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.
Nov koncept politike zaposlovanja daje pomembno vlogo socialnim partnerjem, saj je uresničevanje smernic na področju spodbujanja prilagodljivosti podjetij in posameznikov odvisna predvsem od dogovora med socialnimi partnerji. Raven socialnega dialoga na vseh nivojih še ne omogoča uspešne modernizacije dela, ki je predpogoj za razvoj podjetij in socialno varnost zaposlenih. Usklajeni cilji in interesi vseh socialnih partnerjev glede na predvideno gospodarsko rast omogočajo doseganje sporazuma o načinih delovanja vsakega posameznega partnerja, tudi pri doseganju strateških ciljev zaposlovanja. Zato bo potrebno spodbujati socialni dialog na državni in lokalnih ravneh ter opredeliti nova področja, kjer je zaželen partnerski dogovor in ustvariti nove formalne okvirje, v katerih se bodo socialni partnerji dogovarjali.
Za uspešno vodenje dialogov je potrebna usposobljenost vseh socialnih partnerjev, zato bo posebna pozornost usmerjena na dvig nivoja znanja, usposobljenosti in dostopa do potrebnih informacij vseh socialnih partnerjev, tudi ob tehnični pomoči tujih partnerjev in sredstev EU.

Ključne usmeritve in ukrepi uresničevanja strateških ciljev sledijo globalnim usmeritvam evropske zaposlovalne politike, zato bomo razvijali naslednje prioritetne ukrepe na posameznem področju uresničevanja politike zaposlovanja.

Znižali bomo obseg dolgotrajne brezposelnosti, tako da se bo delež dolgotrajno brezposelnih postopoma znižal na okoli 40%. To bomo dosegli z naslednjimi ukrepi:
– povečanje obsega sredstev za aktivno politiko zaposlovanja, tako da bodo sredstva v primerjavi z bruto domačim proizvodom namenjena temu področju, primerljiva s poprečjem EU; sedanje razmerje med sredstvi namenjenimi za aktivne in pasivne ukrepe bo spremenjeno v smeri povečanja deleža za aktivne ukrepe s hkratnim postopnim zniževanjem deleža za pasivne ukrepe; to bomo dosegali z restriktivnim pristopom na področju obsega in višine pasivnih pravic in s pomočjo promocije pomena in prednosti aktivnih programov pri razreševanju problema brezposelnosti,
– povečevanje stopnje aktivnega iskanja zaposlitve oziroma vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja, s pomočjo programov osveščanja, nadzora in sankcioniranja. S tem se bosta približali stopnja registrirane in anketne brezposelnosti (brezposelnost po anketi o delovni sili),
– zagotovitev vključevanja mladih najkasneje v šestih mesecih, ostalih brezposelnih pa najkasneje v dvanajstih mesecih po nastopu brezposelnosti,
– razvijanje posebnih programov in specializiranih izvajalcev za delo s posameznimi ciljnimi skupinami brezposelnih s specifičnimi problemi (starejši, mladi, marginalne skupine),
– razvijanje in vzpostavljanje integralnega informacijskega sistema za ugotavljanje potreb po programih, zagotavljanje sprotnega merjenja učinkovitosti posameznih ukrepov kot tudi celotne politike zaposlovanja (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Center(i) za socialno delo, Davčni urad republike Slovenije, izvajalska mreža),
– razširjanje mreže svetovalcev za delo z brezposelnimi, organizacij za razvoj človeških virov in razvoj mreže koncesionarjev - zasebnih agencij,
– nadaljnji razvoj skladov dela, kot instrument preventivnega preprečevanja brezposelnosti in reševanja presežnih delavcev pri prestrukturiranju podjetij,
– izvajanje programov za zaposlovanje staršev,
– krepitev socialnega dialoga s ciljem doseganja konsenza in povezovanja vseh socialnih partnerjev pri izboljšanju zaposljivosti tako zaposlenih kot brezposelnih ter pri reševanju problemov brezposelnosti in razvoju modernih odnosov na trgu dela,
– razvijanje instrumentov za preprečevanje nelegalnih oblik dela in sistem odkrivanja dela na črno.
V ta namen bomo socialni partnerji zagotovili aktiven socialni dialog in aktivno strokovno in finančno participacijo socialnih partnerjev pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju tega nacionalnega programa in akcijskih programov zaposlovanja. Za trdnejšo povezanost bomo socialni partnerji krepili večnivojsko socialno partnerstvo, ki se bo odrazilo v vzpostavljanju in upravljanju skupnih instrumentov in ustanov tudi na regionalnem nivoju.

