Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 95/2001 z dne 29. 11. 2001

4756. Pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil, stran 9235.

Na podlagi 191. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 33/00 – odl. US, 61/00 in 100/00 – odl. US) in za izvrševanje 197. člena tega zakona izdaja minister za notranje zadeve

P R A V I L N I K
o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem pravilnikom se natančneje določajo pogoji in načini opravljanja tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil (v nadaljnjem besedilu: vozilo), način vodenja evidenc o opravljenih tehničnih pregledih, oblika in vsebina nalepke za tehnični pregled, način označevanja vozil z nalepko za tehnični pregled in obrazec zapisnika o tehničnem pregledu.
Ta pravilnik določa tudi podrobnejši program in potek usposabljanja kandidatov za tehnika-kontrolorja, vodjo tehničnih pregledov, referenta in vodjo administracije, sestavo in oblikovanje izpitnih komisij, način opravljanja izpitov in vodenje evidenc o izpitih ter druga vprašanja v zvezi z usposabljanjem in opravljanjem izpitov.

2. člen

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. poslovni prostor obsega preizkuševalni prostor in vse prostore vezane na delo tehničnih pregledov in registracijo vozil, vključno z dovoznimi in odvoznimi potmi, parkirnimi prostori in površinami za dinamični preizkus zavor in merjenje hrupa vozil,
2. preizkuševalni prostor je prostor namenjen za opravljanje tehničnih pregledov vozil z eno ali več preizkuševalnimi stezami,
3. preizkuševalna steza je površina, na kateri so vgrajene merilne naprave in oprema za ugotavljanje tehničnega stanja določenih vrst vozil, razen površin za dinamično preizkušanje zavor in merjenje hrupa vozil,
4. preizkuševalna steza za osebne avtomobile je preizkuševalna steza, ki omogoča preizkušanje vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kg, razen motornih koles in koles z motorjem,
5. preizkuševalna steza za tovorna vozila je preizkuševalna steza, ki omogoča preizkušanje vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg,
6. kombinirana preizkuševalna steza je preizkuševalna steza, ki omogoča preizkušanje vseh vozil, razen motornih koles in koles z motorjem,
7. preizkuševalna steza za motorna kolesa je preizkuševalna steza, ki omogoča preizkušanje motornih koles in koles z motorjem,
8. računalniško vodena preizkuševalna steza pomeni računalniško omreženje merilnih naprav za preizkušanje vozil na eni preizkuševalni stezi, ki omogoča zajem, obdelavo, arhiviranje ugotovljenih napak in izmerjenih veličin ter dvosmerno računalniško povezavo z evidenco registriranih vozil v Republiki Sloveniji.
Pri opredelitvi vrste vozila se upošteva veljavni standard, ki določa klasifikacijo, termine in definicije cestnih vozil.

3. člen

Pravna oseba, pooblaščena za opravljanje tehničnih pregledov vozil (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija), mora izpolnjevati zahteve standarda SIST EN 45004.
Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavlja Ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju z nacionalno akreditacijsko službo.
Šteje se, da pooblaščena organizacija izpolnjuje zahteve iz prvega odstavka tega člena, če je s predhodnim preverjanjem izvedenim po pravilih akreditacije ali akreditaciji enakovrednih pravilih ugotovljeno, da je usposobljena za delovanje.

4. člen

Tehnični pregledi vozil se opravljajo v preizkuševalnem prostoru na preizkuševalni stezi za osebne avtomobile, preizkuševalni stezi za tovorna vozila, preizkuševalni stezi za motorna kolesa ali na kombinirani preizkuševalni stezi.
Tehnični pregledi traktorjev in traktorskih priklopnikov ter vozil, katerih se zaradi njihovih specifičnih tehničnih karakteristik ne more preizkušati na posameznih preizkuševalnih stezah, se smejo opravljati tudi zunaj preizkuševalnih stez, na posebej za to predpisanih površinah.

II. PODELITEV IN PREKLIC POOBLASTILA ZA OPRAVLJANJE TEHNIČNIH PREGLEDOV VOZIL

5. člen

Minister za notranje zadeve za opravljanje tehničnih pregledov vozil z odločbo pooblasti pravno osebo, ki izpolnjuje pogoje glede poslovnih prostorov, predpisane opreme in naprav ter strokovnih delavcev, kot jih določata zakon o varnosti cestnega prometa in ta pravilnik.
Pri izdaji odločbe iz prejšnjega odstavka tega člena minister upošteva načeli učinkovitosti in ekonomičnosti delovanja državne uprave, varnosti cestnega prometa in stopnjo javnega zaupanja pravne osebe.

6. člen

Minister za notranje zadeve prekliče pooblastilo za opravljanje tehničnih pregledov vozil pooblaščeni organizaciji v naslednjih primerih:
– če so podani pogoji iz drugega odstavka 193. člena zakona o varnosti cestnega prometa;
– če v predpisanem roku ne pridobi akreditacije ali izgubi akreditacijo iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika, ali če le-to med izvajanjem pooblastila izgubi;
– če tehničnih pregledov vozil ne opravlja v skladu z veljavnimi predpisi in navodili proizvajalca naprave, s katero opravi posamezni pregled;
– če je proti njej uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek ali je prenehala poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe;
– če nima poravnanih finančnih obveznosti do Republike Slovenije ali lokalne skupnosti.

