Na podlagi 3., 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 , 66/93, 35/97, 73/97, 87/97, 73/98 ,31/00 in 24/01), 17. člena zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78 in 29/86) 19. in 20. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 28/86), uredbe o hrupu v naravnem življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), ter 16. člena statuta Občine Cankova (Uradni list RS, št. 21/99 in 12/01) je Občinski svet občine Cankova na 26. redni seji dne 9. 11. 2001 sprejel

S tem odlokom so predpisani ukrepi za vzdrževanje javnega reda in miru, varovanje občanov in premoženja, zdravja in čistoče, zunanjega videza naselij in zelenih površin, varstvo pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, čas trajanja javnih prireditev, ravnanje z opuščenimi vozili, ravnanje s kmetijskimi zemljišči, način plakatiranja in postavljanja transparentov v Občini Cankova.

Občani, ki stalno ali začasno prebivajo na območju Občine Cankova, so dolžni uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, da spoštujejo javno moralo in da ne opuščajo ali opravljajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna oziroma prepovedana.

Za prekrške, storjene po tem odloku, so neposredno odgovorne osebe, ki jih storijo.
Mladoletniki so za prekrške po tem odloku odgovorni v skladu s splošnimi pravili o odgovornosti mladoletnikov za prekrške.

Javni shodi in javne prireditve potekajo na podlagi zakona o javnih shodih in javnih prireditvah.
Za vzdrževanje javnega reda in miru na javnem shodu in javni prireditvi je odgovoren vodja shoda oziroma prireditve, ki ga določi organizator, v gostinskem lokalu pa poslovodja ali druga odgovorna oseba oziroma zasebni gostinec.
Odgovorna oseba je dolžna:
1. poskrbeti za red in disciplino ter varnost na prireditvenem prostoru oziroma javnem lokalu,
2. poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane,
3. zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi prireditve oziroma zapreti javni lokal po izteku obratovalnega časa,
4. poskrbeti, da lahko obiskovalci javnih shodov in javnih prireditev ter javnih lokalov parkirajo svoja vozila tako, da s tem ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev v cestnem prometu,
5. takoj po končani prireditvi je treba prostor očistiti in vzpostaviti v prvotno stanje.

Otroci do 15. leta starosti naj se brez spremstva odrasle osebe ne zadržujejo na javnih prireditvah, v gostinskih lokalih ali na drugih javnih mestih po 22. uri.

Javne prireditve z uporabo glasbil in zvočnih naprav lahko izjemoma trajajo tudi med 22. in 6. uro naslednjega dne na podlagi dovoljenja za uporabo zvočnih naprav na javni prireditvi, ki ga izda pristojni upravni organ, po predhodnem soglasju pristojnega občinskega organa.

Za zagotovitev javnega reda in miru je prepovedano:
1. popivati v prodajalnah ali drugih javnih krajih, ki niso določena za točenje alkoholnih pijač,
2. točiti alkoholne pijače mladoletnikom in osebam, ki kažejo znake vinjenosti,
3. prenočevati v parkih, avtobusnih postajah in drugih za to neprimernih prostorih,
4. zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način trošiti vodo iz vodovodnih omrežij v času, ko je trošenje za ta namen omejeno,
5. puščati motorna vozila z delujočim motorjem ali ogrevati motorje v strnjenih stanovanjskih naseljih ali v bližini stanovanjskih hiš, kjer bi to motilo stanovalce, dlje kot pet minut,
6. v strnjenem naselju v času med 22. in 6. uro, ob nedeljah in praznikih pa ves dan, opravljati dela in dejavnosti, ki povzročajo hrup, razen v primerih, ko je za to izdano dovoljenje pristojnega organa. Izvzeta so kmetijska dela in industrijski obrati.
7. parkirati ali postavljati motorna ali druga vozila na hišnih in garažnih dovozih, na zelenicah in drugih površinah, ki niso namenjene za parkiranje ali na prehodih, ki povezujejo ulice, javne prostore in prometne površine, kjer bi to oviralo dostop intervencijskim in drugim vozilom,
8. ovirati promet na javnem prostoru z odlaganjem kuriva ali drugega materiala na zelenicah, pločnikih, kolesarskih stezah, invalidskih dovozih in drugih javnih površinah,
9. motiti, ovirati ali ogrožati organizirane sprevode, javne shode, zborovanja ali druge javne prireditve,
10. ovirati pešce na pločnikih in drugih površinah, ki so jim namenjene,
11. vznemirjati ljudi in ogrožati njihovo varnost z močnimi poki, z vpitjem, kričanjem ter drugimi hrupi motiti okolico, zlasti v času, ko se zagotavlja nočni mir občanom, to je od 22. do 6. ure,
12. upoštevati zvočno signalizacijo intervencijskih in drugih vozil v nočnem času v nasprotju z uredbo o hrupu,
13. povzročati hrup na prireditvenem prostoru po končani prireditvi,
14. s kakršnimkoli ravnanjem motiti TV in radijske programe in telekomunikacijske zveze,
15. izzivati pretepe, nerede in prepire,
16. kaditi v tistih javnih prostorih, kjer je kajenje prepovedano in je ta prepoved vidno označena.