Za starajočo se družbo, kot je Slovenija, je razvoj kulture vseživljenjskega učenja ključnega pomena za ohranjanje zaposljivosti aktivnega prebivalstva in s tem ohranjanja konkurenčnosti gospodarstva, hkrati pa se bo s tem zmanjšal tudi pritisk na zgodnje upokojevanje. Razvoj vseživljenjskega učenja bomo pospeševali z naslednjimi ukrepi:
– razvoj novih programov, ki bodo omogočili pridobivanje znanja za zviševanje kvalitete življenja, informiranosti, kulturne in civilizacijske ravni, za ohranjanje kulturne tradicije in narodne identitete, za sobivanje različnih kultur in za varovanje okolja, omogočili možnosti za izobraževanje za zviševanje izobrazbene ravni na vseh stopnjah; srednješolska izobrazba bo osnovni izobrazbeni standard,
– zagotovitev, v sodelovanju s socialnimi partnerji, različnih oblik in možnosti izobraževanja zaposlenim in brezposelnim, prednostno pa tistim, ki so slabše izobraženi in usposobljeni: za zviševanje dosežene ravni formalne izobrazbe in kvalifikacije, za ohranjanje, posodabljanje, poglabljanje znanja in usposobljenosti ter za razvijanje in uporabo vrhunskega znanja,
– uvajanje različnih motivacijskih dejavnikov za povečevanje izobraženosti in usposobljenosti,
– razvoj neformalnih oblik pridobivanja znanja in potrjevanj znanj pridobljenih po neformalnih poteh (certifikati o poklicni oziroma strokovni usposobljenosti),
– povečanje kakovosti izobraževanja odraslih,
– spodbujanje motiviranosti in vlaganja v izobraževanje pri posameznikih, v podjetjih,
– spodbujanje lokalne ravni za načrtovanje razvoja in vlaganje v izobraževanje,
– usklajevanje spodbud in ukrepov za uresničevanje nacionalnega programa izobraževanja odraslih.

Cilj na tem področju je dvig izobrazbene ravni prebivalstva, tako da bo delež aktivnega prebivalstva brez dokončane poklicne šole padel pod 25%. Uresničitev tega cilja bomo dosegli z naslednjimi ukrepi:
– širjenje in izboljšanje ponudb programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter njihove kvalitete glede na potrebe trga, s ciljem zmanjšanja strukturnega neskladja in dviga izobrazbene ravni in usposobljenosti,
– povečanje števila izobraževalnih mest namenjenih odraslim,
– razvoj in razširitev programov osebnostnega razvoja z elementi predpoklicnega izobraževanja in usposabljanja za ciljno skupino mladih, posebej tistih, ki potrebujejo prilagojene poklicne in delovne programe,
– dograjevanje in prilagajanje dualnega sistema za brezposelne oziroma odrasle tako, da se bo število brezposelnih vključenih v to obliko izobraževanja povečalo,
– nadaljnji razvoj certifikatnega sistema in načrtovane spremembe sistema poklicnega izobraževanja,
– povečanje ponudbe katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti.

Zmanjšali bomo število osipnikov iz poklicnega, srednjega in visokega šolstva ter delež mladih, ki po osnovni šoli ne nadaljujejo šolanje, tako da bo delež tistih mladih, ki ne pridobijo poklicne izobrazbe padel pod 5%. To bomo zagotovili z naslednjimi ukrepi:
– posodabljanje programov izobraževanja in zagotavljanje njihovega prestrukturiranja, tako, da bodo programi izobraževanja povezani s potrebami na trgu dela,
– zagotavljanje ustreznejšega sistema poklicnega svetovanja in učne pomoči mladim s težavami pri učenju,
– krepitev dualnega sistema izobraževanja.

Olajšali bomo prehod med šolo in delom ter s tem zagotovili, da trajanje brezposelnosti mladih ne bo daljše od 6 mesecev. Zaposlovanje mladih bomo pospeševali z naslednjimi ukrepi:
– izvajanje programov usposabljanja za uspešen nastop na trgu dela,
– ustvarjanje delovnih mest,
– spodbujanje delodajalcev, da bodo razvijali dualni sistem izobraževanja in programe usposabljanja na delovnem mestu,
– razvoj novih instrumentov na področju kadrovskega štipendiranja,
– razvoj podjetniške ustvarjalnost mladih,
– vzpostavitev pogojev sodelovanja med delodajalci in mladimi, vključenimi v izobraževalne programe in programe usposabljanja na vseh nivojih,
– razvoj novih ukrepov.

Pospešili bomo razvoj ustvarjalne podjetniške kulture. Zavest o pomenu ustvarjalnega podjetništva bomo razvijali z naslednjimi ukrepi:
– z izvajanjem izobraževalnih programov,
– s promocijo potreb in interesov podjetnikov,
– s seznanjanjem o možnostih razvijanja podjetniških priložnosti,
– s pospeševanjem podjetništva med ženskami, mladimi in na podeželju.
Posebno pozornost bomo posvetili prenovi izobraževalnega sistema, tako da bodo znanja in sposobnosti kadrov bolj prilagojena potrebam razvoja malih podjetij.