III. POSLOVNI PROSTOR, NAPRAVE IN OPREMA

1. Poslovni prostor

7. člen

Poslovni prostor mora obsegati:
1. preizkuševalni prostor, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
a) vzdolž preizkuševalne steze mora biti prostor za zadrževanje strank, širok najmanj 1 m, ki mora biti od preizkuševalne steze ločen z ograjo visoko najmanj 1,20 m;
b) v preizkuševalnem prostoru mora biti na vidnem mestu opozorilna tabla z napisom, da je prepovedano zadrževanje strank na preizkuševalnih stezah;
c) na vhodu in izhodu iz preizkuševalnih stez morajo biti vgrajena vrata z napravo za hitro odpiranje in zapiranje;
d) v prostoru mora biti vgrajena zaprta kabina ali poseben prostor namenjen izpolnjevanju zapisnikov o tehničnem pregledu vozila, z nameščeno povezavo do računalniško vodene evidence registriranih vozil v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: računalniške evidence);
2. prostor za tehnike-kontrolorje in shranjevanje opreme, velik najmanj 9 m2;
3. prostor za strokovno osebje, ki opravlja administrativna dela v zvezi s tehničnimi pregledi in registracijo vozil, z najmanj dvema delovnima mestoma;
4. prostor za arhiv, velik najmanj 8 m2, z vgrajenimi ognjevarnimi vrati;
5. na izhodu iz posameznih preizkuševalnih stez mora biti zagotovljeno najmanj deset parkirnih mest za osebne avtomobile in najmanj eno ustrezno parkirno mesto za tovorno vozilo s priklopnim vozilom;
6. dovozne poti, ki morajo ustrezati naslednjim pogojem:
a) dovozna pot, ki vodi na preizkuševalno stezo za osebne avtomobile, mora omogočiti čakanje najmanj desetim osebnim avtomobilom;
b) dovozna pot, ki vodi na preizkuševalno stezo za tovorna vozila, mora omogočati čakanje najmanj enemu tovornemu vozilu s priklopnim vozilom;
c) dovozna pot, ki vodi na kombinirano preizkuševalno stezo, mora omogočiti čakanje najmanj enega tovornega vozila s priklopnim vozilom in najmanj desetim osebnim avtomobilom;
7. prosto površino za dinamični preizkus zavor, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
a) dolga mora biti najmanj 70 m in široka najmanj 3 m;
b) biti mora vodoravna in asfaltirana po vsej površini;
8. prosto površino za merjenje hrupa, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
a) biti mora vodoravna in asfaltirana po vsej površini;
b) dolga mora biti najmanj 25 m, široka pa najmanj 9 m;
c) če pooblaščena organizacija nima preizkuševalne steze za tovorna vozila oziroma kombinirane preizkuševalne steze, mora biti površina dolga najmanj 18 m in široka 9 m.
Na poslovnem prostoru mora biti na vidnem mestu napis “TEHNIČNI PREGLEDI”, na vhodu pa tudi vidno označen delovni čas.
Na dovoznih poteh na preizkuševalne steze morajo biti naslednji napisi:
1. na dovozni poti za osebne avtomobile napis »OSEBNI AVTOMOBILI«;
2. na dovozni poti za tovorna vozila napis »TOVORNA VOZILA«;
3. na dovozni poti na kombinirano preizkuševalno stezo pa napis “MOTORNA VOZILA”.
Dovozne poti so lahko namesto z napisi označene tudi z ustreznimi talnimi označbami na vozišču.
Na dovoznih in odvoznih poteh morajo biti talne označbe, ki označujejo smer vožnje.
Preizkuševalni prostor mora biti fizično ločen od drugih prostorov, da se preprečijo vplivi emisij plinov in drugih nevarnih snovi ter vlage. Emisija hrupa, ki prihaja iz drugih prostorov, ne sme biti večja od 50 dB(A). V preizkuševalnem prostoru mora biti zagotovljena temperatura in relativna vlažnost zraka, ki zagotavlja normalno delovanje predpisanih naprav in opravljanje vseh postopkov, predpisanih s tem pravilnikom.

8. člen

Vsi prostori, v katerih se nahajajo računalniki, s katerih je omogočen dostop do računalniške evidence, obrazci listin ter pečati, morajo biti ustrezno tehnično varovani s proti vlomno zaščito in imeti vgrajeno alarmno napravo, vezano na intervencijski center. Računalniki morajo biti nameščeni tako, da je strankam onemogočen dostop do njih in vpogled na ekran.

9. člen

Pooblaščena organizacija sme opravljati tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov zunaj prostorov pooblaščene organizacije, če predloži Ministrstvu za notranje zadeve natančen urnik dela najkasneje štirinajst dni pred pričetkom opravljanja takih pregledov na določeni lokaciji. Urnik dela mora obsegati datum, uro pričetka opravljanja pregledov, predvideni čas zaključka ter kraj in lokacijo opravljanja pregledov.
Za preizkušanje traktorjev in traktorskih priklopnikov mora pooblaščena organizacija zagotavljati naslednje:
a) prostor za opravljanje administrativno tehničnih opravil;
b) površino za pregled vozil in dinamični preizkus zavor, dolgo najmanj 50 m in široko najmanj 3 m, ki mora biti vodoravna in asfaltirana po vsej površini;
c) prostor za parkiranje čakajočih vozil.

10. člen

Preizkuševalna steza za osebne avtomobile mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) dolžina steze, od vhoda do izhoda, mora biti najmanj 20 m;
b) višina in širina vhodnih in izhodnih vrat mora biti najmanj 3 m;
c) širina posamezne preizkuševalne steze mora biti najmanj 4,5 m, robovi preizkuševalne steze pa morajo biti označeni z rumeno črto, široko 100 mm;
d) po celotni dolžini preizkuševalne steze mora biti vgrajena naprava za odsesavanje izpušnih plinov iz izpušnih cevi vozil z najmanj tremi odsesovalnimi priključki. Pretok zraka mora biti na vsakem priključku na vstopu v odsesovalno cev najmanj 350 m3/h.

11. člen

Preizkuševalna steza za tovorna vozila mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) dolžina steze, od vhoda do izhoda, mora biti najmanj 36 m;
b) višina vhodnih in izhodnih vrat mora biti najmanj 4,15 m, širina pa najmanj 3,5 m;
c) širina posamezne preizkuševalne steze mora biti najmanj 4,5 m, robovi preizkuševalne steze pa morajo biti jasno označeni z rumeno črto, široko 100 mm;
d) po celotni dolžini preizkuševalne steze mora biti vgrajena naprava za odsesavanje izpušnih plinov na izpušni cevi vozila z najmanj enim odsesovalnim priključkom za tovorna vozila. Pretok zraka mora biti na vsakem priključku na vstopu v odsesovalno cev najmanj 700 m3/h.

12. člen

Kombinirana preizkuševalna steza mora izpolnjevati pogoje iz točk a), b) in c) 11. člena tega pravilnika. Poleg tega mora biti po celotni dolžini preizkuševalne steze vgrajena naprava za odsesavanje izpušnih plinov na izpušni cevi vozila s tremi odsesovalnimi priključki, od tega mora biti najmanj en priključek za tovorna vozila. Pretok zraka mora biti na vsakem odsesovalnem priključku za osebne avtomobile najmanj 350 m3/h, na vsakem odsesovalnem priključku za tovorna vozila pa najmanj 700 m3/h.