Za varstvo ljudi in premoženja je prepovedano:
1. namerno odstraniti, poškodovati ali uničiti napisne table, druge javne obvestilne in opozorilne stvari, objekte in površine, ki so javnega značaja,
2. z brezobzirno vožnjo ali kako drugače poškropiti ali umazati ljudi in pročelja ter prislanjati predmete ali stvari na stene hiš, izložbena okna ali kamorkoli, kjer to lahko povzroči škodo, ovira promet ali kvari videz,
3. sežigati odpadke ali kuriti v bližini stavb in drugih objektov ter s tem motiti okolico ali s tem povzročati nevarnost požarov. Kresove je dovoljeno kuriti na določenih mestih tako, da ni ogrožena varnost ljudi in premoženja,
4. imeti nepokrit oziroma nezavarovan vodnjak, jamo, jašek ali drugo odprtino, kjer obstaja nevarnost padca,
5. uporabljati javne prometne površine za namene, ki ovirajo promet in ogrožajo varnost kot npr.: sankanje, smučanje, drsanje, kotalkanje, rolkanje in drugo,
6. opremiti ograje ob javnih cestah in poteh z bodečo žico in drugimi nevarnimi predmeti,
7. imeti ob javnih cestah ograjo, živo mejo ali druge rastline in predmete tako, da se ovira ali ogroža prometna varnost občanov,
8. streljati z orožjem, lokom in drugimi nevarnimi predmeti izven za to določenih področij, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi in premoženja,
9. odmetavati cigarete in druge ogorke ter odlagati pepel na krajih, kjer je možnost, da se zaneti požar,
10. puščati predšolske otroke brez nadzora na prometnih površinah ali drugih nevarnih mestih,
11. brez dovoljenja lastnika oziroma upravljavca ali uporabnika uničevati, trgati ali pobirati sadje, poljske in vrtne pridelke, kopati zemljo, gramoz, pesek ali kamenje, sekati in pobirati les in ga odvažati,
12. krošnjariti, prodajati ali vsiljevati predmete ali storitve brez dovoljenja po stanovanjih ali javnih krajih,
13. puščati živali na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva ali puščati domače živali brez hrane, vode in zaščite pred slabim vremenom,
14. opuščati opozorilo »hud pes«, če je pri hiši popadljiv pes in puščati pse brez nadzora,
15. namerno dražiti, plašiti in ščuvati živali,
16. vleči hlodovino po lokalnih, krajevnih, gozdnih in drugih občinskih cestah ter kakorkoli škodovati lokalne, krajevne, gozdne in druge občinske ceste ter obcestni svet,
17. spodkopavati javne poti ali jih kakorkoli poškodovati oziroma z zemeljskimi deli povzročati nevarnost plazov,
18. zapirati oziroma spreminjati obstoječe poti meteornih voda v obcestnem svetu,
19. odlagati hlodovino in druge predmete v jarke, oziroma če se začasno odloži, je potrebno omogočiti pretok meteorne vode po jarkih,
20. imeti in rediti divjad v ograjenem prostoru brez soglasja pristojne lovske družine,
21. spreminjati prometni režim brez pridobitve ustreznih soglasij upravljavca cest in drugih pristojnih organov,
22. organizirati tekmovanja in treninge izven za to določen prostor, brez dovoljenja pristojnega organa, oziroma streljati ali loviti s strelnim orožjem v naselju in krajih, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi in premoženja.

