Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95, 1/96, 9/99, 56/99 in 22/00), 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98) in odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 33/96) je Občinski svet občine Tržič na 18. redni seji dne 14. 11. 2001 sprejel

S tem odlokom se urejajo:
– pogoji in način izvajanja dejavnosti obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Tržič,
– pogoji in način odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda,
– gospodarjenje z objekti in napravami, ki so namenjeni za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ki nastajajo v gospodinjstvih, industriji in drugih uporabnikih, ter za odvajanje padavinskih voda iz naselij, ki so priključena na javno kanalizacijsko omrežje (v nadaljevanju: javna kanalizacija),
– pogoji priključitve na javno kanalizacijo,
– meritve lastnosti in količin odpadnih voda,
– odmero in obračun stroškov za uporabo javne kanalizacije,
– plačilo prispevkov in ostalih pristojbin,
– obveznosti in pravice upravljavca in uporabnikov teh objektov in naprav,
– varovanje in načrtovanje javne kanalizacije,
– pogoji za prenos objektov in naprav v upravljanje ter
– postopke zoper kršitelja odloka.
Določila tega odloka veljajo za vse uporabnike na območju Občine Tržič.

Dejavnost odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda obsega:
– upravljanje z objekti in napravami javne kanalizacije,
– vzdrževanje objektov in naprav javne kanalizacije,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav,
– zagotavljanje meritev kakovosti in količine komunalnih odpadnih voda,
– razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih objektov in naprav ter priključevanje novih uporabnikov na omrežje,
– vodenje in razvijanje katastra javne kanalizacije.
Odvajanje padavinske vode iz cestnega telesa ni dejavnost javne službe po tem odloku, razen v primeru odvoda v mešan sistem.

Za izvajanje javne gospodarske službe čiščenja in odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v občini je ustanovljeno Komunalno podjetje Tržič, d.o.o., ki je upravljavec javne kanalizacije, ki je v lasti Občine Tržič.
Komunalno podjetje Tržič, d.o.o. lahko izvaja javno službo samo ali prek druge pravne in fizične osebe, vse pod pogojem, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni in drugi standardi in normativi.

Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
a) upravljavec javne kanalizacije in čistilnih naprav (v nadaljevanju: upravljavec) je izvajalec javne gospodarske službe, ustanovljen za upravljanje javne kanalizacije;
b) uporabnik javne kanalizacije (v nadaljevanju: uporabnik) je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja komunalna odpadna voda oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo;
c) javna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami je kanalizacijsko omrežje, ki je kot tehnološka celota namenjeno za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, z najmanj petimi priključki različnih uporabnikov in je v lasti Občine Tržič;
d) nevarne snovi v odpadni vodi so tiste snovi ali kemijske spojine, ki:
– so škodljive in nevarne snovi določene z uredbami, ki jih je sprejelo pristojno ministrstvo,
– povzročajo škodo na javni kanalizaciji,
– škodljivo delujejo na čiščenje odpadnih vod,
– škodujejo biološkim združbam v sprejemniku,
– povzročajo, da odvečen mulj ne ustreza lastnostim, ki so določene z uredbami, ki jih je sprejelo pristojno ministrstvo;
e) porabljena voda je pitna ali tehnološka voda, ki je osnova za obračun stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih vod in se meri z vodomerom skladno z zakonom in državnimi predpisi;
f) odpadna voda je voda, ki se po uporabi odvaja v javno kanalizacijo in mora po kvaliteti ustrezati uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja;
g) komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi uporabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu;
h) tehnološka odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem po uporabi v industriji, obrti ali obrti podobni gospodarski ali kmetijski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni vodi. Za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke odpadne vode s komunalno odpadno ali padavinsko vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo;
i) padavinska voda je voda, ki kot posledica meteornih padavin odteka iz utrjenih površin v javno kanalizacijo;
j) kanal je cevovod z opremo, ki je zgrajen po posebnih tehnoloških predpisih, skladno s tehničnim pravilnikom in drugimi določbami, in ki je kot tehnološka celota namenjen za transport odpadnih vod;
k) čistilna naprava je objekt z opremo, ki je zgrajena za tehnično čiščenje odpadnih vod;
l) čistilna naprava za pred čiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je zgrajena z namenom, da iz odpadnih vod uporabnika popolnoma ali delno izloči nevarne snovi, ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni kanalizaciji tako, da so odpadne vode primerne za izpust v javno kanalizacijo. Nameščena je praviloma pred priključkom na javno kanalizacijo;
m) merilno mesto je posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in kakovosti odpadne vode.
Vsi ostali strokovni izrazi so podrobneje opisani v tehničnem pravilniku.

