Na podlagi 16. člena statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 31/99 in 28/01) in v skladu s 26. členom zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 3. ter 7. členom zakona o javnih gospodarskih službah (Uradni list RS, št. 32/93) je Občinski svet občine Rogaška Slatina na 29. redni seji dne 24. 10. 2001 sprejel

S tem odlokom se določa:
– dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda (v nadaljevanju: javna služba),
– financiranje javne službe,
– objekte in naprave uporabnikov in upravljalcev,
– pogoje priključitve na javno kanalizacijo,
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod na območjih, kjer ni javne kanalizacije,
– meritve in obračun odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod,
– prekinitev odvajanja odpadnih vod,
– obveznosti uporabnikov in upravljalcev,
– prevzem objektov in naprav v upravljanje,
– nadzor nad izvajanjem določb tega odloka.

Dejavnost javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda obsega:
– upravljanje z objekti in napravami za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih vod,
– vzdrževanje objektov in naprav javne kanalizacije,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav,
– izvajanje meritev in monitoringa komunalnih odpadnih voda,
– priključevanje novih uporabnikov na javno kanalizacijsko omrežje,
– vodenje katastra javne kanalizacije.
Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet tega odloka.

Predmet javne službe je javna kanalizacija. Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih vod za najmanj pet priključkov različnih uporabnikov in je v lasti ali solasti Občine Rogaška Slatina ter v upravljanju upravljalca. Odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda je lahko izvedeno v mešanem ali ločenem sistemu. Šteje se, da je javna kanalizacija zgrajena, če mesto priključitve na javno kanalizacijo ni od objekta oddaljeno več kot 100 m.

Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik oziroma upravljalec objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna voda oziroma se zbira padavinska voda, ki stalno ali občasno odteka v javno kanalizacijo (v nadaljevanju: uporabnik). Upravljalec javne kanalizacije je pravna ali fizična oseba, ki ji je Občina Rogaška Slatina poverila izvajanje javne službe s področja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda (v nadaljevanju: upravljalec).

Za vsak poseg v prostor, ki posega v območje, kjer je že zgrajena javna kanalizacija, ali pa se načrtuje njeno izgradnjo, si mora investitor pridobiti soglasje Občine Rogaška Slatina. V soglasju, ki ga po pooblastilu Občine Rogaška Slatina izda upravljalec, se določijo pogoji za posege v prostor. Soglasje mora biti izdano najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.

Upravljalec sprejme pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije (v nadaljevanju: pravilnik), ki mora biti usklajen z veljavnimi predpisi.

Gradnjo objektov in naprav kanalizacije lahko izvaja vsak usposobljen izvajalec, posege v obstoječi sistem javne kanalizacije pa izvaja upravljalec ali od upravljalca pooblaščeni izvajalec.
Pri načrtovanju in gradnji novih kanalizacijskih omrežij se praviloma predvidi ločen sistem kanalizacije z vodotesnimi kanalizacijskimi vodi.

Javna služba se financira iz cene storitev, oblikovane v skladu z veljavno zakonodajo tako, da v celoti zagotavlja enostavno reprodukcijo. Ceno storitev sprejme lastnik javne kanalizacije na predlog upravljalca.

Investicijsko vzdrževanje se financira iz sredstev amortizacije in iz sredstev proračuna občine na podlagi letnega plana ter iz drugih virov.

Širitev kanalizacijskega omrežja se financira iz sredstev občinskega proračuna, kreditov in prispevkov fizičnih in pravnih oseb ter iz drugih virov.

Upravljalec upravlja z objekti in napravami javne kanalizacije, ki so mu predani v upravljanje. To so:
– primarni vodi (kolektorji) z revizijskimi jaški,
– sekundarni vodi z revizijskimi jaški,
– razbremenilniki visokih voda,
– zadrževalni bazeni visokih voda,
– črpališča odpadnih in padavinskih voda na primarnih in sekundarnih vodih,
– čistilne naprave,
– drugi objekti in naprave, ki so potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
Upravljalec ima ves čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja in kontrole ne glede na to, kdo je lastnik zemljišč, na katerih so objekti in naprave javne kanalizacije.
Javno kanalizacijsko omrežje praviloma poteka po javnem zemljišču. Kjer poteka po zemljišču v zasebni lasti, mora imeti upravljalec v zemljiški knjigi vknjiženo služnostno pravico, kar velja za objekte in naprave javne kanalizacije, zgrajene po veljavnosti tega odloka.
Upravljalec mora po opravljenem delu na javni kanalizaciji vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. V primeru nastanka škode, le-to oceni sodni cenilec ustrezne stroke.