Pospešili bomo razvoj novih mikro podjetij in omogočili bolj fleksibilno organiziranje dela v okviru obstoječih podjetij. V ta namen bomo ustrezno proučili zakonodajo, ki trenutno ureja pogoje za ustanavljanje in poslovanje podjetij, in jo preuredili tako, da bo primerljiva z najbolj naprednimi zakonodajami na tem področju. V ta namen bomo izvajali naslednje ukrepe:
– odprava vseh nepotrebnih adminstrativnih ovir za ustanavljanje novih podjetij in poslovanje malih podjetij nasploh in s tem občutno skrajšanje časa potrebnega za ustanavljanje,
– razvoj ustreznejših finančnih instrumentov za razvoj novih malih podjetij ter ustrezne podporne institucije za razvoj dela na domu, dela na daljavo samozaposlovanja, dela na podeželju itd.,
– oblikovanje programov rizičnega sklada, ki bi prevzemal stroške odpuščanja v malih podjetjih z do 10 zaposlenimi.
Razvoj tehnološko in inovativno usmerjenih podjetij bomo spodbujali z naslednjimi ukrepi:
– pomoč pri vstopu na tuje trge,
– razvoj učinkovitejše svetovalne mreže za pomoč malim in srednjim podjetjem,
– večje spodbude in druge vrste pomoči pri odpiranju delovnih mest na območjih z visokimi stopnjami brezposelnosti,
– sofinanciranje stroškov usposabljanja v malih podjetjih,
– razvoj garancijskih instrumentov pri bančnih posojilih za nova podjetja, ki bodo odpirala nova delovna mesta,
– spodbujanje skupnih medpodjetniških aktivnosti na področju razvoja skupnih kadrovskih servisov in medpodjetniških izobraževalnih centrov, učnih delavnic in učnih podjetij za mala podjetja, ki bodo omogočili bolj urejeno in načrtnejšo kadrovsko izobraževalno politiko malih podjetij,
– razvoj skupnih tehnološko-inovacijskih centrov, ki bodo omogočili lažji dostop malih in srednjih podjetij do informacijske tehnologije.
Proučili bomo regionalne razlike v dinamičnosti razvoja malih podjetij in razvili regionalne instrumente za postopno izenačevanje podjetniške dinamičnosti.

Skladen regionalni razvoj bomo dosegli s krepitvijo partnerstva med državo in lokalnim nivojem, s posebno pozornostjo pri alokaciji državnih spodbud.
Za Slovenijo, kot deželo z izjemno naravno raznolikostjo, ki mora postati njena jasna mednarodna komparativna prednost in prepoznavnost, je ključnega pomena zagotavljanje trajnostnega, okolju in ljudem prijaznega razvoja. Okolje varstvene in socialno varstvene storitve bodo pri tem odigrale ključno vlogo. Te storitve, v povezavi s storitvami na področju kulture, športa, turizma, komunikacij in informacij, bodo predstavljale temeljno osnovo ustvarjanju možnosti za kreiranje novih delovnih mest na lokalnem nivoju tako v profitnem kot v neprofitnem sektorju.
Zaposlitvene potenciale na teh področjih bomo še bolj okrepili z naslednjimi ukrepi:
– spodbujanje razvojnih partnerstev na funkcionalno zaključenih območjih in zagotavljanje strokovne pomoči pri pripravi integralnih razvojnih programov, s poudarkom na aktiviranju zaposlitvenih potencialov in razvoju človeških virov,
– spodbujanje povezovanja zasebnih in javnih sredstev za razvoj in financiranje projektov za izboljšanje kvalitete življenja lokalnih skupnosti ter odpiranja novih zaposlitvenih možnosti na tem področju,
– zagotavljanje promocije podjetniške prenove podeželja, prilagojeno posebnostim Slovenije, z razvojem dopolnilnih dejavnosti in kooperativnih oblik zaposlovanja, s čimer bo preprečen nadaljnji pričakovan odliv aktivnega prebivalstva s podeželja zaradi zmanjšanja obsega primarne kmetijske dejavnosti; hkrati bo s tem omogočena ohranjenost ponaseljenosti in revitalizacija podeželja ter zmanjšan pritisk na priseljevanje v mesta in pritisk na večanje brezposelnosti v mestih.
Vsi nacionalni ukrepi se bodo izvajali preko horizontalnih ukrepov zaposlovanja in v povezavi s posebnimi programi, ki jih bodo regije predvidele v svojih regionalnih programih. Regionalna neskladja bomo zmanjševali tako, da bodo za ukrepe v regijah, ki po stopnjah registrirane brezposelnosti za več kot 20% negativno odstopajo od državnega povprečja, zagotovljeni ugodnejši pogoji dodeljevanja sredstev.

