Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/86) 3. in 25 člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 29/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00) in na podlagi 16. člena statuta Občine Veržej (Uradni list RS, št. 37/99, 65/00 in 11/01) je Občinski svet občine Veržej na seji dne 20. 9. 2001 sprejel

Z namenom, da se zavarujejo zaloge in higienska neoporečnost pitne vode je s tem odlokom določeno vodovarstveno območje z vodovarstvenimi conami in ukrepi za zavarovanje vodnega vira Bunčani na območju Občine Veržej.
Namen odloka je zavarovanje vodnega vira pred naključnim ali namernim onesnaževanjem, ki bi utegnilo škodljivo vplivati na higiensko oporečnost in kakovost pitne vode.

Odlok ureja tudi režim gradnje, prometa in gospodarske dejavnosti v vodovarstvenih območjih vodnega vira.

Vodovarstveno območje obsega del vodonosnika, v katerem podzemna voda odteka v smeri zajetja, in območje, iz katerega padavinske in površinske sladke vode napajajo del vodonosnika, iz katerega podzemna voda odteka v smeri zajetja ali območje, iz katerega je možen vpliv na zajem vode za oskrbo s pitno vodo iz površinskih sladkih vodotokov. Vodovarstveno območje mora biti zavarovano pred onesnaženjem in pred drugimi vplivi, ki bi lahko vplivali na zdravstveno oporečnost vode ali njeno količino.
Vodovarstveno območje se deli na neposredno zaščito zajetja ali črpališča in na tri vodovarstvene pasove:
– notranji vodovarstveni pas – PAS I, območje najstrožje sanitarne zaščite,
– zunanji vodovarstveni pas – PAS II, območje stroge sanitarne zaščite, in
– vplivni vodovarstveni pas – PAS III, območje z blagim režimom zaščite.
Meje vodovarstvenega območja sovpadajo z zunanjimi mejami vplivnega vodovarstvenega pasa – PASA III.
Obseg vodovarstvenih pasov je grafično prikazan na prilogah, ki so sestavni del odloka. V prilogi odloka PARCELNE ŠTEVILKE, so podane katastrske številke parcel, ki so zajete z vodovarstvenimi pasovi.

Za vodovarstvene pasove velja načelo, da se ukrepi zaostrujejo s približevanjem zajetju. Prepovedi, ki veljajo za bolj oddaljeni pas, veljajo tudi za varstveni pas, ki je bližje zajetju.
Obstoječe stanje v posameznem vodovarstvenem pasu je potrebno posneti, izdelati sanacijske načrte in izvesti sanacijska dela.
Za vsak poseg v vodovarstveni pas morajo investitorji pridobiti vodno dovoljenje.

Neposredna zaščita zajetja zajema neposredno okolico objekta, kjer obstaja možnost neposrednega vpliva na količino in kakovost pitne vode. Objekt mora biti zaščiten pred vstopom nepooblaščenih oseb.
Prostor okoli objekta v izmeri od 100 m2 je praviloma zaščiten z zaščitno ograjo. Prepovedan je vsak poseg z izjemo vzdrževanja in gradnje objektov zajema za pitno ali termalno vodo.

Notranji vodovarstveni pas – PAS I je območje najstrožje sanitarne zaščite in zajema neposredno zaledje zajetja ali črpališča. S tem pasom se varuje neposredna okolica zajetja, kjer je možno zelo hitro onesnaženje podtalnice.