Objekti in naprave uporabnikov so:
– kanalizacijski priključek, ki poteka od zbirnega jaška uporabnika do priključnega mesta na javno kanalizacijo, interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu ali izven njega, vključno z napravami in objekti za predčiščenje odpadnih voda (greznice, gnojne jame, peskolovi, oljni lovilci ipd.).
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena, ki se morajo graditi po enakih določilih kot veljajo za javno kanalizacijo, vzdržuje v skladu s predpisi uporabnik na lastne stroške. Uporabnik je dolžan s temi objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode v javni kanalizaciji.

Kjer je javna kanalizacija že zgrajena, je priključitev na javno kanalizacijo obvezna za vse lastnike objektov pod pogojem, da je tehnično izvedljiva in da odpadne vode na iztoku izpolnjujejo pogoje iz soglasja. Priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijo se mora izvesti v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma v šestih mesecih po izgradnji javne kanalizacije.
Uporabnik si je dolžan pred priključitvijo na javno kanalizacijo pridobiti soglasje upravljalca. Za pridobitev soglasja k priključitvi na javno kanalizacijo mora k vlogi priložiti dokumentacijo, določeno v pravilniku.
Upravljalec izda soglasje k priključitvi na javno kanalizacijo:
– če investitor oziroma lastnik objekta k vlogi za soglasje predloži ustrezno dokumentacijo, ki je predpisana v pravilniku in če je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna.
V primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora upravljalec vlagatelja za priključitev na javno kanalizacijo seznaniti s pogoji, pod katerimi bo priključitev možna.
Upravljalec je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.

Upravljalec izdaja soglasja k:
– osnutkom prostorskih izvedbenih aktov,
– lokacijski dokumentaciji,
– priključitvi zgradb na kanalizacijsko omrežje,
– drugim posegom v prostor.
Upravljalec izda soglasje po postopku in obliki določeni v pravilniku.

Priključek na javno kanalizacijo je lahko stalen ali začasen.
Stalen priključek na javno kanalizacijo
Upravljalec je dolžan omogočiti uporabo kanalizacijskega priključka najkasneje v 30 dneh od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do Občine Rogaška Slatina in upravljalca v zvezi s priključitvijo. Upravljalec sme priključiti uporabnika na javno kanalizacijo šele, ko je preveril, da je uporabnik izpolnil pogoje soglasja k priključitvi.
Začasen priključek na javno kanalizacijo
Upravljalec lahko izvede začasen priključek na javno kanalizacijo le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno kanalizacijo. Upravljalec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Upravljalec lahko dovoli začasno priključitev na javno kanalizacijo le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljalec o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
V primeru ločenega sistema odvajanja odpadnih in padavinskih voda se mora izvajati dosledno priključevanje odpadnih vod na fekalni kanal in padavinskih vod na meteorni kanal.
Kanalizacijski priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, izjemoma ima lahko en objekt več priključkov. Kanalizacijski priključek je del objekta in je last uporabnika.
Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo se lastnika objekta vpiše v evidenco uporabnikov javne kanalizacije. Če se kanalizacijsko omrežje zaključi s čistilno napravo, se uporabnika vpiše tudi v evidenco priključenih uporabnikov na čistilno napravo.

Sprememba dimenzije priključka, trase, izvedbo dodatnega dela priključka ali ukinitev priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.
Odjava priključka na javno kanalizacijo je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati odjavo priključka upravljalcu v pisni obliki.
Prekinitev priključka izvede upravljalec na stroške uporabnika.
Upravljalec uporabnika javne kanalizacije izbriše iz ustreznih evidenc.
Uporabnik javne kanalizacije je dolžan na zahtevo upravljalca in na lastne stroške spremeniti priključek na javno kanalizacijo v primeru spremenjenih pogojev odvajanja odpadnih in padavinskih vod.
Upravljalec je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo.