S sprejemom in izvajanjem posebnega zakona se zagotavlja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno. Delo in zaposlovanje na črno je potrebno po eni strani ustrezno sankcionirati in po drugi razvijati spodbujevalne ukrepe, ki naj bodo usmerjeni v legalizacijo dela in zaposlovanja, ki se sedaj opravlja na črno, zato bomo uvajali naslednje ukrepe:
– izboljšanje legalnih zaposlitvenih možnosti,
– poenostavitev ter skrajševanje postopkov za pridobitev ustreznih dovoljenj in vpisov v legalne oblike dela oziroma opravljanja posameznih dejavnosti.

V okviru spodbujanja podjetništva in primernega okolja za razvoj podjetništva bomo preverili možnosti zmanjševanja davčne obremenitve povezane s plačami zaposlenih. V ta namen se bomo osredotočili na naslednje ukrepe:
– preverjanje možnosti znižanja osnovne najnižje davčne stopnje za dohodnino in višino praga za odmero dohodnine,
– proučevanje ustreznosti in mednarodne primerljivosti davčnih in drugih razbremenitev ter subvencij, s ciljem pospeševanja skrajševanja delovnega časa in ohranjanja zaposlenosti v delovno intenzivnih panogah,
– spodbujanje part-time zaposlovanja in samozaposlovanja in
– zagotavljanje olajšav in subvencij, s ciljem pozitivne diskriminacije pri zaposlovanju invalidov, starejših in iskalcev prve zaposlitve.

Glavni cilj strategije gospodarskega razvoja je povečanje blaginje vseh prebivalcev ob povečevanju globalne konkurenčne sposobnosti gospodarstva, ki se kaže v večji prilagodljivosti in sposobnosti odzivanja na spreminjajoče se razmere okolja. Večja prilagodljivost podjetij je pogojena s stopnjo usposobljenosti kadrov in organizacijo dela, ki podpira prilagajanje potrebnim strukturnim spremembam gospodarstva na področju trga dela (usposobljenost, fleksibilnost, stroški dela), tehnološkega razvoja (vlaganja v raziskovanje in razvoj, razvoj modernih tehnologij, povezovanje podjetij in raziskovalnih institucij), trženja (dostop do trgov, konkurenca) in razvoja produktov (uvajanja standardov kvalitete, produktivnost).
Razvoj bo prinesel nadaljnje zniževanje števila zaposlenih v industriji in potrebo po razvoju novih zaposlitvenih priložnostih na področju storitvenih dejavnosti. Povečanje fleksibilnosti in konkurenčnosti je odvisna tudi od aktivne vloge socialnih partnerjev. Za povečevanje konkurenčnosti je pomembno ohranjanje pozitivnih trendov na področju rasti plač, ki morajo tudi v bodoče zaostajati za rastjo produktivnosti.
Večja fleksibilnost posameznika je pogojena z višjo stopnjo njegove usposobljenosti, zato bo gospodarska modernizacija, poleg modernizacije organizacije dela, pogojena predvsem s povečanimi investicijami v razvoj človeških virov. To sta prednostni področji, ki morata postati skupna skrb socialnih partnerjev v prihodnjem obdobju, če želimo povečati družbeni proizvod in zagotoviti višjo blaginjo aktivnega prebivalstva ter hkratno znižanje stopnje brezposelnosti. Zato bomo spodbujali naslednje ukrepe:
– modernizacijo organizacije dela za uvajanje bolj fleksibilnega trga dela. Uspešnost razvoja partnerstva bo v Sloveniji odločilno vplivala na možnost uvajanja novih oblik organizacije dela, kot so npr.: zaposlovanje s krajšim delovnim časom od polnega, začasna prekinitev zaradi razvoja kariere, delitev delovnega mesta, družini prijaznega zaposlovanja, uvajanje dela na domu, skrajševanje delovnega časa, spodbujanje inovacijskih procesov in uvajanje informacijske tehnologije, povezovanje v mreže podjetij, izločanje dejavnosti itd.,
– naložbe v razvoj človeških virov za zagotavljanje nacionalne konkurenčnosti. Ob izvajanju koncepta vseživljenjskega učenja in programov usposabljanja in izobraževanja odraslih bomo dvignili usposobljenost zaposlenih. Še posebej veliko pomanjkanje ustreznih znanj in sposobnosti je prisotno pri vseh ravneh managementa. Spremenili bomo smer negativnega trenda obsega investicij v permanenten strokoven in osebnostni razvoj zaposlenih. Tudi modernizacija organizacije dela je v tesni povezavi z izobraževanjem in usposabljanjem, ki tako predstavljata vzporeden ukrep za povečanje fleksibilnosti in konkurenčnosti podjetij in njihovih zaposlenih. Za spodbujanje investicij v razvoj človeških virov bomo zato uporabili naslednje ukrepe:
– davčne in druge vzpodbude za naložbe v razvoj človeških virov v podjetjih in posameznikov,
– razvoj kreditnega sistema štipendiranja (prenova sistema štipendiranja),
– razvoj ustrezne mreže institucij za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih,
– uveljavitev zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah,
– povečanje fleksibilnosti tudi z deregulacijo poklicev,
– vzpostavitev institucije za nadzor in spremljanje postopkov pridobivanja certifikatov o poklicni oziroma strokovni usposobljenosti,
– vzpostavitev mreže komisij za potrjevanja in preverjanja strokovnih znanj in spretnosti,
– spodbujanje mednarodnega povezovanja na področju programov usposabljanja in izobraževanja ključnih kadrov,
– oblikovanje novih instrumentov za spodbujanje izobraževanja z ustavljanjem regijskih skladov za razvoj človeških virov, ki bodo ustanovljeni in upravljani kot skupne institucije socialnih partnerjev.
Na področju razvoja človeških virov pričakujemo v prihodnjih letih tudi pomoč s strani Evropskega socialnega sklada, saj sicer Slovenija ne bo mogla zagotoviti stabilnega trga delovne sile, kot enega ključnih pogojev za vstop v EU.