2. Naprave in oprema

13. člen

Pooblaščena organizacija mora imeti naslednje naprave in opremo:
1. kanal za kontrolo spodnjega dela vozila. Do kanala in ob kanalu morajo biti vgrajene kovinske rešetke za čiščenje pnevmatik in odvod vode;
2. merilna naprava za merjenje emisije izpušnih plinov motorjev s kompresijskim vžigom (dieselskih motorjev). Konstrukcijsko mora biti izveden kot merilnik motnosti (dimnosti) delnega toka izpušnih plinov, odvzetega na koncu izpušne cevi vozila. Omogočati mora merjenje koeficienta motnosti (k) v izpušnih plinih (dimnosti) ter merjenje vrtilne hitrosti in temperature motorja. Na merilniku mora biti nameščena ustrezna programska oprema za programsko vodenje merilnega poteka. Merilnik mora biti opremljen s tiskalnikom za izpis merilnih rezultatov ter z vmesnikom za diagnozo po standardu OBD;
3. merilna naprava za merjenje emisije bencinskih motorjev z vgrajenim tiskalnikom in OBD diagnostičnim priključkom, ki mora omogočati meritev vsebnosti CO, CO(2), HC, O(2), temperature olja v motorju, vrtilne hitrosti in izračun lambda faktorja. Naprava mora izpolnjevati pogoje razreda I, predpisane v 4. členu pravilnika o meroslovnih zahtevah za merila za merjenje izpušnih plinov vozil (Uradni list RS, št. 5/98). Na merilniku mora biti nameščena ustrezna računalniška programska oprema za vodenje merilnega postopka;
4. fonometer, ki mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) ustrezati mora najmanj standardu SIST EN 60651 Tip 1 I, (po karakteristiki A) z merilnimi pripomočki (stojalo, kabli in pripadajoči pribor) ter mikrofonom premera ˝”, ki lahko deluje v hitrem (“fast”) načinu;
b) omogočati mora določitev povprečne ekvivalentne vrednosti jakosti zvoka (RMS);
c) omogoča merjenje vrtilne hitrosti motorja, z merilnim območjem od 0 do najmanj 6000 min(na –1), s točnostjo ±10 min(na –1);
d) vgrajen mora imeti standarden vmesnik za priključitev na druge naprave oziroma na računalniško vodena preizkuševalno stezo;
5. regloskop za kontrolo nastavitve žarometov, z vgrajeno vizirno napravo in merilnim območjem najmanj od –0,5% do –3,5% s točnostjo ±0,1%;
6. napravo za merjenje pojemkov, z merilnim območjem najmanj od 0 do 10 m/s2, s točnostjo ±0,1 m/s2, z vgrajenim tiskalnikom in dinamometrom za merjenje pritisne sile na stopalki oziroma ročici zavore, točnosti ±15 N, z nosilcem, ki omogoča pritrditev na vozilo;
7. mikrometer z merilnim območjem 0 do 100 mm in kalibre z ustreznimi tolerančnimi polji za kontrolo vlečnih naprav;
8. merilno napravo za kontrolo vztrajnostno krmilne naprave priklopnih vozil, ki omogoča merjenje vztrajnostno zaviralne sile izraženo v N, s točnostjo ±15 N;
9. napravo za merjenje vrelišča zavorne tekočine v stopinjah Celzija, točnosti najmanj ±1,5 °C;
10. napravo za funkcionalno kontrolo električnih priključkov za vlečna in priklopna vozila;
11. kotomer za merjenje zračnosti volana s točnostjo ±0,5°;
12. dolžinski merili splošnega namena, razreda točnosti III, dolžine 3 m in 25 m v skladu s pravilnikom o meroslovnih zahtevah za dolžinska merila splošnega namena (Uradni list RS, št. 76/01);
13. uro, štoparico s točnostjo 5 s/24 ur;
14. merilnik za merjenje globine profila na pnevmatikah, s točnostjo ±0,05 mm;
15. manometer za merjenje tlaka v pnevmatikah;
16. barvni katalog za določanje barve vozila;
17. dva kolesna podložna klina;
18. mednarodno priznane kataloge vozil za obdobje zadnjih dvajsetih let od dneva uveljavitve tega pravilnika in vse kasnejše letnike;
19. predpise, ki se nanašajo na tehnične preglede, homologacijo in registracijo vozil;
20. navodila proizvajalca merilnih naprav in opreme za njihovo uporabo;
21. pojasnila Ministrstva za notranje zadeve o opravljanju tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil;
22. vodja tehničnih pregledov mora imeti elektronski naslov v informacijskem sistemu državnih organov;
23. za opravljanje administrativno-tehničnih opravil mora pooblaščena organizacija imeti tudi naslednjo opremo:
a) vsak referent mora imeti priročno kovinsko blagajno;
b) na vsakem delovnem mestu eno namizno svetilko, ki oddaja ultravijolično svetlobo;
c) vsa delovna mesta morajo biti zaradi varstva osebnih podatkov ustrezno varovana, tako da je nepooblaščenim osebam onemogočen dostop do računalnika in vpogled na ekran računalnika.

14. člen

Poleg naprav in opreme iz 13. člena tega pravilnika, mora imeti pooblaščena organizacija na posameznih preizkuševalnih stezah še naslednje naprave in opremo:

I. PREIZKUŠEVALNA STEZA ZA OSEBNE AVTOMOBILE

1. tehtnico za tehtanje mase vozila po oseh, z merilnim območjem 0 t do najmanj 2,4 t, točnosti ±10 kg;
2. napravo za merjenje zavornih sil osebnih avtomobilov, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
a) imeti mora dva, med seboj neodvisna rotacijska valja, ki omogočata hkratno kontrolo zavorne sile na kolesih iste osi;
b) omogočati mora merjenje zavornih sil vozil, ki imajo permanentni pogon na več osi;
c) meriti mora zavorne sile na obodu koles v kilonewtonih (kN);
d) kazalci morajo omogočati natančno odčitavanje rezultatov;
e) merilno območje naprave mora biti najmanj od 0 kN do 6 kN;
f) konstrukcijsko mora biti izdelana tako, da omogoča poleg merjenja zavornih sil, tudi ugotavljanje pomanjkljivosti zavornega sistema, in sicer kotalnega upora, ovalnost zavornega bobna ali diska, neenakomernost blokiranja koles, neenakomernost popuščanja zavor ter nenormalno zakasnitev v delovanju zavore na obeh kolesih merjene osi;
g) obodna hitrost zavornih valjev ne sme biti manjša od 2 km/h in ne večja od 5 km/h;
h) zavorni valji po obodu ne smejo biti navarjeni;
i) omogočati mora preizkušanje vozil z osnim pritiskom najmanj do 24 kN;
j) vgrajene mora imeti zavore, ki omogočajo nemoteno izpeljevanje vozila (elektromagnetne zavore na pogonskih motorjih, motorna zavora ipd.) iz zavornih valjev;
k) imeti mora dinamometer za merjenje sile na stopalki zavore, točnosti ±15 N;
l) omogočati mora grafični prikaz zavorne sile v odvisnosti od sile na stopalki zavore;
3. kanal za kontrolo spodnjega dela vozila, ki mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) dolg mora biti najmanj 8 m in širok 0,80 m;
b) opremljen mora biti s prenosno električno svetilko z ustreznim električnim priključkom in z napetostjo največ 24 V ter vgrajenimi svetlobnimi telesi za stalno osvetljevanje, ki morajo biti zaščitena;
c) opremljen mora biti z zaščitnim robom visokim najmanj 50 mm, ki preprečuje padec vozila v kanal;
d) vgrajeno mora imeti varovanje, ki preprečuje vklop zavornih valjev kanalske izvedbe, kadar je v kanalu ena ali več oseb;
e) imeti mora talno prezračevanje;
f) vgrajeno mora imeti hidravlično napravo za kontrolo zračnosti podvozja (krmilja, obes koles in ležajev);
g) vgrajeno mora imeti pnevmatsko ali hidravlično kanalsko dvigalo nosilnosti najmanj 2,5 t, ki mora biti izdelano tako, da omogoča hitro in zanesljivo dviganje vozila;
4. merilno mesto za merjenje emisij izpušnih plinov osebnih avtomobilov, ki mora imeti:
a) vgrajeno odsesovalno napravo za odsesavanje izpušnih plinov iz motorja med meritvijo. Pretok zraka na odsesovalnem priključku mora znašati najmanj 900 m3/h in največ 1200 m3/h;
b) odsesovalni lijak, nastavljiv po višini in kotu osi izstopa iz izpušne cevi;
c) odsesovalne cevi, odporne na temperaturne in kemične vplive izpušnih plinov.

II. PREIZKUŠEVALNA STEZA ZA TOVORNA VOZILA

1. napravo za merjenje zavornih sil tovornih in priklopnih vozil ter avtobusov, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
a) imeti mora dva med seboj neodvisna rotacijska valja, ki omogočata, da se hkrati kontrolirajo zavorne sile na kolesih iste osi;
b) omogočati mora merjenje zavornih sil vozil, ki imajo permanentni pogon na več osi;
c) meriti mora zavorne sile v kilonewtonih (kN);
d) kazalci morajo omogočati natančno odčitavanje rezultatov;
e) konstrukcijsko mora biti izdelana tako, da omogoča, poleg merjenja zavornih sil, tudi ugotavljanje pomanjkljivosti zavornega sistema, in sicer kotalnega upora, ovalnost zavornega bobna ali diska, neenakomernost blokiranje koles, neenakomerno popuščanje zavor ter nenormalno zakasnitev v delovanju zavore na katerem koli kolesu;
f) omogočati mora preizkušanje vozil z osnim pritiskom najmanj do 150 kN;
g) merilno območje naprave mora biti najmanj 0 kN do 30 kN;
h) vgrajene mora imeti zavore, ki omogočajo nemoteno izpeljevanje vozila (elektromagnetne zavore na pogonskih motorjih, motorna zavora ipd.) iz zavornih valjev;
i) obodna hitrost zavornih valjev ne sme biti manjša od 2 km/h in ne večja od 5 km/h;
j) zavorni valji po obodu ne smejo biti navarjeni;
k) imeti mora komplet najmanj petih senzorjev za merjenje tlaka v pnevmatskih zavornih sistemih;
l) imeti mora dinamometer za merjenje sile na stopalki zavore, točnosti ±15 N;
m) omogočati mora grafični prikaz zavorne sile v odvisnosti od sile na pedal;
n) imeti mora vgrajeno tehtnico za dinamično tehtanje mase vozila po posamičnem kolesu, točnosti ±10 kg;
2. kanal za kontrolo spodnjega dela vozila, ki mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) dolg mora biti najmanj 18 m in širok 0,90 m;
b) opremljen mora biti s prenosno električno svetilko z ustreznim električnim priključkom in s priključno napetostjo največ 24 V ter vgrajenimi svetlobnimi telesi za stalno osvetljevanje, ki morajo biti zaščitena;
c) opremljen mora biti z zaščitnim robom, visokim najmanj 80 mm, ki preprečuje padec vozila v kanal;
d) vgrajeno mora imeti varovanje, ki preprečuje vklop zavornih valjev kanalske izvedbe, kadar je v kanalu ena ali več oseb;
e) imeti mora talno prezračevanje;
f) vgrajeno mora imeti hidravlično ali pnevmatsko kanalsko dvigalo nosilnosti najmanj 14 t, ki mora biti izdelano tako, da omogoča hitro in zanesljivo dviganje vozila;
g) vgrajeni mora imeti dve hidravlični napravi za kontrolo zračnosti podvozja (krmilja, obes koles in ležajev);
3. merilno mesto za merjenje emisij izpušnih plinov tovornih vozil in avtobusov, ki mora imeti:
a) vgrajeno napravo za odsesavanje izpušnih plinov iz motorja med meritvijo. Pretok zraka na odsesovalnem priključku mora znašati najmanj 1700 m3/h in največ 2300 m3/h;
b) odsesovalni lijak, nastavljiv po višini in kotu osi izstopa iz izpušne cevi, pri čemer mora biti omogočeno odsesavanje izpušnih plinov iz vseh vrst horizontalnih in vertikalnih izpušnih sistemov;
c) odsesovalno cev, odporno na temperaturne in kemične vplive izpušnih plinov.