Kanalizacijski priključek mora biti za kontrolo upravljalca vedno dostopen. Na njem ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljalca.

V naseljih, kjer je zgrajena javna kanalizacija, ki se ne zaključuje s čistilno napravo, je obvezna priključitev na javno kanalizacijo prek triprekatne greznice.
Pred priključitvijo na novozgrajeno javno kanalizacijo, ki se zaključuje s čistilno napravo, je lastnik objekta dolžan greznico opustiti, jo na lastne stroške izprazniti, očistiti, dezinficirati in zasuti ali uporabiti po navodilih upravljalca v roku šestih mesecev po izdanem obvestilu upravljalca. Lastnik objekta mora omogočiti upravljalcu nadzor pri opustitvi greznice. Enak postopek opustitve greznice velja tudi v primerih, ko se na že zgrajeni javni kanalizaciji zgradi še čistilna naprava.
Na območju, kjer je že zgrajena javna kanalizacija s čistilno napravo in je objekt možno nanjo priključiti, ni dovoljena gradnja novih greznic.

V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste tehnološke odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalizacijski priključek in ustrezajo veljavnim predpisom o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaževanja v javno kanalizacijo.
Uporabnik, ki ima odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, jo mora predhodno očistiti tako, da bo ustrezala veljavnim predpisom.
Upravljalec lahko v soglasju za kanalizacijski priključek določi uporabniku obveznost zgraditi kontrolnomerilni jašek in opravljati periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode na stroške uporabnika. V tem primeru mora uporabnik redno dostavljati upravljalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.

Lastnik ali upravljalec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje neposredno v vodotoke ali ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo.
Lastnik ali upravljalec površin, s katerih odteka toliko onesnažena padavinska voda, da se na podlagi veljavnih predpisov ne sme spuščati neposredno v vodotok, mora to vodo zajeti in čistiti.
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, podtalnice, vod odprtih vodotokov, izvirov, vodohranskih prelivov itd., kjer jih je možno odvajati v ponikovalnice oziroma vodotoke.

Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih vod (greznice, čistilne naprave).
Za gradnjo greznice oziroma čistilne naprave si je lastnik objekta dolžan pridobiti upravno dovoljenje.
Padavinske vode ne smejo biti speljane v greznico. Odvedene morajo biti v vodotoke, ponikovalnice ali v meteorno kanalizacijo.
Greznice je potrebno redno vzdrževati in prazniti v skladu z veljavnimi predpisi.
V naseljih, kjer je zgrajena meteorna kanalizacija je prepovedano spuščati vanjo odpadne vode in prelive iz greznic ali vode iz gnojišč.

Stroške za odvajanje in čiščenje odpadne vode se plačuje po kubičnih metrih odvedene odpadne vode.
Stroške čiščenja odpadnih in padavinskih vod plačujejo uporabniki takrat, kadar se te čistijo na čistilni napravi.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda in so priključeni na javno kanalizacijo, plačujejo odvedeno odpadno vodo v enaki količini in v enakih obdobjih kot porabljeno vodo.
Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, so pa priključeni na javno kanalizacijo, plačujejo odvedeno odpadno vodo v enaki količini, kot je izmerjena količina zajete vode. Glede obračunskih vodomerov veljajo predpisi kot za obračunske vodomere za porabljeno vodo.
Upravljalec lahko z uporabniki javne kanalizacije, ki nimajo vgrajenih obračunskih vodomerov za porabo pitne vode niti za odvajanje odpadne vode, sklene pogodbo o odvajanju in načinu meritve odvedenih količin odpadne vode.
Upravljalec lahko uporabi za obračun čiščenja odpadnih vod tudi prekomerno onesnaženost odpadnih vod uporabnika.
Z večjimi in posebnimi uporabniki lahko upravljalec sklene posebno pogodbo o meritvah odvedene vode in njeni onesnaženosti ter plačilu.