Tranzicijski procesi so povzročili večji obseg segmentacije na trgu dela in s tem slabšanje dostopa posameznih ciljnih skupin do dela. Ti se kažejo v naraščajočem deležu brezposelnosti žensk, dolgotrajno brezposelnih, invalidov in drugih prizadetih skupin. Osnovni cilj je zagotavljanje enakih možnosti in aktiviranja ljudi.
Zagotavljanje enakih možnosti med spoloma in usklajevanje poklicnega in družinskega življenja bo zagotovljena z naslednjimi ukrepi:
– povečanje enakih možnosti za zaposlitev ali aktivnosti v vseh poklicih in dejavnostih,
– zagotovitev posebne podpore ženskam pri ustanavljanju lastnih podjetij,
– zagotovitev povečanja udeležbe žensk v programih izobraževanja in usposabljanja,
– zmanjševanje segregacije na trgu dela in plačne neenakosti med ženskami in moškimi,
– razvijanje ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje vseh oblik diskriminacij pri iskanju zaposlitve in vstopu v zaposlitev, ohranjanju in napredovanju v zaposlitvi ter dostopu do pravic in ugodnosti iz delovnega razmerja.
Pomoč dolgotrajno brezposelnim pri ponovnem vključevanju na trg dela, bo zagotovljena z naslednjimi ukrepi:
– razvoj posebnih zaposlitvenih programov, namenjenih posameznim podskupinam težko zaposljivih oseb za njihovo trajno vključitev v delovne procese,
– razvoj specializiranih izobraževalnih institucij,
– spodbujanje novih storitvenih programov na socialno varstvenem področju,
– razvoj socialne ekonomije, kot vmesne ali trajne oblike aktiviranja teh ciljnih skupin in
– razvoj drugih lokalnih zaposlitvenih iniciativ, ki bodo usmerjene v njihovo postopno reintegracijo.
Ukrepi pospeševanja vključevanja invalidnih oseb na trg dela, bodo postopoma prilagojeni novi Mednarodni klasifikaciji okvar, prizadetosti in oviranosti (v originalu: ICIDH - International Classification of Impairments, Disabilities, and Handicaps) oziroma nastajajoči Mednarodni klasifikaciji ICIDH2 (v originalu: International Classification of Functioning, Disability and Health). Nova klasifikacija narekuje kvalitativno spremenjene pristope pri sistemskih opredelitvah na področjih zaposlovanja oziroma izobraževanja, usposabljanja in priprave za delo in zaposlitev invalidov. Pri opredelitvah delazmožnosti nova klasifikacija ne izhaja iz telesnih oziroma duševnih okvar in prizadetosti, temveč iz preostalih (delovnih) zmožnosti (aktivnost, participacija).
Poleg že obstoječih programov, ki se bodo nadaljevali oziroma (pre)oblikovali glede na njihove ugotovljene učinke, se bodo na področju zaposlovanja posebej razvijale dejavnosti in ukrepi, ki izhajajo iz veljavnih mednarodnih dokumentov in predpisov, kot so Standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov (Organizacija združenih narodov), mednarodni dokumenti o (splošnih) pravicah invalidov, predpisi EU, dokumenti Mednarodne organizacije dela in itd.
Za pospeševanje vključevanja invalidnih oseb na trg dela se bodo razvijali naslednji ukrepi:
– uvajanje sodobne metodologije ugotavljanja sposobnosti oziroma invalidnosti in na tej podlagi zagotovitev delovno zaposlitvenega razvoja invalidov ter enotnega in sodobnega ocenjevanja invalidnosti kot podlage za določitev ustreznih socialnih transferjev,
– razvoj standardov za varno in zdravo delo z namenom preprečevati invalidnost, ki nastaja v delovnem razmerju oziroma je posledica specifičnih poklicnih bolezni,
– zagotovitev pravočasnega in kvalitetnega usposabljanja vseh invalidov, ne glede na spol, starost, naravo ali stopnjo invalidnosti,
– uvajanje kvotnega sistema vključevanja invalidov v vse programe usposabljanja in zaposlovanja in v ukrepe aktivne politike zaposlovanja ter pri določenih skupinah delodajalcev na odprtem trgu,
– oblikovanje in izvajanje posebnih programov in akcije popularizacije načela integracije na vse nivoje izobraževanja in usposabljanja invalidov,
– razvoj instrumentov, ki bodo spodbujali solidarnostne pristope delodajalcev do tržno manj zanimivih kategorij oseb s prizadetostmi,
– uvajanje novih oblik podpornih, zavarovanih delovnih mest oziroma delovnih organizacij, namenjenih predvsem tistim skupinam, ki ne dosegajo 50% učinka (vmesne delavnice, učna podjetja, integracijska podjetja, pestrejše oblike invalidskih podjetij, socialnih podjetij itd.),
– eksperimentalno izvajanje vmesnih oblik zaposlovanja za mejno populacijo invalidov, ki je sedaj vključena v varstveno delovne centre, po delovnih sposobnostih, kadar po sposobnostih za skrb o samemu sebi ne potrebuje izrazite varstvene dejavnosti teh centrov,
– razvoj novih oblik usposabljanja za delo (delovno mesto, zaposlitev) pri delodajalcu ali v posebnih oblikah učnih delavnic in učnih podjetij,
– razvoj novih oblik svetovalne, strokovne oziroma finančne pomoči delodajalcem, ki zaposlujejo večje število invalidov ter potrebujejo posebne kadre za delo z njimi (asistenti, mentorji, rehabilitacijski svetovalci),
– nadaljevanje spodbujanja delovanja in razvoja invalidskih podjetij.
Za integracijo romske populacije in drugih težko zaposljivih skupin bomo razvijali naslednje ukrepe:
– priprava posebnih projektov za zaposlovanje Romov,
– uvajanje prilagojenih oblik priprave na zaposlitev,
– izdaje publikacije o položaju Romov na trgu dela.