III. KOMBINIRANA PREIZKUŠEVALNA STEZA

1. kombinirano napravo za merjenje zavornih sil motornih vozil, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
a) imeti mora dva med seboj neodvisna rotacijska valja, ki omogočata, da se hkrati kontrolirajo zavorne sile na kolesih iste osi;
b) omogočati mora merjenje zavornih sil vozil, ki imajo permanentni pogon na več kot eni osi;
c) pokazati mora zavorne sile na obodu koles v kilonewtonih (kN);
d) kazalci morajo omogočati natančno odčitavanje rezultatov;
e) konstrukcijsko mora biti izdelana tako, da omogoča poleg merjenja zavornih sil tudi ugotavljanje pomanjkljivosti zavornega sistema, in sicer kotalnega upora, ovalnosti zavornega bobna ali diska, neenakomernost blokiranja koles, neenakomernost popuščanja zavor ter nenormalne zakasnitve v delovanju zavore na kateremkoli kolesu;
f) obodna hitrost zavornih valjev ne sme biti manjša od 2 km/h in ne večja od 5 km/h;
g) zavorni valji po obodu ne smejo biti navarjeni;
h) omogočati mora preizkušanje vozil z osnim pritiskom najmanj do 150 kN;
i) imeti mora dvojno merilno območje, in sicer od 0 kN do najmanj 6 kN ter od 0 kN do najmanj 30 kN, z avtomatskim preklapljanjem med obema merilnima območjema;
j) vgrajene mora imeti zavore, ki omogočajo nemoteno izpeljevanje vozila (elektromagnetne zavore na pogonskih motorjih, motorna zavora ipd.) iz zavornih valjev;
k) imeti mora komplet senzorjev za merjenje tlaka v pnevmatskih zavornih sistemih;
l) imeti mora dinamometer za merjenje sile na stopalki zavore, točnosti ±15 N;
m) tehtnico za tehtanje mase vozila po posamičnem kolesu, točnosti ±10 kg;
n) omogočati mora grafični prikaz zavorne sile v odvisnosti od sile na stopalki;
2. kanal za kontrolo spodnjega dela vozila, ki mora biti;
a) dolg najmanj 18 m in širok 0,90 m;
b) opremljen s prenosno električno svetilko z ustreznim električnim priključkom, priključne napetosti največ 24 V ter vgrajenimi svetlobnimi telesi, ki morajo biti zaščitena;
c) opremljen mora biti z zaščitnim robom višine najmanj 80 mm, ki preprečuje padec vozila v kanal;
d) vgrajeno mora imeti varovanje, ki preprečuje vklop zavornih valjev kanalske izvedbe, kadar je v kanalu ena ali več oseb;
e) imeti mora talno prezračevanje;
f) opremljen mora biti s hidravličnim ali pnevmatskim kanalskim dvigalom nosilnosti najmanj 14 t, ki mora biti izdelano tako, da omogoča hitro in zanesljivo dviganje vozila;
g) vgrajeni mora imeti dve hidravlični napravi za kontrolo zračnosti podvozja (krmilja, obes koles in ležajev);
3. merilno mesto za merjenje emisij izpušnih plinov vozil, ki mora imeti:
a) vgrajeno napravo za odsesavanje izpušnih plinov iz motorja med meritvijo. Pretok zraka na odsesovalnem priključku za osebne avtomobile mora znašati najmanj 900 m3/h in največ 1200 m3/h, na odsesovalnem priključku za tovorna vozila pa najmanj 1700 m3/h in največ 2300 m3/h;
b) odsesovalni lijak, nastavljiv po višini in kotu osi izpušne cevi, pri čemer mora biti omogočeno odsesavanje izpušnih plinov iz vseh vrst horizontalnih in vertikalnih izpušnih sistemov;
c) odsesovalno cev, odporno na temperaturne in kemične vplive izpušnih plinov.

IV. PREIZKUŠEVALNA STEZA ZA MOTORNA KOLESA

1. napravo za merjenje zavornih sil motornih koles in koles z motorjem, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
a) pokazati mora zavorne sile na obodu koles v kilonewtonih (kN);
b) imeti mora merilno območje od 0 kN do najmanj 2,5 kN;
c) kazalci morajo omogočati natančno odčitavanje rezultatov;
d) konstrukcijsko mora biti izdelana tako, da omogoča poleg merjenja zavornih sil tudi ugotavljanje pomanjkljivosti zavornega sistema, in sicer kotalnega upora, ovalnosti zavornega bobna ali diska, neenakomernega blokiranja koles, neenakomernega popuščanja zavor ter nenormalne zakasnitve v delovanju zavore na katerem koli kolesu;
e) imeti mora dinamometer za merjenje sile na ročici in stopalki zavore, točnosti ±15 N;
f) vgrajeno mora imeti zavoro, ki omogoča nemoteno izpeljevanje vozila (elektromagnetna zavora na pogonskem motorju, motorna zavora ipd.) iz zavornih valjev;
g) obodna hitrost zavornih valjev ne sme biti manjša od 2 km/h in ne večja od 5 km/h;
h) zavorni valji po obodu ne smejo biti navarjeni;
i) tehtnico za tehtanje mase vozila po posamičnem kolesu, točnosti ±5 kg;
j) omogočati mora grafični prikaz zavorne sile v odvisnosti od sile na stopalki oziroma ročici zavore;
2. merilno napravo za merjenje hitrosti koles z motorjem, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
a) imeti mora prikazovalnik hitrosti;
b) omogočati mora simulacijo obremenitve;
c) imeti mora merilno območje najmanj do 70 km/h;
d) zagotavljati mora točnost merjenja najmanj ±1 km/h;
e) omogočati mora povezavo na računalniško vodeno preizkuševalno stezo;
3. merilni napravi iz točke IV.1 in IV.2 tega člena morata imeti napravo, za vpenjanje motornega kolesa in kolesa z motorjem med preizkušanjem ter ustreznim podstavkom za noge.
Na preizkuševalni stezi za osebne avtomobile in na kombinirani preizkuševalni stezi sta kot dodatna oprema lahko vgrajeni tudi naslednji napravi:
a) naprava za kontrolo geometrije podvozja vozila;
b) naprava za kontrolo blažilnikov vzmetenja vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kg.
Na tovorni preizkuševalni stezi je kot dodatna oprema lahko vgrajena tudi naprava za kontrolo geometrije koles.
Merilne naprave in oprema, ki niso predpisane s tem pravilnikom, se lahko vgradijo in uporabljajo le ob predhodnem soglasju Ministrstva za notranje zadeve.