Vodovarstveni ukrepi v notranjem vodovarstvenem pasu – pasu I:
Ni dovoljeno:
– posegati v prostor, razen za potrebe vodovoda,
– goloseki na gozdnih območjih,
– uporabljati kakršnakoli gnojila, škropiva in ostala agrotehnična sredstva,
– gradnja novih prometnic, obstoječe lokalne in regionalne prometnice je potrebno sanirati do stopnje, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo v vodonosnik in da se na minimum zmanjša možnost nesreč z nevarnimi snovmi,
– izkopavanje gramoza, peskov ali odpiranje gramoznic, obstoječe je potrebno zapreti in sanirati,
– velja splošna prepoved gradnje, obstoječe zgradbe je možno samo adaptirati, adaptacija stanovanjskih hiš je možna pod pogojem, da se ne poveča skupna površina stavbe (objektov), da se odpadne vode odvajajo v javno kanalizacijo ali začasno do izgradnje kanalizacije v vodotesno greznico, da se dvorišče izvede v vodotesni in oljeodporni obliki, padavinske vode pa se odvajajo preko vodotesnega lovilca olj s koalescentnim filtrom izven vodovarstvenega območja, lastnik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z izvajalcem javne službe sklene pogodbo o rednem praznjenju greznice in lovilca olj, o izvedbi preizkusa vodotesnosti greznice in lovilca olj in obveznem pregledu greznice in lovilca olj vsako leto.
Pod posebnimi pogoji se lahko v notranjem varstvenem območju gradijo in vzdržujejo prometnice posebnega družbenega pomena – določi ministrstvo, pristojno za okolje in prostor.

Zunanji vodovarstveni pas – PAS II je območje stroge sanitarne zaščite, obsega del vodonosnika, iz katerega priteče podtalnica v 365 dneh do zajetja. Potovalni čas temelji na zadrževanju odtoka in zniževanju koncentracij počasi razgradljivih polutantov.

Vodovarstveni ukrepi v zunanjem vodovarstvenem pasu – pasu II:
Ni dovoljeno:
– uporabljati fitofarmacevtskih sredstev, izdelanih na osnovi svinca, živega srebra, arzena, cianvodikove kisline, krezola in drugih škodljivih snovi,
– polivanje gnojnice, gnojevke, odpadnih in čistilnih blat, mulja in komposta ter podobnih snovi,
– gnojenje s hlevskim gnojem
– lahka tla: od spravila posevkov do 15. februarja po uredbi o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) – v nadaljevanju: uredba), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– srednje težka in težka tla: od spravila posevkov do 15. februarja, oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– gnojenje z rudninskimi gnojili
– zemljišča z zeleno odejo od 15. oktobra do 31. januarja (uredba), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– na drugih zemljiščih od spravila posevkov do 15. februarja, oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– graditi naftovodov in plinovodov,
– graditi stanovanjskih in industrijskih zgradb ter živinorejskih farm,
– graditi greznic, kanalizacije, čistilnih naprav, ponikovalnic in smetišč, obstoječe greznice je potrebno kontrolirati in zagotoviti vodotesnost,
– predelavati lahkotekočih naftnih derivatov in nevarnih tekočin,