Upravljavec ima pri upravljanju javne kanalizacije naslednje naloge:
a) skrbi za razvoj, rekonstrukcijo in izgradnjo javne kanalizacije ter za njeno nemoteno obratovanje,
b) vodi kataster javne kanalizacije v skladu s posebnimi predpisi oziroma v skladu z zakonom povezovanja javnega in privatnega kapitala,
c) vzdržuje javno kanalizacijo,
d) izdaja smernice in soglasja v skladu z odlokom, tehničnim pravilnikom in drugimi predpisi,
e) nadzira odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
f) izvaja in nadzira priključke na javno kanalizacijo,
g) obračunava storitve kanalščine, čiščenja in drugih pristojbin določenih z zakonodajo in predpisi,
h) prevzema odgovornost za škodo, povzročeno lastniku javne kanalizacije ali drugim z izvajanjem javne službe,
i) izvaja strokovni in finančni nadzor na zahtevo lastnika javne kanalizacije.
Upravljavec javne službe je dolžan enkrat letno dostaviti občinskemu svetu poročilo o izvajanju javne službe. Med letom je izvajalec javne službe dolžan obveščati občinski svet oziroma drug pristojni občinski upravni organ o vseh dejstvih in pojavih, ki pomembneje vplivajo na izvajanje javne službe.

Z javno kanalizacijo in s pripadajočimi objekti ter napravami, ki jih uporablja najmanj pet uporabnikov in ki so namenjeni za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod, upravlja upravljavec.

S kanalizacijo, ki je namenjena le za odvajanje padavinskih voda od posameznih objektov in z notranjo kanalizacijo, upravljajo uporabniki oziroma lastniki teh objektov.
Ti uporabniki oziroma lastniki so dolžni vzdrževati kanalizacijo tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadnih vod s tem, da so v vsakem trenutku izpolnjeni predpisani pogoji za izliv odpadnih voda v javno kanalizacijo.

Dolgoročni koncept in dinamiko razvoja, širjenja, posodabljanja in sanacije sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod predlaga njegov upravljavec v obliki dolgoročne zasnove sistema javne kanalizacije za obdobje najmanj 10 let, ki jo kot strokovno podlago dolgoročnim razvojnim dokumentom občine potrdi oziroma v postopku sprejemanja, spreminjanja ali dopolnjevanja dolgoročnih razvojnih dokumentov tudi sprejme lastnik javne infrastrukture.
Kratkoročni program in dinamiko gradnje, posodabljanja, sanacije in vzdrževanja sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod predlaga njegov upravljavec v obliki programa vzdrževanja in posodabljanja javne kanalizacije, ki jo kot strokovno podlago letnemu in večletnemu proračunu občine potrdi oziroma v postopku sprejemanja, spreminjanja ali dopolnjevanja proračuna občine tudi sprejme lastnik javne infrastrukture.
Program vzdrževanja in posodabljanja javne kanalizacije mora biti skladen z dolgoročno zasnovo sistema javne kanalizacije.
Upravljavec vodi vsa predinvesticijska, pripravljalna in gradbena dela do pridobitve upravnih dovoljenj za gradnjo in obratovanje za vse investicijske ter vzdrževalne posege v oziroma za potrebe sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod, ki ga upravlja.

Investitor mora za gradnjo kanalizacije pridobiti projektno dokumentacijo in ustrezno upravno dovoljenje na podlagi tehničnega pravilnika in drugih veljavnih predpisov.
Javno kanalizacijo se načrtuje in gradi samo na podlagi sprejetega programa vzdrževanja in posodabljanja javne kanalizacije, ki mora biti usklajen z veljavnimi prostorskimi akti občine s Tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji.