Lastnik ali upravljavec je dolžan zaradi varstva ljudi in premoženja:
1. odstraniti zgradbe, ograje in druge objekte, ki niso sposobni za obnovo oziroma jih lastniki ali uporabniki ne nameravajo obnoviti, ogrožajo pa varnost mimoidočih,
2. odstraniti ali znižati predmete in rastje ob cestah, ki zmanjšujejo preglednost,
3. odstraniti drevesa oziroma suhe veje dreves, pri katerih obstaja nevarnost, da padejo in s tem ogrožajo varnost mimoidočih ali njihovo premoženje.

Z namenom varstva zdravja in čistoče je prepovedano:
1. metati in odlagati predmete, snovi in odpadke na zelenice, parke, opuščene vodnjake, v fontane, na pločnike, ceste in druge javne površine,
2. metati, spuščati ali odlagati predmete, snovi in odpadke v naravno okolje, to je v potoke, na travnike, gozdove ali na druge prostore, ki niso za to določeni. Za to je odgovoren tudi lastnik zemljišča,
3. onesnažiti vodo, namenjeno ljudem ter spuščati gnojnico oziroma odplake iz greznice na javne ceste, v bližino vodovodnih črpališč in na druga neprimerna mesta,
4. polivati makadamsko cestišče z odpadnim oljem ali drugimi okolju in zdravju škodljivimi snovmi,
5. na avtobusnih postajališčih in drugih javnih prostorih zanemarjati red in čistočo,
6. prevažati odpadke z neustreznimi prevoznimi sredstvi tako, da odpadki onesnažujejo okolico,
7. prati motorna vozila, delovne stroje s priključki in druge predmete na bregovih in strugah vodotokov, gramoznicah in na zbirnih in zaščitenih območjih vodnih virov,
8. metati v kanalizacijske naprave predmete, ki lahko povzročijo zamašitev teh,
9. puščati iztrebke domačih živali, katere lastnik je dolžan takoj odstraniti z javnih površin,
10. poškodovati, prevračati in odstraniti na javnih mestih nameščene smetnjake in klopi,
11. stepati, izlivati ali metati iz balkonov in oken karkoli, kar povzroča nesnago in ogroža zdravje in varnost ljudi,
12. povzročati in razširjati smrad, plin, dim ali prah, ki moti ljudi v urbanih naseljih,
13. zanemarjati osebno čistočo in snago v stanovanju ali poslovnem prostoru, da moti okolico in utegne škodovati zdravju ljudi,
14. škropiti sadno drevje, trto in druge poljščine tako, da je ogroženo zdravje ljudi,
15. polivati gnojnico v neprimernem vremenu,
16. puščati neočiščeno cestišče pri delu, javno cesto, pot ali hodnik za pešce in kolesarje.

Zaradi varstva zunanjega videza naselij in zelenih površin je prepovedano:
1. postavljati šotore, bivalne avtobuse ali avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso za to določena,
2. pisati, risati ali na kakršenkoli drug način zamazati zidove hiš in drugih stavb, ograj in podobno,
3. parkirati vozila na zelenici, travniku in drugih kmetijskih površinah oziroma zemljiščih,
4. lomiti drevje, grmičevje in trgati cvetje ter hoditi ali voziti v naseljenih krajih izven cest in poti,
5. puščati neregistrirana vozila ali poškodovana vozila ter druge neuporabne predmete na parkirnih, javnih in zasebnih površinah.
Če predmetov iz prejšnjega odstavka lastnik na poziv upravnega organa ne odstrani, pristojni upravni organ odredi, da se predmet odstrani na stroške lastnika. Če lastnika ni mogoče ugotoviti, pristojni organ odredi, da se predmet odstrani na stroške občinskega proračuna, v primeru da se lastnik ugotovi kasneje, se stroški izterjajo naknadno.