– izvajati golosečnje v gozdovih,
– izkopavati gramoza, peskov ali odpiranje gramoznickamnolomov, obstoječe je potrebno zapreti in sanirati,
– graditi novih prometnic, obstoječe lokalne in regionalne prometnice je potrebno sanirati do stopnje, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo v vodonosnik in da se na minimum zmanjša možnost nesreč z nevarnimi snovmi,
– tranzitni promet z nevarnimi snovmi.
Dovoljeno je:
– graditi nadomestne stanovanjske objekte, adaptirati stanovanjske hiše, industrijske obrate in skladišča nevarnih snovi pod pogojem, da se ne poveča skupna površina stavbe (objektov), da se odpadne vode odvajajo v javno kanalizacijo ali začasno do izgradnje kanalizacije v vodotesno greznico, da se dvorišče izvede v vodotesni in oljeodporni obliki, padavinske vode pa se odvajajo preko vodotesnega lovilca olj s koalescentnim filtrom izven vodovarstvenega območja, investitor mora imeti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z izvajalcem javne službe sklenjeno pogodbo o rednem praznjenju greznice in lovilca olj, o izvedbi preizkusa vodotesnosti greznice in lovilca olj in obveznem pregledu greznice in lovilca olj vsako leto. Velikost cistern zadošča le za nujne krajevne potrebe, postavljajo se v armiranobetonske vodotesne jame, ki nimajo neposrednega stika s kanalizacijo in imajo najmanj enako koristno prostornino kot cisterne – iz takšnih jam se deževnica prečrpava preko lovilcev olj in odvaja izven vodovarstvenega območja,
– obstoječa naselja, čista industrija se ohranijo, vendar ne smejo povečati svojega obsega, uredi se varen odtok odpadnih voda in odvoz nevarnih odpadkov,
– kmetijstvo ob upoštevanju uredbe in:
– obstoječa živinoreja se ohrani, število živine mora biti v skladu z uredbo, gnojišča morajo biti urejena, da ni možnosti ponikanja in prelivanja gnojnice v podtalnico,
– minimalna obdelava tal,
– uporaba hlevskega gnoja na podlagi potreb rastlin in samo v času ko jih te najbolj izkoristijo, najvišji dovoljeni odmerki v skladu z uredbo,
– uporaba rudninskih gnojil (dušika) na podlagi potreb rastlin in samo v času ko jih te najbolj izkoristijo, ob upoštevanju razpoložljivih mineralnih snovi v tleh in mineralnih snovi, ki jih vsebujejo živinska gnojila, najvišji dovoljeni letni vnos dušika ne sme preseči količin, določenih v 5. členu uredbe, oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– uporaba fitofarmacevtskih sredstev s pozitivne liste – priloga 5.0,
– vključevanje dosevkov v kolobar, da so tla v čim večji meri skozi vse leto pokrita z ratlinsko odejo,
– zeleno gnojenje – čim kasnejše zadelavanje žetvenih odsevkov in rastlin za podor,
– prepoved preoravanja trajnega travinja.
Pod posebnimi pogoji se lahko v zunanjem vodovarstvenem območju dovoli izgradnja novih prometnic (ceste, proge, plinovodi in naftovodi) in obratovanje obstoječih ter izgradnja novih objektov (industrijski, skladišča, bencinski servisi) posebnega družbenega pomena – določi ministrstvo, pristojno za okolje in prostor.