Gradbena dela pri gradnji javne kanalizacije lahko opravi le izvajalec, ki ima za take gradnje ustrezno registracijo in je strokovno usposobljen.
Javno kanalizacijo in spojni kanal lahko zgradi vsaka pravna ali fizična oseba, ki je za to strokovno usposobljena, vendar pod nadzorom upravljavca.

Pravna ali fizična oseba, ki namerava zgraditi javno kanalizacijo ali spojni kanal, mora priglasiti gradnjo najmanj osem dni pred pričetkom del upravljavcu.

Pravna ali fizična oseba, ki zgradi javno kanalizacijo, mora najkasneje v roku enega meseca po izvedbi zaprositi za tehnični pregled kanala zaradi pridobitve uporabnega dovoljenja oziroma najkasneje v treh mesecih po zgraditvi predati kanalizacijo v upravljanje upravljavcu.

Vsi izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini javne kanalizacije ali na javni kanalizaciji, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca ter mu povrniti vse s tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom, in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V primeru poškodbe so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja in čiščenja.
Na javno kanalizacijo ni dovoljeno postavljati ali na njej graditi objektov, ki bi lahko povzročili škodo na kanalizaciji ali ovirali normalno obratovanje in vzdrževanje javne kanalizacije, razen če je s projektno dokumentacijo in soglasjem upravljavca drugače določeno.

Javna kanalizacija z objekti in napravami morajo biti vedno dostopni upravljavcu. Lastniki zemljišč, preko katerih poteka javna kanalizacija, morajo ob vsakem času omogočiti vzdrževalcem upravljavca prost dostop do objektov javne kanalizacije.
V primeru, da lastniki zemljišč to ne omogočijo, povrnejo morebitno nastalo škodo.

Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela na objektih ali na površinah ob javni kanalizaciji, mora pri opravljanju teh del skrbeti, da ne poškoduje javne kanalizacije in drugih objektov. Pri trajni spremembi nivelete terena mora novemu stanju terena prilagoditi tudi javno kanalizacijo.
Gradbena dela, razen redne obdelave kmetijskih zemljišč, ki ni globlje od 0,6 m, pri katerih se neposredno poseže v javno kanalizacijo, sme izvajati le upravljavec ali drugi izvajalec pod neposrednim nadzorstvom predstavnika upravljavca.

Objekti in naprave javne kanalizacije so gospodarska javna infrastruktura v lasti občine, nepremičnine javne kanalizacije so gradnje v javno dobro.
Objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda v meteorno kanalizacijo so objekti skupne komunalne rabe.

Kdor vloži svoja denarna ali materialna sredstva za gradnjo javne kanalizacije, s tem ne pridobi razpolagalne pravice do javne kanalizacije.

Upravljavec javne kanalizacije na območju Občine Tržič je dolžan na javni kanalizaciji izvajati ukrepe, predvidene z odlokom, tehničnim pravilnikom in zakonodajo, ki prispevajo k varovanju javne kanalizacije pred poškodovanjem in drugimi posegi.

Javna kanalizacija ima v tehničnem pravilniku, s posebnimi predpisi in s soglasji upravljavca določene varovalne pasove, predpisane odmike, omejitve in prepovedi, ki so obvezne za vse subjekte, ki z načrtovanjem posegov, gradnjo objektov in naprav ali z izvajanjem dejavnosti zadevajo te varovalne pasove.
Za kakršenkoli poseg v varovalni pas javne kanalizacije, razen za redno obdelavo kmetijskih zemljišč, je potrebno soglasje upravljavca javne kanalizacije.

Investitor ali izdelovalec dokumentacije morata pridobiti od upravljavca javne kanalizacije programske in tehnične smernice za izdelavo prostorske izvedbene in projektne dokumentacije.