Lastniki, uporabniki stanovanjskih hiš ali poslovnih prostorov – lokalov ter najemniki stanovanj in upravniki so dolžni:
1. skrbeti, da so na objektih nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snegobrani in podobne naprave na pročeljih hiš, ki so obrnjene na cesto,
2. odstraniti novozapadli sneg s pločnikov in drugih dohodov k objektom najkasneje do 8. ure zjutraj, podnevi pa so ga dolžni odstranjevati sproti,
3. sproti odstranjevati s streh oziroma žlebov ledene sveče,
4. ob poledici posipati pločnike ob hišah oziroma drugih zgradbah s soljo, peskom ali drugim posipnim materialom,
5. posekati drevje, veje, grmovje in živo mejo, ki ovira promet vozil in pešce na javnih krajih,
6. redno vzdrževati travnate in druge površine predvsem v urbanih naseljih.

Lastniki oziroma uporabniki tovornih in drugih vozil, kmetijskih strojev in druge mehanizacije morajo takoj očistiti javno cesto ali pot, ki so jo onesnažili s hlevskim gnojem, prstjo ali blatom. Obračanje na njivah in drugih površinah (cestah) mora biti urejeno tako, da s tem ni ovirana javna površina.
Vzdrževalci oziroma upravljavci cest so dolžni zaradi varnosti prometa in čistoče pravočasno odstraniti iz asfaltnih ulic, trgov in pločnikov pesek, ki so ga posipali zaradi poledice. Enako velja tudi za druge snovi, ki bi lahko vplivale na nevarnost prometa in čistočo površin.

Izložbena okna morajo biti čista in estetsko urejena. Reklamni in javni napisi morajo biti estetsko oblikovani in vzdrževani ter ne smejo ovirati dostopa.

Vsak stanovanjski in poslovni objekt mora biti opremljen s hišno številko na vidnem mestu.

Lastniki, najemniki in uporabniki stanovanjskih in drugih zgradb, so dolžni pred svojim objektom in pripadajoči funkcionalni površini:
1. skrbeti za ustrezno vzdrževanje zunanjega videza objekta,
2. skrbeti za ureditev zunanjih površin,
3. čimprej očistiti sneg, ki je zapadel ali padel s strehe na javno površino, dohode k stanovanjskim in drugim zgradbam, kanalizacijske jaške ali hidrante,
4. odstraniti sneg s strehe objekta, če količina zapadlega snega ogroža varnost mimoidočih,
5. skrbeti, da so na objektih nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snegobrani, dimniki in podobne naprave, ki so obrnjene na javno površino,
6. posekati drevje, veje, grmovje in živo mejo, ki ovira promet vozil in pešce na javnih krajih,
7. poskrbeti, da se s streh oziroma žlebov nemudoma odstranijo ledene sveče in prepreči njihovo nadaljnje nastajanje, če ogrožajo varnost mimoidočih,
8. odstraniti opuščena vozila.

Zaradi varstva zunanjega videza naselij je prepovedano:
1. pisati, risati ali na kakršenkoli drug način zamazati zidove hiš in drugih stavb, ograje in podobno,
2. parkirati osebna in tovorna motorna vozila, avtobuse ali delovne stroje v stanovanjskih naseljih izven za to določenih mest in prostorov,
3. parkirati vozila v naravnem okolju brez dovoljenja lastnika ali upravljavca,
4. postavljati provizorične objekte na javnih površinah in na površinah, ki za to niso namenjene,
5. zastavo in prapore ter druge simbole uporabljati v nasprotju z veljavnimi predpisi,
6. hoditi, voziti v naseljenih krajih izven poti, lomiti drevje, grmičevje in trganje cvetja,
7. odlagati dotrajano stanovanjsko opremo, drva ali drugo navlako na javnih površinah in v okolici stanovanjskih enot.
Pristojni občinski organ lahko v izjemnih primerih in za določen čas, dovoli odstopanje od prepovedi iz 2. in 4. točke tega člena.