15. člen

Računalniško vodena preizkuševalna steza mora zagotavljati:
a) zajem podatkov o vozilu in lastniku vozila iz evidence registriranih motornih vozil v skladu s specifikacijami in tehničnimi zahtevami, ki jih določi Ministrstvo za notranje zadeve;
b) zajem rezultatov meritev iz merilnih naprav ter vnos napak ugotovljenih z vizualnim pregledom vozila preko namenskih terminalov ali računalnika v podatkovno bazo v skladu s specifikacijami in tehničnimi zahtevami, ki jih določi Ministrstvo za notranje zadeve;
c) preprečevanje spreminjanja in popravljanja izmerjenih veličin;
d) popravljanje z vizualnim pregledom ugotovljenih napak se sme dopustiti le do izpisa Zapisnika o tehničnem pregledu vozila;
e) možnost vpisa tehničnih sprememb, ugotovljenih na vozilu s tehničnim pregledom vozila, v Zapisnik o tehničnem pregledu vozila, v rubriko tehnične spremembe;
f) samodejno izdelavo ocene ustreznosti oziroma neustreznosti vozila zahtevanim predpisanim pogojem;
g) arhiviranje naslednjih podatkov:
– registrska oznaka vozila,
– vrsta vozila,
– znamka in tip vozila,
– številka šasije,
– tip motorja,
– datum opravljenega tehničnega pregleda vozila,
– izmerjene veličine in ugotovljene pomanjkljivosti,
– imena in priimki tehnikov-kontrolorjev, ki so opravili pregled vozila.
Enaki podatki se arhivirajo tudi za ponovni tehnični pregled vozila.
Preprečiti se mora spreminjanje arhiviranih podatkov, vpogled vanje pa omogočiti le s posebnim geslom vodji tehničnih pregledov oziroma odgovornemu delavcu, tehnikom-kontrolorjem, ki opravljajo tehnične preglede vozil ter osebam, ki opravljajo nadzor nad izvajanjem tehničnih pregledov vozil.
Arhivirani podatki se morajo hraniti najmanj za obdobje zadnjih treh let.
h) iskanje arhiviranih podatkov po registrski oznaki vozila, številki šasije in datumu opravljenega tehničnega pregleda;
i) statistično obdelavo arhiviranih podatkov v skladu s specifikacijo Ministrstva za notranje zadeve;
j) optično odčitavanje serijske številke nalepke za tehnični pregled, ki se preko računalniške mreže samodejno vpisuje v računalniško evidenco;
k) izpis Zapisnika o tehničnem pregledu vozila le ob predhodni avtorizaciji najmanj dveh tehnikov-kontrolorjev, ki sta opravila pregled vozila, njuni imeni pa mora izpisati v rubriko končne ocene tehnične brezhibnosti;
l) izpis številke šasije na nalepko za tehnični pregled;
m) dvosmerno računalniško komunikacijo med računalniško evidenco in računalniško vodeno preizkuševalno stezo.
Pooblaščena organizacija sme na računalniško vodenih preizkuševalnih stezah uporabljati le programsko opremo, odobreno od komisije, ki jo imenuje minister za notranje zadeve.

16. člen

Vse merilne naprave, ki jih uporablja pooblaščena organizacija pri tehničnih pregledih vozil, morajo biti pregledane, tipsko odobrene in overjene. Merilne naprave, za katere ni predpisanih meroslovnih zahtev, morajo biti vsako leto kalibrirane v akreditiranem kalibracijskem laboratoriju.
Za vse odsesovalne naprave, predpisane s tem pravilnikom, morajo biti opravljene meritve pretoka zraka na vstopu v posamezne odsesovalne priključke pred prvim obratovanjem te naprave ter nato vsako leto. Meritve mora opraviti organizacija, ki je za to pooblaščena.
Pooblaščena organizacija mora voditi evidenco o overitvah oziroma kalibracijah in popravilih za vsako merilno napravo.
Evidenca iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke o napravi: vrsta, znamka in tip, serijska številka, leto izdelave, merilno območje, merilna točnost, datum, ko je bila naprava dana v uporabo, datum overitve oziroma kalibracije, datum okvare, datum popravila in podpis in žig predstavnika organizacije, ki je opravila overitev, kalibracijo ali popravilo merilne naprave.

17. člen

V primeru, da pooblaščena organizacija vgradi na preizkuševalno stezo dodatno napravo, ali zamenja obstoječo z drugo, lahko nadaljuje z opravljanjem tehničnih pregledov motornih vozil, ko Ministrstvo za notranje zadeve predhodno ugotovi, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za uporabo take naprave.

18. člen

Pooblaščena organizacija mora imeti na lokaciji, določeni za opravljanje tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov zunaj prostorov pooblaščene organizacije, naslednjo opremo:
1. napravo za merjenje pospeškov in pojemkov vozila;
2. regloskop;
3. merilno napravo za merjenje emisij izpušnih plinov motorjev s kompresijskim vžigom (dieselskih motorjev);
4. meter in merilni trak;
5. kotomer za merjenje zračnosti volana;
6. uro štoparico;
7. napravo za kontrolo električnih priključkov za vlečna in priklopna vozila;
8. barvni katalog za ugotavljanje barve vozila;
9. mednarodno priznane kataloge traktorjev za obdobje najmanj zadnjih deset let od uveljavitve tega pravilnika in vse nadaljnje letnike;
10. prenosni računalnik z ustrezno programsko opremo;
11. tiskalnik za izpis listin;
12. priročno blagajno;
13. priročno svetilko, ki oddaja ultravijolično svetlobo.

IV. STROKOVNI DELAVCI

1. Usposabljanje strokovnih delavcev

19. člen

Kandidati za vodjo tehničnih pregledov oziroma odgovornega delavca (v nadaljnjem besedilu: vodja tehničnih pregledov), vodjo administracije, tehnika-kontrolorja in referenta (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci) se usposabljajo po programu, ki obsega teoretični in praktični del.
Natančnejši programi usposabljanja je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (priloga št. 3). Učna ura teoretičnega usposabljanja kandidatov za tehnične preglede traja 45 minut, učna ura praktičnega usposabljanja pa 60 minut.
Organizacija za usposabljanje iz četrtega odstavka 195. člena zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljnjem besedilu: organizacija za usposabljanje) mora na podlagi 197. člena zakona o varnosti cestnega prometa in programa usposabljanja pripraviti učni načrt z razdelanim urnim razporedom posameznih vsebin, ki ga mora pred začetkom usposabljanja posredovati v soglasje Ministrstvu za notranje zadeve.

20. člen

Program usposabljanja kandidata za tehnika-kontrolorja obsega 40 učnih ur teoretičnega in 40 učnih ur praktičnega usposabljanja v organizaciji za usposabljanje.

21. člen

Program usposabljanja kandidata za vodjo tehničnih pregledov obsega 52 učnih ur teoretičnega in 48 učnih ur praktičnega usposabljanja v organizaciji za usposabljanje.

22. člen

Kandidat za tehnika-kontrolorja in vodjo tehničnih pregledov mora pred opravljanjem izpita opraviti najmanj 160 učnih ur prakse v pooblaščeni organizaciji, pod nadzorstvom vodje tehničnih pregledov oziroma tehnika-kontrolorja, ki ima najmanj tri leta delovnih izkušenj pri ugotavljanju tehnične brezhibnosti vozil.
Kandidat sme opravljati prakso v pooblaščeni organizaciji, ki ima dve ločeni preizkuševalni stezi, in sicer eno za osebne avtomobile in eno za tovorna vozila ali kombinirano preizkuševalno stezo.