Na območjih, kjer je že zgrajena javna kanalizacija ali se gradnja javne kanalizacije načrtuje, je v postopkih izdelave dokumentacije za vse posege v prostor, priglasitve del oziroma v postopku izdajanja dovoljenja za posege v prostor, obvezno potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne kanalizacije.
Soglasje mora vsebovati pogoje, ki zadevajo javno kanalizacijo, pogoje in usmeritve glede možnosti priključevanja na javno kanalizacijo in druge usmeritve in pogoje, ki jih mora izpolniti investitor objekta.

Lastnik objekta v katerem nastajajo odpadne vode, se je dolžan priključiti na javno kanalizacijo, povsod tam, kjer je zgrajena.
Bodoči uporabnik javne kanalizacije pridobi pravico, da se lahko priključi na javno kanalizacijo, na osnovi soglasja, ki ga izda upravljavec javne kanalizacije, in po plačilu pristojbin v skladu s pravilnikom o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije, ki jih mora poravnati uporabnik pred priključitvijo na javno kanalizacijo.
Priključek na javno kanalizacijo mora biti omogočen vsakemu objektu na območju, na katerem z javno kanalizacijo upravlja upravljavec.

Na področju, kjer je zgrajena, se gradi ali rekonstruira javna kanalizacija, je priključitev na javno kanalizacijo na podlagi uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod obvezna.
Upravljavec mora v tridesetih dneh po končani gradnji obvestiti lastnike objektov, da se morajo priključiti na zgrajen kanal na podlagi načrta priključitve.
Lastniki in upravljavci zgradb na območju, kjer je zgrajena oziroma se gradi javna kanalizacija morajo poskrbeti za priključitev svojih objektov na javno kanalizacijo pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za objekt, oziroma najkasneje v šestih mesecih po pridobitvi uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo, ki je v gradnji.

Soglasje za kanalski priključek in potrdilo o registraciji kanalskega priključka sta listini, s katerima uporabnik ureja odnose z upravljavcem javne kanalizacije.
Upravljavec javne kanalizacije izdaja soglasje za priključek na javni kanal na podlagi tehničnega pravilnika.
Upravljavec je dolžan izdati soglasje za priključek na javni kanal, kadar uporabnik to zahteva in ko so izpolnjene vse določbe odloka, pravilnikov in zakonodaje, ki jih odlok določa.

Upravljavec izdaja soglasja:
– k priglasitvam del v območjih javne kanalizacije,
– k lokacijski dokumentaciji,
– na projekt za pridobitev enotnega ali gradbenega dovoljenja,
– k vlogi za uporabno dovoljenje,
– za priključitev,
– za vse posege v prostor, kjer so objekti javne kanalizacije,
– za posege v varstvene pasove vodnih virov.
Upravljavec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.
Upravljavec izdaja soglasja k prostorskim izvedbenim aktom.

Investitor predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta dokumentacijo, ki je predpisana v tehničnem pravilniku.
Upravljavec mora ob vložitvi vloge, najkasneje pa v roku 15 dni, obvestiti uporabnika, da je vloga nepopolna.
Vse nejasnosti in tehnične podrobnosti morata uporabnik in upravljavec uskladiti pred izdajo soglasja za priključek na javni kanal.
Rok za izdajo soglasja za kanalski priključek za stanovanjske in poslovne uporabnike je 30 dni od vročitve popolne vloge. V primeru da se vloga v 15 dneh ne dopolni se jo zavrže.

Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo, mora bodoči uporabnik plačati pristojbine. Pogoje za priključitev in višino pristojbin določi upravljavec po merilih, ki so določena v tehničnem pravilniku in pravilniku o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije. O tem skleneta bodoči uporabnik in upravljavec posebno pogodbo.
Zbrana sredstva iz naslova prispevkov je upravljavec dolžan uporabiti za razvoj, izgradnjo in obnovo javne kanalizacije.

Neposredno priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo izvede na stroške investitorja oziroma bodočega uporabnika upravljavec ali drugi usposobljen izvajalec pod neposrednim nadzorstvom predstavnika upravljavca.
Praviloma ima vsaka zgradba en spojni kanal oziroma en priključek na javno kanalizacijo.
Upravljavec oziroma lastnik notranje kanalizacije ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov oziroma upravljavcev po svoji notranji kanalizaciji na javno kanalizacijo, brez soglasja upravljavca.