Prepovedano je postavljati šotore, bivalne avtobuse, avtomobilske prikolice za bivanje in barake, ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso za to določena in brez soglasja lastnika.
Pristojni občinski organ lahko za določen čas dovoli bivanje oziroma taborjenje na zemljiščih, ki niso za to določena po predhodnem soglasju lastnika oziroma upravljavca zemljišča in pristojne inšpekcijske službe. Šotor, bivalni avtobus, avtomobilsko prikolico za bivanje ali barako mora lastnik odstraniti v roku, ki mu ga določi pristojni organ. Če tega ne stori lastnik sam, pristojni organ z odločbo določi podjetje ali podjetnika, ki to stori na stroške lastnika.
Če lastnika ali uporabnika ni mogoče ugotoviti, se odstranitev opravi na stroške proračuna občine. V primeru, da se lastnik ugotovi kasneje, se stroški odstranitve izterjajo kasneje.

Zaradi varstva pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju je prepovedano:
1. na javnih prireditvah in drugih javnih mestih in v zasebnih prostorih povzročati prekomeren hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih sprejemnikov, glasbil in drugih naprav za povzročanje zvokov, še posebej v času med 22. in 6. uro,
2. z vpitjem, petjem, hrupom motornih vozil, koles z motorjem, uporabo petard in drugih pirotehničnih sredstev ali na kak drug način motiti nočni mir in počitek občanov med 22. in 6. uro, preko celega dne pa povzročati čezmeren hrup in ropot v neposredni bližini šole, vrtca, zdravstvene postaje, pokopališč, cerkva in strnjenih stanovanjskih naseljih.

Hrup je vsak zvok, ki v naravnem in življenjskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju ali škodljivo vpliva na okolje.
Vir hrupa je objekt ali naprava, katerega uporaba povzroča v okolju stalen ali občasen hrup, in je predvsem:
– industrijski, obrtni ali drug proizvodni objekt ali naprava, objekt ali naprava v kmetijstvu in gozdarstvu,
– cestna ali parkirna hiša ali odprto parkirišče,
– letališče ali helikoptersko pristajališče,
– strelišče ali poligon za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev,
– poligon za potrebe zaščite in reševanja,
– objekt za športne ali druge javne prireditve,
– gostinski ali zabaviščni lokal, ki uporablja zvočne naprave,
– odprto ali prekrito gradbišče,
– avtodromi, vrtiljaki, športna strelišča in podobni zabaviščni objekti ali naprave.
Vir hrupa je tudi javna prireditev, javni shod in vsaka uporaba zvočnih ali drugih naprav, ki povzročajo hrup, če se odvija na javnem kraju, na prostem ali v objektu, ki za takšne dejavnosti sicer ni namenjen.

Za mejne vrednosti ravni hrupa, ukrepanje za preprečevanje in zmanjšanje hrupa, nadzor, kazni splošne prehodne in končne določbe se uporabljajo določbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).

Javne prireditve v Občini Cankova, na katerih se uporabljajo glasbila in zvočne naprave, ki motijo nočni mir in počitek ljudi v naravnem in bivalnem okolju se lahko organizirajo praviloma ob petkih, sobotah in nedeljah ter predprazničnih in prazničnih dneh, in smejo trajati:
1. ob petkih, sobotah ter predprazničnih dneh do 24. ure, nedeljah in prazničnih dneh do 22. ure,
2. pristojni organ za upravno notranje zadeve z odločbo lahko določi podaljšan čas trajanja prireditve, samo s predhodnim soglasjem občinskega organa. Izjemoma lahko pristojni upravni organ za upravno notranje zadeve izda dovoljenje za podaljšanje javnih prireditev ne glede na dan, oziroma datum dogajanja, vendar samo ob predhodni pridobitvi soglasja občinskega organa.

Opuščeno vozilo je vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in nihče ne skrbi zanj, na parkirnem prostoru, pločniku, zeleni površini, kmetijski površini, gozdni površini ali na drugi površini, katere lastnik je pravna ali fizična oseba oziroma je vknjiženo kot javno dobro.