Vplivna vodovarstvena cona (pas) – CONA (PAS) III je območje z blagim režimom zaščite. Cona (pas) III zajema celotno napajalno območje vodonosnika, iz katerega se podtalnica izteka v smeri zajetja ali črpališča in območja od koder se lahko onesnažene površinske vode iztekajo na napajalno območje vodonosnika, ali se lahko onesnažena podtalnica sosednjega vodonosnika drenira v napajalno območje obravnavanega vodonosnika.

Varstveni ukrepi v vplivnem vodovarstvenem pasu – pasu III:
Ni dovoljeno:
– uporaba fitofarmacevtskih sredstev, izdelanih na podlagi svinca, živega srebra, arzena, cianvodikove kisline, krezola in drugih škodljivih snovi,
– polivanje gnojnice, gnojevke, odpadnih in čistilnih blat ter podobnih snovi in komposta z neomejeno rabo:
a) Zemljišča z zeleno odejo:
– na lahkih tleh od 15. oktobra do 31. januarja (uredba), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– na srednje težkih in težkih tleh od 15. novembra do 15. januarja (uredba), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
b) Druga zemljišča – njive:
– z zaoravanjem žetvenih ostankov:
– na lahkih tleh od 1. oktobra do 15. februarja (uredba), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– na srednje težkih in težkih tleh od 15. oktobra do 31. januarja (uredba), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– brez zaoravanja žetvenih ostankov:
– od spravila posevkov do 15. februarja (uredba), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– gnojenje s hlevskim gnojem:
– lahka tla: od spravila posevkov do 15. februarja (uredba), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– srednje težka in težka tla: od spravila posevkov do 15. februarja, oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– gnojenje z rudninskimi gnojili:
– zemljišča z zeleno odejo od 15. oktobra do 31. januarja (uredba), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– na drugih zemljiščih od spravila posevkov do 15. februarja, oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– ponikovanje odpadnih voda ni dovoljeno,
– izkopavanje gramoza, peskov ali odpiranje novih kamnolomov, obstoječe je potrebno sanirati do stopnje, da obratovanje kamnoloma ne ogroža podzemne vode.
Dovoljeno je:
– usmerjena stanovanjska in druga gradnja ter čista industrija in obrt na območju opremljenem s kanalizacijo,
– obstoječa naselja je treba sanirati z gradnjo kanalizacije in prenehati s ponikovanjem odpadnih voda,
– izgradnja neprepustne kanalizacije in čistilnih naprav,
– predelava in skladiščenje nevarnih snovi sta dovoljeni samo pod posebnimi pogoji,
– transport nevarnih snovi in lahkotekočih naftnih derivatov je dovoljen samo, če so storjeni ukrepi, ki preprečujejo pronicanje teh tekočin pod površje, vsako razlitje nevarnih snovi je potrebno takoj sanirati,
– izgradnja prometnic regionalnega ali medržavnega pomena je dovoljena pod posebnimi pogoji,
– izgradnja deponij komunalnih odpadkov je dovoljena pod posebnimi pogoji,
– izgradnja industrijskih objektov, ki v proizvodnem procesu uporabljajo nevarne snovi in skladišča nevarnih snovi se lahko zgradijo pod posebnimi pogoji,
– velikost cistern je omejena, postavljajo se v armiranobetonsko ali glineno jamo, ki nima neposrednega stika s kanalizacijo, deževnica se prečrpava preko lovilcev olj,
– obratovanje obstoječih gramoznic, ki morajo biti sanirani tako, da se prepreči prelivanje nevarnih in strupenih tekočin izven urejenih in vodotesnih prostorov. Zagotovljen mora biti varen odvoz odpadnih in nevarnih snovi v čistilne naprave oziroma na sanitarno deponijo,
– pri uporabi mehanizacije v gozdu je potrebno paziti, da ne pride do izlitja naftnih derivatov v tla,
– ceste, po katerih poteka motorni promet, morajo biti urejene tako, da je onemogočeno ogrožanje podzemne vode hitrost pa mora biti omejena, vsako razlitje nevarnih snovi je potrebno takoj sanirati,
– kmetijstvo ob upoštevanju uredbe in:
– živinoreja v hlevih z urejenim gnojiščem, število glav velike živine (GVŽ) se določi v skladu s 4. členom uredbe,
– uporaba hlevskega gnoja na podlagi potreb rastlin in samo v času ko jih te najbolj izkoristijo, najvišji dovoljeni letni vnos v skladu z uredbo,
– uporaba rudninskih gnojil (dušika) na podlagi potreb rastlin in samo v času ko jih te najbolj izkoristijo, ob upoštevanju razpoložljivih mineralnih snovi v tleh in mineralnih snovi, ki jih vsebujejo živinska gnojila, najvišji dovoljeni letni vnos dušika ne sme preseči količin določenih v 5. členu uredbe, oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– uporaba le fitofarmacevtskih sredstev s pozitivne liste – tabela, priloga 5.0,
– vključevanje dosevkov v kolobar, da so tla v čim večji meri pokrita z rastlinsko odejo skozi vse leto,
– zeleno gnojenje – čim kasnejše zadelavanje žetvenih odsevkov in rastlin za podor,
– prepoved preoravanja trajnega travinja.
Pod posebnimi pogoji se lahko v vplivnem vodovarstvenem območju dovoli izgradnja novih prometnic (ceste, proge, plinovodi in naftovodi) in obratovanje obstoječih in izgradnja novih objektov (industrijski, skladišča nevarnih snovi, bencinski servisi, deponije komunalnih odpadkov) posebnega družbenega pomena – določi ministrstvo, pristojno za okolje in prostor.

Vodovarstveno območje se označi s tablami in prometnimi znaki.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. Kadar je vir v uporabi zdravstveno sanitarna inšpekcija (če vir ni v uporabi inšpekcija za okolje), občinska nadzorna služba, upravljalec vodovoda in policija.

Z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT se kaznuje za prekršek podjetje ali druga pravna oseba, ki krši določila 7., 9. in 11. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba podjetja ali druge pravne osebe ali posameznik, ki krši določila 7., 9. in 11. člena tega odloka.