Na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija s čistilno napravo in je na njo možno priključiti objekt, ni dovoljeno graditi greznic.
Objekti, ki jih ni možno priključiti na javno kanalizacijo morajo imeti zgrajene greznice na praznjenje, ali pa imeti lastno čistilno napravo.
Področja, za katera ne bo tehnične možnosti priklopa na Centralno čistilno napravo Tržič, se mora z akti prostorskega planiranja določiti lokalne kanalske kolektorje z lokalnimi čistilnimi napravami.

Upravljavec lahko zavrne izdajo soglasja za priključitev oziroma neposredno priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo:
– v primerih iz 43. člena tega odloka,
– če je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetno odvajanje odpadnih vod,
– če odpadne vode vsebujejo take snovi, ki jih ne bi bilo mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi pravilniki, predpisi in zakonodajo,
– če je spojni kanal zgrajen tehnično nepravilno oziroma nekvalitetno.
Če upravljavec zavrne izdajo soglasja za kanalski priključek, se uporabnik lahko pritoži na pristojni občinski organ.

Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča na predlog lastnika objekta le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek odjavi lastnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljavec po odjavi izbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.
Upravljavec si pridržuje pravico, da iz strokovnih razlogov ukine priključek.

Investitor javne kanalizacije, ki na dan uveljavitve tega odloka še ni pridobil upravnega dovoljenja, mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljavcu.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. kanalizacijsko omrežje in naprave, ki se priključujejo morajo imeti vso potrebno dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja,
2. vsi merilniki morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje,
3. prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika ter pristojni občinski organ.
Objekti in naprave javne kanalizacije, ki so na dan uveljavitve tega odloka v lasti Občine Tržič so ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena odloka z dnem uveljavitve tega odloka predani v upravljanje upravljavcu.
Prevzeti objekti in naprave javne kanalizacije se z dnem prevzema prenesejo v upravljanje upravljavcu. Upravljavec lete vnese v kataster javne kanalizacije in v knjigovodske evidence.

Za prevzem že obstoječih objektov, ki na dan uveljavitve tega odloka niso v lasti občine in ne izpolnjujejo pogojev iz drugega odstavka 32. člena tega odloka, je lastnik dolžan v roku 3 mesecev od uveljavitve tega odloka, prijaviti objekte upravljavcu, to je Komunalnemu podjetju Tržič d.o.o. Prijavi mora priložiti dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 32. člena tega odloka.

Uporabnik javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo iz naravnih virov v tehnološkem postopku proizvodnje, morajo imeni na spojnem kanalu pred priključkom na javno kanalizacijo zgrajene naprave za predčiščenje oziroma nevtraliziranje tehnoloških odpadnih vod in merilno mesto, v katerem je mogoče meriti količino odpadnih vod in odvzemati kontrolne vzorce za določitev kvalitete odpadnih vod v skladu s pravilnikom in zakonodajo.
Velikost, opremo, in rok zgraditve merilnega mesta določi upravljalec v skladu s tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji.