Pristojni občinski organ v postopku odstranjevanja opuščenega vozila najprej pismeno opozori lastnika opuščenega vozila, da je dolžan v roku 8 dni odstraniti opuščeno vozilo s površine iz prejšnjega člena. Če v določenem roku lastnik ne odstrani opuščenega vozila, izda pristojni občinski upravni organ odločbo o odstranitvi s katero se določi podjetje ali podjetnika, ki to stori na stroške lastnika. Če ni možno ugotoviti, kdo je lastnik opuščenega vozila, odredi pristojni občinski upravni organ odstranitev vozila na stroške proračuna občine. V primeru, da se lastnik ugotovi kasneje, se stroški odstranitve izterjajo kasneje.

Kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo, razen stavbnih in vodnih zemljišč ter za druge namene določenih zemljišč. Med kmetijska zemljišča spadajo tudi vsa zemljišča v zaraščanju, ki niso določena za gozd na podlagi zakona o gozdovih.

Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin.

Pravna ali fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča mora na svojih, zakupljenih ali drugače dodeljenih neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih dopustiti drugim čebelarjenje, lov in rekreativno nabiranje plodov prostorastočih rastlin, zelnatih prostorastočih rastlin, gob in prostoživečih živali v skladu s predpisi ter dopustiti prosto gibanje drugim osebam po neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih, če se s tem ne povzroči škoda.
Povzročitelj škode na zemljišču ali pridelku je odškodninsko odgovoren lastniku, zakupniku ali drugemu uporabniku kmetijskega zemljišča oziroma pridelka v skladu s predpisi.

Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča mora obdelovati kmetijsko zemljišče na predpisan način in kot dober gospodar in mora kmetijsko proizvodnjo prilagoditi ekološkim in talnim razmeram, uporabljati zemljiščem in kraju primerne metode za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaževanja ter za zagotavljanje rodovitnosti zemljišč. Če kmetijska inšpekcija ali kmetijska svetovalna služba ugotovi, da obdelovalec ne uporablja kmetijskega zemljišča v skladu s prvim odstavkom tega člena, razišče vzroke za tako stanje. V skladu z ugotovljenim stanjem naloži kmetijski inšpektor obdelovalcu izvedbo primernih ukrepov. Obdelovalec mora ukrepe izvesti najpozneje do začetka kmetijskih del v naslednjem koledarskem letu oziroma v enem letu, sicer se izvedba potrebnih ukrepov na stroške lastnika, zakupnika ali drugega uporabnika kmetijskega zemljišča zagotovi v izvršilnem postopku.

Za rabo kmetijskih zemljišč, njihovo varstvo, promet in zakup, agrarne operacije in skupne pašnike, nadzor, kazni, splošne prehodne in končne določbe se uporabljajo določbe zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96 in 31/98 – odl. US).

Nameščanje plakatov, oglasov in podobnih objav je dovoljeno na plakatnih mestih in objektih v posameznih naseljih, ki jih določi in potrdi občinski svet na predlog župana oziroma direktorja občinske uprave in morajo biti za ta namen posebej urejena.
Organizacije, društva, fizične in pravne osebe imajo lahko svoja plakatna mesta na javnih mestih, ki morajo biti urejena in postavljena v soglasju Občine Cankova.

Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 SIT se kaznuje fizična oseba, od 20.000 do 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba, od 10.000 do 50.000 SIT pa njena odgovorna oseba, samostojni podjetnik se kaznuje od 15.000 do 150.000 SIT, če krši posamezne člene tega odloka.
Zoper kršitelje tega odloka se uvede postopek o prekršku. Uvedbo postopka o prekršku po tem odloku predlagajo pristojni občinski organi, drugi organi in organizacije, ki izvajajo javna pooblastila in, ki so pristojni za neposredno izvrševanje in nadzor nad izvrševanjem predpisov, s katerimi so določeni prekrški.
Z denarno kaznijo 5.000 SIT se lahko kaznuje posameznik za prekršek takoj na mestu, kolikor krši posamezne člene tega odloka.
Denarno kazen za prekršek iz tretjega odstavka tega člena izreče in izterja na mestu pooblaščena oseba.

Na področjih, kjer v času izvajanja odloka ugotovijo pomanjkljivosti, se le-te lahko odpravijo z odločbo, ki jo izda pristojni občinski organ.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.