23. člen

Program usposabljanja kandidata za referenta obsega teoretični in praktični del.
Teoretični del usposabljanja obsega 30 učnih ur, praktični pa 40 učnih ur in se izvaja v organizaciji za usposabljanje.
Pogoj za pristop k usposabljanju je opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.
Pred opravljanjem preizkusa usposobljenosti mora kandidat opraviti najmanj 40 učnih ur prakse na upravni enoti, kjer ima sedež pooblaščena organizacija, ter 80 učnih ur v pooblaščeni organizaciji za tehnične preglede vozil.
Program usposabljanja kandidata za vodjo administracije obsega teoretični del. Kandidat za vodjo administracije se lahko začne usposabljati, če ima opravljen preizkus usposobljenosti za referenta. Teoretični del usposabljanja traja najmanj 10 učnih ur.

24. člen

Organizacija za usposabljanje vodi dnevnik usposabljanja kandidatov.
Kandidati za tehnika-kontrolorja, vodjo tehničnih pregledov, referenta in vodjo administracije morajo med pripravo na izpit oziroma preizkus usposobljenosti in obvezne prakse v pooblaščeni organizaciji in na upravni enoti voditi dnevnik prakse, ki ga mora ob zaključku potrditi mentor.

25. člen

Pooblaščena organizacija za usposabljanje izda kandidatu po opravljenem usposabljanju potrdilo o usposabljanju.

2. Izpit oziroma preizkus usposobljenosti

26. člen

Izpit oziroma preizkus usposobljenosti za tehnika-kontrolorja, vodjo tehničnih pregledov, referenta ali vodjo administracije lahko opravljajo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje glede izobrazbe in zahtevanih delovnih izkušenj, predpisanih v zakonu o varnosti cestnega prometa in so predhodno opravili usposabljanje v organizaciji za usposabljanje in obvezno prakso.
Kot ustrezne delovne izkušnje za tehnika-kontrolorja se šteje najmanj tri leta delovnih izkušenj na delovnem mestu servisiranja, izdelave, predelave ali dodelave vozil oziroma njihove homologacije.

27. člen

Kandidat za tehnika-kontrolorja in vodjo tehničnih pregledov opravlja izpit pred komisijo, ki jo imenuje minister za notranje zadeve.
Kandidat za referenta in vodjo administracije opravlja preizkus usposobljenosti pred komisijo, ki jo imenuje načelnik upravne enote, kjer je sedež pooblaščene organizacije katere kandidat bo opravljal preizkus usposabljanja.

28. člen

Izpitno komisijo sestavljajo predsednik, namestnik, člani in tajnik izpitne komisije.
Izpit se opravlja pred komisijo, ki šteje najmanj tri člane, v kateri so predsednik oziroma namestnik in najmanj trije člani.
Pred izpitno komisijo opravljajo izpit kandidati za tehnika-kontrolorja, vodjo tehničnih pregledov in tehniki-kontrolorji, ki opravljajo ponovni izpit na podlagi 203. člena zakona o varnosti cestnega prometa.
Izpitna komisija sprejme poslovnik o delu komisije.

29. člen

Komisijo za preizkus usposobljenosti sestavljajo predsednik, namestnik, člani in tajnik komisije.
Preizkus usposobljenosti se opravlja pred komisijo, ki šteje najmanj tri člane, v kateri so predsednik oziroma namestnik in najmanj dva člana.
Komisija za preizkus usposobljenosti sprejme poslovnik o svojem delu.

30. člen

Kandidat, ki želi opravljati izpit za tehnika-kontrolorja, mora prijavi na izpit priložiti:
1. priglasnico k izpitu,
2. potrdilo o opravljenem usposabljanju v organizaciji za usposabljanje,
3. dokazilo o strokovni izobrazbi,
4. dokazilo o ustreznih delovnih izkušnjah,
5. potrjen dnevnik prakse,
6. potrdilo o plačani pristojbini za opravljanje izpita.
Kandidat, ki opravlja izpit za tehnika-kontrolorja na podlagi 203. člena zakona o varnosti cestnega prometa, mora prijavi na izpit priložiti:
1. priglasnico k izpitu,
2. potrdilo o plačani pristojbini za opravljanje izpita.
Kandidat za vodjo tehničnih pregledov mora prijavi na izpit priložiti:
1. priglasnico k izpitu,
2. dokazilo o strokovni izobrazbi,
3. potrdilo o opravljenem usposabljanju v organizaciji za usposabljanje,
4. potrjen dnevnik prakse,
5. potrdilo o plačani pristojbini za opravljanje izpita.
Kandidat za referenta oziroma vodjo administracije mora prijavi na preizkus usposobljenosti priložiti:
1. priglasnico k preizkusu usposobljenosti,
2. dokazilo o strokovni izobrazbi,
3. potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka,
4. potrdilo o opravljenem usposabljanju,
5. potrjen dnevnik prakse.
Kandidat za vodjo administracije mora prijavi na preizkus usposobljenosti priložiti:
1. priglasnico k preizkusu usposobljenosti,
2. dokazilo o strokovni izobrazbi,
3. potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka,
4. potrdilo o opravljenem usposabljanju,
5. potrdilo o preizkusu usposobljenosti za referenta.

31. člen

Izpit za tehnika-kontrolorja je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela izpita.
Teoretični del izpita obsega:
1. poznavanje predpisov o varnosti cestnega prometa, ki se nanašajo na vozila ter predpisov o tehničnih pregledih vozil in vodenju evidenc o tehničnih pregledih vozil;
2. poznavanje predpisov o napravah, opremi, dimenzijah, skupni masi in osni obremenitvi vozil v cestnem prometu ter osnovah homologacije in preizkušanju predelanih motornih in priklopnih vozil;
3. poznavanje in delovanje glavnih sestavnih delov motornih in priklopnih vozil.
Teoretični del izpita se opravlja pisno in ustno.
Pisna naloga obsega vprašanja s področja poznavanja predpisov o varnosti cestnega prometa, ki se nanašajo na vozila ter predpise o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil.
Ustni del izpita obsega teme iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena.
Praktični del izpita obsega praktično izvedbo tehničnega pregleda vozila z uporabo predpisanih merilnih naprav in opreme. Praktični del izpita obsega tehnični pregled osebnega avtomobila in tehnični pregled tovornega vozila, katerega največja dovoljena masa presega 3500 kg.

32. člen

Tehnik-kontrolor, ki je napoten na ponovni izpit na podlagi 203. člena zakona o varnosti cestnega prometa, opravlja izpit v skladu z določili 31. člena tega pravilnika.