Uporabnik sme v javno kanalizacijo odvajati samo tehnološke odpadne vode, ki so navedene v soglasju za priključek na javni kanal.
Upravljavec sprejme splošne in posebne omejitve količin, sestave in lastnosti tehnoloških odpadnih vod, ki odtekajo v javno kanalizacijo, z namenom, da zagotovi nemoteno, tehnično pravilno in ekonomično obratovanje javne kanalizacije in čistilnih naprav.
Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadnih vod, ki vsebujejo snovi v takšni koncentraciji, ko bi lahko:
– povzročile požar ali nevarnost eksplozije,
– povzročile korozijo ali kako drugače poškodovale gradiva, naprave, opremo in ogrožale zdravje zaposlenega osebja,
– povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin ali lepljivih snovi,
– stalno ali občasno povzročale hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivale na delovanje javne kanalizacije,
– povzročale ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
– povzročale, da bi v kanalih nastajal vodikov sulfid oziroma amoniak,
– zavirale ali porušile tehnološke operacije na čistilni napravi,
– povzročale, da neposredno ali posredno nastaja neprijeten vonj,
– vsebovale druge škodljive in nevarne snovi, ki se po zakonodaji, ki jo je sprejelo pristojno ministrstvo, štejejo za nevarne in škodljive snovi in katerih koncentracija je nad dovoljeno koncentracijo.
V javno kanalizacijo ni dopustno odvajati odpadnih vod tudi v naslednjih primerih:
– če imajo odpadne vode temperaturo nad 40 °C,
– če vsebujejo odpadne vode strupene snovi, naftne derivate ali organska topila,
– če vsebujejo odpadne vode brusilne snovi ali radioaktivne snovi ter vsebnost kovin,
– če imajo odpadne vode faktor kislosti oziroma bazičnosti raztopine (pH) pod vrednostjo 6,5 ali nad vrednostjo 9,5,
– če vsebujejo odpadne vode vnetljive ali eksplozivne snovi ali nevarne mikroorganizme.
Podrobnejša določila o mejnih vrednostih snovi, ki jih smejo vsebovati odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, določa tehnični pravilnik o javni kanalizaciji.

V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati hladilne vode, vode iz površinskih vodotokov in izvirov podtalnice.

V javno kanalizacijo ni dovoljeno odlagati trdih odpadkov, ki so z odlokom o odlaganju odpadkov opredeljeni kot gospodinjski, industrijski ali posebni odpadki.

Na kanalizacijo, ki je namenjena samo za odvajanje padavinskih vod, ni dopustno priključiti kanalizacije za odvajanje odpadnih vod.

Odpadne vode, ki niso primerne za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z ne onesnaženo pitno, hladilno ali drenažno vodo z namenom, da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti.

Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odjave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, najprej prekiniti dovod vode in prekine odvajanje odpadnih in padavinskih vod v naslednjih primerih:
– če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
– če odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
– če odpadne vode prekoračijo dovoljeno količino maščob, kislin, trdnih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav,
– če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali pa je v nasprotju z njim,
– če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka,
– če uporabnik ne poravnava računov za kanalščino ali čiščenja odpadnih voda, vendar s tem ne sme biti prizadet drugi uporabnik.
Prav tako mora uporabnik v zgoraj navedenih primerih na poziv izvajalca javne službe prekiniti črpanje vode iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesij.
Odvajanje odpadnih in padavinskih vod se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora poravnati stroške prekinitve in ponovne priključitve. Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh napravah zaradi njegovega ravnanja, ki so jo povzročile njegove odpadne vode.

Upravljavec ima pravico, da prekine odvajanje odpadnih in padavinskih vod za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno, obvestiti uporabnike ter pristojne občinske in državne organe.
V primeru intervencije na objektih in napravah, lahko upravljavec prekine odvajanje odpadnih in padavinskih vod, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.

V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih vod, mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Lastnosti odpadnih voda se kontrolira z rednimi in izrednimi analizami. Redne analize se opravljajo na stroške uporabnikov javne kanalizacije. Izredne analize zagotavlja upravljavec. Če je izredna analiza neugodna za uporabnika, nosi stroške uporabnik.
Upravljavec lahko v soglasju za kanalski priključek določi uporabniku obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. To določilo ne velja za gospodinjstva.

Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo naravne vodne vire, odpadne vode pa odvajajo v javno kanalizacijo, morajo, če nimajo vgrajenih vodomerov, le-te vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.

Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določbe odloka o oskrbi s pitno vodo.

Meritve, ki so določene v soglasju, izvaja uporabnik sam ali za to pooblaščen izvajalec na svoje stroške. Upravljavec predpiše način vzorčevanja, pogostost meritev in analizne parametre. Meritve, ki so osnova za izračun čiščenja odpadnih vod, izvaja upravljavec.