Upravljalec zaračunava uporabniku:
– kanalščino, če je priključen na javno kanalizacijo in čiščenje odpadne vode, če se odpadna voda pred iztokom v vodotok čisti.
Cene kanalščine in čiščenja odpadnih vod oblikuje Občinski svet občine Rogaška Slatina na predlog upravljalca v skladu z veljavno zakonodajo.
Upravljalec oziroma lastnik je dolžan objaviti spremembo cen kanalščine in čiščenja komunalnih odpadnih voda v javnih sredstvih obveščanja.

Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati v roku, navedenem na računu. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu za dolžni znesek upravljalec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v 8 dneh od prejema računa vložiti pismeni ugovor pri upravljalcu.
Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Upravljalec je dolžan na pismen ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 8 dni.

Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda v naslednjih primerih:
1. če z odvajanjem odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod;
2. če stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov in varno obratovanje javne kanalizacije;
3. če priključek na kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem upravljalca ali je izveden brez soglasja upravljalca;
4. če kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje;
5. če uporabnik pisno zahteva ukinitev kanalizacijskega priključka zaradi rušenja objekta;
6. če ne poravna računov za kanalščino in čiščenje odpadnih vod niti po prejemu opomina.
Odvajanje odpadnih in padavinskih voda se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve pred ponovno priključitvijo. Upravljalec je dolžan uporabnika ponovno priključiti na javno kanalizacijo najpozneje v naslednjih dveh delovnih dneh po odpravi vzroka prekinitve.
Upravljalec lahko prekine odvajanje in čiščenje odpadnih voda na stroške uporabnika, če ta pisno zahteva začasno prekinitev, ki je daljša od treh mesecev.

Upravljalec ima pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda tudi v naslednjih primerih:
– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del,
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije,
– v primerih višje sile, kot npr.: potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije in podobno.
Upravljalec mora o času trajanja prekinitve odvajanja odpadnih voda obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja pravočasno, oziroma vsaj en dan pred prekinitvijo za planirana vzdrževalna dela, v primerih iz tretje alinee prejšnjega odstavka pa tudi postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
V primerih krajših nepredvidljivih prekinitev (do ene ure) odvajanja odpadnih in padavinskih voda objava za upravljalca ni obvezna.

Upravljalec ima pri odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije,
2. redno vzdržuje vse objekte in naprave javne kanalizacije,
3. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih voda neposredno ali prek sredstev javnega obveščanja,
4. vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije,
5. izdaja soglasja za priključitev in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
6. kontrolira ustreznost interne kanalizacije pred priklopom na javno kanalizacijo,
7. sistematično pregleduje kanalizacijsko omrežje s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
8. ravna skladno z določbami pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
9. redno kontrolira sestavo odpadne vode in delovanje čistilnih naprav,
10. skrbi za obračune odvedene in očiščene odpadne vode,
11. organizira odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v primeru višje sile in o nastopu višje sile poroča pristojnim občinskim organom,
12. pripravlja predloge za planiranje obnove, širitve in dopolnitve kanalizacijskega sistema.

Uporabnik ima naslednje obveznosti:
1. na javno kanalizacijo se lahko priključi le s soglasjem upravljalca,
2. na že zgrajeno javno kanalizacijo se mora priključiti najkasneje v 6 mesecih po izgradnji le-te in hkrati opustiti obstoječo greznico skladno z navodili upravljalca,
3. redno vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijski priključek in interno čistilno napravo,
4. voditi dnevnik obratovanja interne čistilne naprave v skladu s predpisi,
5. omogočiti upravljalcu dostop in pregled interne kanalizacije in kontrolo sestave odpadne vode,
6. odvajati v javno kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki ne prekoračuje zakonsko predpisanih parametrov,
7. urediti kontrolnomerilno mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo skladno z veljavnimi normativi,
8. v skladu s predpisi kontrolirati sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate redno posredovati upravljalcu,
9. redno plačevati prejete račune za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
10. pisno obveščati upravljalca o lastninskih in drugih spremembah v zvezi s priključitvijo na javno kanalizacijo,
11. javiti vsako opaženo nepravilnost na objektih in napravah javne kanalizacije upravljalcu,
12. pridobiti soglasje upravljalca pri predelavi interne kanalizacije,
13. pridobiti soglasje upravljalca za povečanje odvajanja dogovorjene količine vode,
14. ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja upravljalca,
15. odgovarja za škodo povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojo lastnino, prekomernim odvajanjem vode brez soglasja upravljalca in neustrezno uporabo.
Uporabnik sme odvajati vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov. Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je ta nastala zaradi njegovega ravnanja oziroma jo je povzročila njegova odpadna voda.