Kdor povzroči vodnemu viru škodo namenoma ali z opustitvijo vodovarstvenih ukrepov je odškodninsko odgovoren in nosi vse stroške morebitne škode, sanacije in odprave škode.
Lastnik vodovoda je dolžan ugotoviti povzročitelja škode in zagotoviti njegovo odškodninsko odgovornost.
Od odločb tega zakona so izjemoma možna odstopanja, ki morajo biti strokovno utemeljena in katerih realizacija je možna pod posebnimi pogoji. Strokovno mnenje o možnem odstopanju in utemeljitev izdela na zahtevo upravljalca zajetja pooblaščena strokovna inštitucija.

Posnetek zatečenega stanja in sanacijske programe iz tega odloka je dolžan zagotoviti upravljalec objektov v enem letu od dneva uveljavitve tega odloka.
Lastniki oziroma upravljalci objektov in zemljišč ter izvajalci gospodarskih in drugih dejavnosti morajo prilagoditi razmere zahtevam tega odloka v roku enega leta v notranjem vodovarstvenem pasu – pasu I, v roku 2 let v zunanjem vodovarstvenem pasu pasu II in v roku petih let v vplivnem vodovarstvenem pasu – pasu III od dneva uveljavitve tega odloka.

Stroške izvedbe sanacije v skladu s potrebnimi sanacijskimi deli po sanacijskem programu in predlogu upravljalca zagotavlja lastnik vodovoda, razen v primeru, ko je ugotovljen povzročitelj škode po 16. členu tega odloka.
Upravljalec vodovoda naloži sanacijo povzročitelju škode. V primeru, da povzročitelj škode naložene sanacije ne izvede v 30 dneh od naložitve, izvede sanacijo upravljalec vodovoda na stroške lastnika vodovoda.

V primerih ko lastniki oziroma upravljalci objektov in zemljišč v vodovarstvenih conah utemeljeno ne morejo zagotoviti prilagoditev razmer zahtevam tega odloka, zagotovi del stroškov oziroma stroške za sanacijo zatečenega stanja v skladu s sanacijskim programom upravljalec vodovoda.

Če bo z ukrepi iz 7., 9. in 11. člena tega odloka povzročena škoda oziroma izguba zaradi omejitev v kmetijski pridelavi, ima prizadeti lastnik kmetijskega zemljišča pravico do nadomestila po splošnih predpisih o odškodnini.
Nadomestilo je dolžan poravnati upravljalec vodovoda ziroma zajetij, katerih zaledje je s tem odlokom zaščiteno.

Vsi lokacijski postopki, začeti v vodovarstvenih conah (pasovih) pred sprejetjem tega odloka se nadaljujejo v skladu s pogoji zaščite, ki je predvidena v vodovarstveni coni, v kateri se nahaja lokacija.

Upravljalec zajetij je dolžan spremljati spremembe strokovne metodologije določevanja varstvenih con (pasov) in ukrepov ter zakonodaje s področja varovanja vodnih virov in predlagati lasniku ustrezne spremembe tega odloka.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.

Priloga: katastrske številke parcel v vodovarstvenih pasovih
vodnega vira:


Črpališče Bunčani

__________________________________________________________________
I. Vodovarstveni pas, parcele    delno    60/1, 60/2, 65, 66
__________________________________________________________________
                                 celota
__________________________________________________________________
II. Vodovarstveni pas, parcele   delno    55, 58/2, 60/1, 60/2,
                                          65, 1294, 1295, 1298,
                                          1300, 1301, 1302, 1314,
                                          1315, 1316, 1320, 1321,
                                          1332, 1335, 1340
__________________________________________________________________
                                 celota   1299, 1318, 1319, 1333
__________________________________________________________________
III. Vodovarstveni pas, parcele  delno    1289, 1291, 1292, 1294,
                                          1295, 1296, 1298, 1303
__________________________________________________________________
                                 celota   1293
__________________________________________________________________