Upravljavec lahko zmanjša pogostost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da so lastnosti odpadne vode na priključku na javno kanalizacijo ustrezne, vendar ne na manj kot vsakih šest mesecev. O rezultatih meritev, ki jih s soglasjem izvaja uporabnik, je uporabnik dolžan obveščati upravljavca najmanj enkrat letno oziroma do 31. 1. tekočega leta za preteklo leto.

Ustrezni inšpektorat določi način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in pogostost meritev odpadne vode.
Uporabnik mora upravljavcu predložiti v potrditev projekt za izvedbo merilnega mesta.
Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta, pisno zaprositi upravljavca za nadzorni pregled merilnega mesta. Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno upravljavcu.
Uporabnik mora voditi dnevnik obratovanja merilnega mesta.
Uporabnik mora upravljavcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled dnevnika obratovanja, odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav.
Pri odvzemu vzorcev odpadne vode mora uporabnik ob vsakem času zagotoviti prisotnost svojega predstavnika. Če uporabnik tega ne zagotovi, je odvzeti vzorec ne glede na to veljaven.

Uporabnik je dolžan obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode.

Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. Vsi stroški povezani s sanacijo prej navedenih posledic bremenijo uporabnika.

Odvajanje odpadnih vod in padavinskih vod so dolžni plačevati v skladu s pravilnikom o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije in veljavnim cenikom vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo, ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
Čiščenje odpadnih vod so dolžni plačevati v skladu s pravilnikom o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije in veljavnim cenikom vsi uporabniki, ki preko javne kanalizacije odvajajo odpadne vode do naprav za čiščenje odpadnih vod.

Uporabniki, pri katerih del odpadne vode nastaja v kmetijstvu in se tudi uporablja v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih, ne krijejo stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih vod.

Uporabniki, pri katerih del odpadne vode nastaja v kmetijstvu in se tudi uporablja v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih, morajo upravljalcu posredovati dokazila, da imajo na voljo dovolj lastnih oziroma najetih kmetijskih površin, na katera se lahko vnašajo živinska gnojila, skladno z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.

Cena kanalščine in čiščenja odpadnih in padavinskih vod ter način obračuna se opredeli v pravilniku o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije in pripadajočem ceniku.

Dokler ni zgrajena čistilna naprava, so dolžni plačevati kanalščino tudi tisti uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v odprte vodotoke ali ponikalnice.

Uporabniki čistilne naprave, ki pripeljejo odpadno vodo v čiščenje na čistilno napravo ob praznjenju greznic ali drugih objektov za čiščenje odpadnih vod, so dolžni plačati enako nadomestilo stroškov čiščenja in kanalščine kot uporabniki javne kanalizacije.

Viri financiranja javne službe so:
– kanalščina,
– sredstva čiščenja odpadnih voda,
– sredstva občinskega proračuna,
– prispevki občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– priključne in druge predpisane takse,
– dotacije in subvencije,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni občinski organ, komunalni redarji, pristojni inšpektorat in na podlagi pooblastila upravljavec.

Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in upravljavca.

Upravljavec ima pri odvajanju odpadnih in padavinskih voda v skladu s tem odlokom, pravilniki in zakonodajo naslednje obveznosti:
1. da skrbi za normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
2. da ravna skladno z določbami tehničnega pravilnika in z njimi seznanja uporabnike,
3. da pri uporabnikih kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnih obratovanja le-teh,
4. da obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih vod preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
5. da vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije in podatke predloži pristojnemu občinskemu upravnemu organu,
6. da skrbi za meritve in obračun odvedene vode oziroma vode, ki jo uporabniki sami načrpajo,
7. da izdaja soglasja in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
8. da organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile in o nastopu višje sile pravočasno poroča pristojnim organom,
9. da sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
10. da nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
11. da pisno obvešča uporabnika o vsaki njegovi spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
12. da kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje,
13. da kontrolira vodotesnost kanalov in bazenov.