Investitorji oziroma izvajalci vzdrževanja in rekonstrukcij cest, ulic in trgov morajo po zaključenih delih vzpostaviti kanalizacijsko omrežje v prvotno stanje.
Upravljalci drugih omrežij (npr.: elektro, telefon, plinovod, toplovod in podobno) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti zaščito kanalizacijskega omrežja. V primeru poškodb morajo naročiti popravila pri upravljalcu na lastne stroške.

Obstoječa kanalizacija, ki ima značaj javne kanalizacije in ni v upravljanju upravljalca ter ni last Občine Rogaška Slatina, se lahko lastnini v smislu določil 76. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98).

Za prenos obstoječih objektov in naprav kanalizacije v lasti Občine Rogaška Slatina v upravljanje upravljalcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. kanalizacija, ki se predaja mora imeti vso potrebno dokumentacijo – geodetsko izmero situacije omrežja, evidenco priključkov in ostalih elementov na vodu,
2. kanalizacija, ki se predaja mora ustrezati določbam tega odloka in pravilnika,
3. izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem – ocena vrednosti,
4. izračunani morajo biti stroški obratovanja kanalizacije in čistilne naprave, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,
5. izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljalcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav,
6. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji.

Prevzem novozgrajenih kanalizacijskih objektov in naprav v last Občine Rogaška Slatina se izvede po naslednjem postopku:
1. po končani gradnji investitor organizira tehnični pregled objekta in pridobi uporabno dovoljenje,
2. občina prevzame objekte v last na podlagi primopredajnega zapisnika, če je investitor izpolnil naslednje pogoje:
– pridobil uporabno dovoljenje,
– predložil projekt izvedenih del in ostalo ustrezno tehnično dokumentacijo v skladu z veljavnimi predpisi, vrednost osnovnih sredstev, potrdilo o urejenih lastninskih razmerjih.
Investitor je dolžan predati zgrajeno kanalizacijo Občini Rogaška Slatina najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
Prevzete kanalizacijske objekte in naprave skladno z določili tega člena preda Občina Rogaška Slatina v upravljanje upravljalcu. Postopek predaje v upravljanje mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji.

Izvajanje določb tega odloka in določb predpisov, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Rogaška Slatina nadzirajo pristojne inšpekcijske službe.

Komunalni inšpektor opravlja nadzor nad izvajanjem odloka v skladu s svojimi pristojnostmi.

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljalec:
1. če prekine odvod odpadne vode in padavinske vode brez obvestila uporabnikom (26. člen tega odloka),
2. če ne dopusti priključitve, kot to določa 13. člen tega odloka,
3. če ne izpolnjuje obveznosti iz 4. in 5. točke 27. člena tega odloka,
4. če ne izpolnjuje obveznosti iz 5. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba:
1. če se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije skladno s 13. členom tega odloka,
2. če ne izpolnjuje obveznosti iz 28. člena tega odloka,
3. če prekine odvod odpadne in padavinske vode drugemu uporabniku,
4. če ne ravna skladno z 12., 18., 19., 20., 21., 39. in 40. členom tega odloka,
5. če odvaja odpadno vodo v meteorni kanal ali padavinsko vodo v kanal za odpadne vode v primeru ločenega kanalizacijskega sistema.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje posameznik, ki stori prekrške iz prvega odstavka tega člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.

Prilagoditve zahtevam tega odloka morajo uporabniki in upravljalec izvesti v enoletnem prehodnem obdobju od uveljavitve tega odloka.

Uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo zaključeno s čistilno napravo prek greznic, morajo v roku enega leta po obvestilu izvajalca izvesti kanalizacijski priključek po navodilu upravljalca z opustitvijo greznice.

Uporabnik, ki že izvaja obvezen monitoring odpadnih vod, mora upravljalcu redno dostavljati poročila o opravljenih meritvah.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.