Uspešno uresničevanje tega nacionalnega programa bo zagotovljeno s kvalitetnim izvajanjem ukrepov na posameznih področjih in s stalnim sodelovanjem Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z Ministrstvom za gospodarstvo, Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za finance in institucijami socialnih partnerjev. Za učinkovito koordinacijo in usklajevanje ter spremljanje uresničevanja ciljev tega nacionalnega programa je vzpostavljena posebna Usmerjevalna skupina vlade in socialnih partnerjev. Ta nacionalni program se izvaja preko akcijskih programov zaposlovanja, ki jih sprejema Vlada Republike Slovenije za posamezno plansko obdobje. Usmerjevalna skupina spremlja, prilagaja, koordinira in usklajuje programe v akcijskih programih zaposlovanja. Naloga usmerjevalne skupine je tudi sprotno usklajevanje politik in ciljev z usmeritvami in predpisi EU in sodelovanje njenih predstavnikov v ustreznih telesih Evropske komisije.
Uspešno uresničevanje ciljev zahteva postavitev indikatorjev za spremljanje uresničevanja ciljev in zagotovitev informacijskega sistema, ki bo omogočal njihovo spremljanje. Zato bo v okviru obstoječih institucij (Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje) potrebno zagotavljati analitično in strokovno podporo. Uresničevanje ciljev zahteva tudi spremenjeno vlogo nosilcev in posameznih obstoječih izvajalskih institucij na nacionalnem nivoju, kakor tudi ustrezno krepitev iniciativ na regionalni in lokalni ravni.
Najpomembnejša institucija za izvajanje ukrepov na področju zaposlovanja je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanjem besedilu: Zavod za zaposlovanje). Temeljna dejavnost je posredovanje zaposlitev, zaposlitveno in poklicno svetovanje za brezposelne in mlade, izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja ter izvajanje zavarovanja za primer brezposelnosti. Poleg tega je Zavod za zaposlovanje odgovoren tudi za izvajanje zakona o zaposlovanju in delu tujcev in za izvajanje sistema republiškega štipendiranja.
S ciljem dviga kakovosti posredovanja zaposlitev, večjo učinkovitostjo in usposobljenostjo za izvajanje nalog po vstopu v EU, bo Zavod za zaposlovanje zagotovil dvig strokovne usposobljenosti kadrov, izboljšal učinkovitost in racionaliziral postopke dela.
Potrebno je krepiti strokovne in tehnične zmogljivosti Zavoda za zaposlovanje, da bi izboljšali kakovost posredovanja zaposlitev. Krepitev individualnega pristopa pri obravnavi strank, timska obravnava strank ter intenzivno povezovanje z delodajalci so prednostne naloge, ki jih bo ta zavod razvijal v naslednjih letih. Te razvojne usmeritve zahtevajo krepitev vloge lokalnih uradov za delo, povečanje števila svetovalcev zaposlitve, večje povezovanje z delodajalci na lokalnem in regionalnem nivoju, racionalizacijo postopkov dela zaradi zmanjšanja administriranja, vzpostavljanje še učinkovitejšega sistema spremljanja obveznosti brezposelnih in zunanjih izvajalcev programov zaposlovanja, razvijanje samopostrežnega dostopa do informacij o trgu dela za stranke ter dvig kvalitete dela. Za izboljšanje učinkov izvajanja programov zaposlovanja bo Zavod za zaposlovanje upošteval regijske posebnosti trga dela ter tudi na regijski ravni sodeloval s socialnimi partnerji ter se povezoval z regijskimi razvojnimi institucijami. Za večjo učinkovitost dela tega zavoda se bodo naloge, ki ne sodijo v okvir običajnih nalog javnih zavodov za zaposlovanje, prenesle na druge institucije (izvajanje republiškega štipendiranja, subvencioniranje študentske prehrane).