Uporabniki imajo poleg v tem odloku, tehničnem pravilniku in drugih predpisih predvsem naslednje obveznosti:
1. da gradijo objekte in naprave notranje kanalizacije skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe,
2. da omogočajo izvajalcu javne službe pregled notranje kanalizacije in sestavo odpadnih voda nenajavljeno v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
3. da redno vzdržujejo notranjo kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek interne čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
4. da redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo posredujejo izvajalcu javne službe,
5. da pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
6. da obveščajo izvajalca javne službe o vseh spremembah pogojev za priključitev,
7. da redno plačujejo odvajanje in čiščenje odpadnih voda na podlagi izdanih računov,
8. da odvajajo odpadne vode, ki ne prekoračujejo mejnih vrednosti koncentracij, določenih v predpisih, ki opredeljujejo, katere snovi se štejejo za nevarne škodljive snovi in ki določajo dopustne temperature odpadne vode,
9. da prijavljajo izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode,
10. če odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo, morajo pri vseh spremembah proizvodnje, ki bi imele za posledico spremembo sestave odpadne vode, predložiti izvajalcu javne službe analizo odpadne vode, izdelano v skladu s predpisi,
11. odpadne vode, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ne smejo pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z ne onesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
12. če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca javne službe pisno obvestiti ob spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,
13. ne smejo prekiniti odvoda odpadnih voda drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, z denarno kaznijo 60.000 SIT pa odgovorna oseba pravne osebe in z denarno kaznijo 150.000 SIT fizična oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
– si ne pridobi smernic k programiranju, načrtovanju in gradnji javne kanalizacije (9. člen),
– gradi javno kanalizacijo ali spojne kanale iz za tovrstne gradnje ni strokovno usposobljen (10. člen),
– ne prijavi gradnje javne kanalizacije ali spojnega kanala v določenem roku (11. člen),
– ne izroči v upravljanje javne kanalizacije upravljavcu v roku, ki je določen s tem odlokom (12. člen),
– ne izroči upravljavcu projekta izvedenih del (12. člen),
– ne prilagodi elementov javne kanalizacije novi niveleti terena (15. člen),
– izvede neposredni priključek spojnega kanala na javno kanalizacijo v nasprotju z 22., 28. in 30. členom tega odloka,
– se v določenem roku ne priključi na javno kanalizacijo (23. člen),
– dovoli drugemu lastniku oziroma upravljavcu priključitev njegovih objektov po notranji kanalizaciji na javno kanalizacijo (28. člen),
– ne napove točnih osnov za obračun stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod,
– nima zgrajenega merilnega mesta, kot to določata 32. in 47. člen tega odloka,
– odvaja odpadne vode v padavinsko kanalizacijo (37. člen),
– povzroči razloge za prekinitev odvajanja odpadnih in padavinskih voda oziroma dobavo vode iz javnega vodovoda iz 39. člena tega odloka.
Kršitelj mora povrniti škodo upravljavcu, ki je nastala kot posledica nespoštovanja določil odloka o javni kanalizaciji, tehničnega pravilnika in pravilnika o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije, oziroma odpraviti posledice in pomanjkljivosti, sicer jih odpravi upravljavec na stroške kršitelja.

Pri izvajanju javne službe po tem odloku se uporabljajo vsa navedena ali nenavedena referenčna določila predpisov in drugih publikacij, še posebej pa tehnični pravilnik in pravilnik o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije, ki jih sprejme pristojni občinski organ. Le-ta določata podrobnejša navodila in tehnične normative z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje in s katerima se uredi zlasti:
a) smernice za projektiranje in gradnjo javne kanalizacije,
b) tehnične normative za priključevanje na javno kanalizacijo,
c) normative o sestavi odpadnih vod, ki se smejo odvajati v javno kanalizacijo,
d) način ugotavljanja stopnje onesnaženosti odpadnih vod,
e) način obračunavanja stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih vod,
f) način zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in nadzora javne kanalizacije in notranje kanalizacije, soglasij za gradnjo javne kanalizacije in za priključitev nanjo.
K navedenim referencam sodijo tudi njihove spremembe ali predelave, kadar so vanje vključene.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o upravljanju, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v Občini Tržič (Uradni vestnik Gorenjske, št. 27/74).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.