Pri izvajanju nalog na področju zaposlovanja bodo v večji meri kot doslej vključeni koncesionarji – zasebne agencije za posredovanje in pospeševanje zaposlovanja.
Na področju povečevanja zaposljivosti prebivalstva, bosta ključna nosilca Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ključne izvajalske institucije pa so Zavod za zaposlovanje, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slovenije, Republiški izpitni center, Inšpektorat Republike Slovenije za poklicne kvalifikacije in organ, pristojen za priznavanje kvalifikacij. Za uspešno izvajanje nalog povečevanja zaposljivosti bodo vse institucije ustrezno kadrovsko usposobljene. Ob javnih institucijah bo potrebno spodbuditi tudi nadaljnji razvoj sodobne mreže specializiranih nevladnih institucij, ki bodo pridobile delno ali celotno koncesijo za izvajanje zaposlovalne politike.
Na področju pospeševanja podjetništva bodo ob sodelovanju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ključni nosilci predvsem Ministrstvo za gospodarstvo, med nacionalnimi izvajalskimi institucijami pa Pospeševalni center za malo gospodarstvo, ki koordinira delo pospeševalne mreže in spodbuja razvoj programov, ki jih pospeševalna mreža izvaja. Uspešno uresničevanje ciljev na tem področju bo možno z vključitvijo združenj delodajalcev, posebej pa še sistema Obrtne zbornice Slovenije s svojimi območnimi enotami ter regionalne mreže Gospodarske zbornice Slovenije.
Pri zagotavljanju ustreznih razvojnih naložbenih sredstev za področje podjetništva bosta imela ključno vlogo Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in Sklad za razvoj malega gospodarstva.
Na področju pospeševanja prilagodljivosti podjetij in zaposlenih, bo ključno vlogo odigral razvoj aktivnega socialnega partnerstva, ki bo zagotavljalo, na podjetniškem, panožnem kot tudi nacionalnem nivoju ter regionalnem in lokalnem nivoju, ustrezno ravnovesje med potrebo podjetij po uvajanju sodobne organizacije dela in fleksibilnih odnosov med delodajalci in delojemalci ter potrebo po zagotovitvi ustrezne stopnje varnosti delojemalcev. Ključni nosilci so Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve.
Na področju izenačevanja možnosti za zaposlovanje bo ključni nosilec aktivnosti Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ključne izvajalske institucije pa Zavod za zaposlovanje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter specializirane institucije za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Pomembno vlogo na tem področju mora odigrati Urad za invalide pri vladi. Urad za enake možnosti bo ključen na področju ženske politike in z vidika zagotavljanja načel enakih možnosti ter odpiranja novih in prijaznejših zaposlitvenih možnosti za ženske.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pristojno in odgovorno za izvajanje nalog, ki bodo potrebna za črpanje sredstev iz Evropskega socialnega sklada. Zato bo to ministrstvo v letu 2001 vzpostavilo vse strokovne podlage ter potrebno infrastrukturo za izvajanje, programiranje, vodenje, spremljanje, nadzor in evalvacijo ter koordinacijo programov Evropskega socialnega sklada v Sloveniji. S tem namenom bo Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zagotovljen tudi informacijski sistem za spremljanje izvajanja teh programov. S pomočjo strokovnjakov EU bodo posebej usposobljeni strokovni kadri, ki bodo izvajali naloge na področju Evropskega socialnega sklada v Sloveniji.

Za izvajanje načrtovanih ukrepov doseganja opredeljenih strateških ciljev bo potrebno zagotoviti transparenten in evropsko primerljiv sistem razvojnih spodbud: kombinacijo subvencij, ugodnih posojil in kapitalskih vložkov, ki jih bo v skladu s politiko konkurence in pravili državne pomoči dodeljevala država.
V letih 2001-2002 bo Slovenija upravičena do različnih oblik predpristopnih pomoči v višini okoli 59 milijonov Evrov v okviru Phare programov, ki jih lahko med drugim sistematično uporabi tudi za uresničevanje ciljev nacionalnega programa zaposlovanja. Za namene uresničevanja ciljev politike zaposlovanja se bo iz sredstev Phare, namenjenih ekonomski in socialni koheziji, v letu 2001 namenjalo 55% sredstev. Po vključitvi v EU pa Slovenija (ali njene regije) za namene razvoja človeških virov predvideva letno najmanj 40% vseh sredstev evropskih strukturnih skladov.
Za učinkovito izvajanje evropske strukturne politike po vstopu v EU, je potrebno že v letih do 2003 zagotoviti zadostne domače vire za izvedbo razvojnih programov. Strukturo in oblike razvojnih instrumentov je potrebno preoblikovati tako, da bodo tako po deležih za posamezna področja, kot tudi po načinu in vsebini financiranja, čimbolj primerljivi s politiko strukturnih skladov.
V prihodnjih letih bi se sredstva za izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja postopno povečevala, tako da bodo dosegla povprečje EU. Ob vse večjem pomenu razvoja človeškega kapitala bo v prihodnjih letih potrebno zagotoviti dodatna javna in zasebna sredstva za vlaganje v človeške vire. Pomembno vlogo pri uresničevanju nacionalnega programa zaposlovanja v smislu odpiranja možnosti za razvoj novih delovnih mest bosta s svojimi ukrepi prispevala tudi program socialnega varstva in varstva okolja.
Pomembno vlogo bodo pri uresničevanju tega nacionalnega programa odigrala tudi sredstva socialnih partnerjev in lokalnih skupnosti, saj njihova udeležba ne bi smela biti nižja od 30% vrednosti vseh razvojnih sredstev.
Načrtovan obseg domačih virov bo možno zagotoviti s pomočjo prestrukturiranja sedanjih oblik državnih pomoči. Del sredstev za izvajanje politike trga dela bo izhajal iz preusmerjanja sredstev za pasivne ukrepe v izvajanje aktivnih programov. Dodaten možen vir (predvsem na ravni lokalnih skupnosti) pa predstavlja tudi uvedba davka na nepremičnine.
Za vzpostavitev in modernizacijo razvojne in implementacijske infrastrukture se bodo zagotavljali viri iz sredstev posameznih resorjev, deloma pa bomo zagotovili tudi sredstva v okviru predpristopne pomoči Phare in drugih programov EU, kakor tudi ugodna posojila Banke za socialni razvoj pri Svetu Evrope.

V treh mesecih po sprejemu tega nacionalnega programa sprejme Vlada Republike Slovenije na predlog Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve organigram aktivnosti, ki jih mora izvesti posamezno ministrstvo in zajemajo pripravo zakonov ter drugih predpisov, ki so nujno potrebni za izvajanje in uresničevanje tega nacionalnega programa. Organigram mora vsebovati tudi terminski plan priprave in sprejema vseh teh aktov.
Uresničevanje tega nacionalnega programa bo spremljala Vlada Republike Slovenije. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo pripravljalo poročila o njegovem izvajanju na podlagi polletnih poročil posameznih vključenih ministrstev in drugih izvajalskih institucij. Poročila bosta obravnavala Usmerjevalna skupina vlade in socialnih partnerjev in Ekonomsko socialni svet ter jih predložila v sprejem Vladi Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije bo o uresničevanju ciljev enkrat letno poročala Državnemu zboru Republike Slovenije.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo zagotovilo izvajanje nadzora nad uresničevanjem tega nacionalnega programa ter v sodelovanju z drugimi ministrstvi in institucijami razvilo enoten sistem evalvacije posameznih ukrepov.