33. člen

Izpit za vodjo tehničnih pregledov je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela izpita.
Izpit obsega, poleg vsebin iz 31. člena tega pravilnika, še poznavanje predpisov in tehničnih norm o homologaciji in preizkušanju vozil (drugi odstavek 198. člena zakona o varnosti cestnega prometa).
Kandidat za vodjo tehničnih pregledov, ki že ima opravljen izpit za tehnika kontrolorja, opravlja izpit le iz poznavanja predpisov in tehničnih norm o homologaciji in preizkušanju vozil.

34. člen

Preizkus usposobljenosti za referenta in vodjo administracije je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela.
Teoretični del preizkusa obsega program iz tretjega odstavka 197. člena zakona o varnosti cestnega prometa.
Praktični del preizkusa obsega izvedbo registracije vozila.

35. člen

Kandidate za tehnike-kontrolorje in vodje tehničnih pregledov ocenjuje izpitna komisija.
Kandidat, ki ni uspešno opravil izpita iz enega od delov teoretičnega dela izpita, ima popravni izpit iz tistega izpitnega področja.
Kandidat, ki ni bil uspešen v dveh ali vseh delih teoretičnega izpita, mora ponovno v celoti opravljati teoretični del izpita.

36. člen

Praktični del izpita lahko opravlja kandidat, ki je uspešno opravil teoretični del izpita.
Kandidat, ki ni bil uspešen na praktičnem delu izpita, mora ponovno opravljati praktični del izpita. Če kandidat tudi drugič ni bil uspešen na praktičnem delu izpita, mora izpit ponovno opravljati v celoti.

37. člen

Pisanje naloge traja največ 45 minut. Pisna naloga obsega največ 20 vprašanj.
Na praktičnem delu izpita ima kandidat za pregled osebnega avtomobila na voljo največ 20 minut, za pregled tovornega vozila pa 30 minut.
Tajnik izpitne komisije piše zapisnik o poteku izpita.

38. člen

Rezultati teoretičnega oziroma praktičnega dela izpita se razglasijo na koncu posameznih delov izpita.
Kandidata se za posamezno področje oceni z oceno “opravil” oziroma “ni opravil”.

39. člen

Kandidatu, ki je izpit opravil, se izda potrdilo o izpitu. Potrdilo podpiše predsednik izpitne komisije.
Potrdilo se vroči kandidatu najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je izpit opravil.

40. člen

O poteku izpita ali preizkusa se za vsakega kandidata vodi zapisnik.
Pisna naloga in druga pisna dokumentacija (zapisnik o tehničnem pregledu vozila ...) so priloga k zapisniku.
Zapisnik podpišejo predsednik, člani in tajnik komisije.

41. člen

Za vsakega kandidata se vodi dosje, ki vsebuje listine iz 30. člena tega pravilnika, zapisnik o poteku izpita oziroma preizkusa s prilogami, kopija potrdila o opravljenem izpitu in druge listine, ki se nanašajo na kandidata.

42. člen

Ministrstvo za notranje zadeve vodi evidenco izpitov, ki vsebuje:
– zaporedno številko,
– številko izpitnega dosjeja,
– ime in priimek kandidata,
– datum in kraj rojstva,
– naslov bivališča,
– datum opravljanja izpita,
– uspeh na izpitu,
– opombo.

43. člen

Predsedniku, članom in tajniku izpitne komisije pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v komisiji v višini, ki jo določi minister za notranje zadeve.
Kandidati plačajo stroške opravljanja izpita po ceniku, ki ga določi minister za notranje zadeve in se ga usklajuje z rastjo življenjskih stroškov in cen na drobno.

44. člen

Obrazce za prijavo k izpitu in preizkusu usposobljenosti, potrdilo o opravljenem izpitu oziroma preizkusu, zapisnik o poteku izpita oziroma preizkusa, določi minister za notranje zadeve.

45. člen

Tehniki-kontrolorji morajo opraviti letno preverjanje znanja, kot to določa 196. člen zakona o varnosti cestnega prometa, s pisnimi testi, ki jih pripravi in ovrednoti Ministrstvo za notranje zadeve.
Tehnik-kontrolor ni uspešno opravil preverjanja znanja, če pri odgovorih na testna vprašanja ni dosegel najmanj 80% skupnega števila točk.

V. TEHNIČNI PREGLED VOZILA

1. Splošno

46. člen

Pooblaščene organizacije opravljajo tehnične preglede vozil kot redne in izredne tehnične preglede.
Redni tehnični pregled je tisti, ki se opravi na zahtevo stranke.
Izredni tehnični pregled je tisti, na katerega je stranka napotena po policistovi odredbi.
Pri tehničnem pregledu se ugotavljajo podatki o vozilu iz 176. člena zakona o varnosti cestnega prometa, stanje predpisanih naprav in opreme vozila ter izpolnjevanje drugih pogojev za varno udeležbo v cestnem prometu.
Tehnični pregled obsega pregled in preizkus vseh naprav in opreme na vozilu, brez razstavljanja vozila in se mora opraviti v celoti, čeprav je med pregledom ugotovljena posamezna pomanjkljivost ali napaka, zaradi katere vozilo ni tehnično brezhibno.

47. člen

Vsa vozila, ki so na preizkuševalni stezi, morajo biti priključena na odsesovalno napravo izpušnih plinov.
Med meritvijo izpušnih plinov mora biti odsesovalni lijak nameščen 0,3 m od ustja izpušne cevi, in sicer tako, da je vzdolžna os odsesovalne cevi v osi izpušne cevi.

48. člen

Tehnični pregled vozila morata opraviti najmanj dva tehnika-kontrolorja, ki morata biti ves čas pregleda tega vozila prisotna.
Tehnika-kontrolorja morata opraviti tehnični pregled vozila neodvisno, brez vpliva lastnika vozila, svojega nadrejenega ali druge osebe.
Med tehničnim pregledom vozilo ne sme biti obremenjeno.
Med tehničnim pregledom mora vozilo upravljati tehnik-kontrolor, ki mora biti usposobljen za upravljanje vseh vrst vozil, ki jih lahko pooblaščena organizacija pregleduje na podlagi pooblastila za opravljanje tehničnih pregledov vozil.

49. člen

Tehnik-kontrolor ne sme opraviti tehničnega pregleda vozila, ki je okvarjeno, tako da tehničnega pregleda vozila ni mogoče opraviti v celoti (motor ne deluje ipd.), pa tudi v primeru, če je vozilo poškodovano ali neočiščeno, razen kadar pregled takega vozila odredi policist.

50. člen

Tehnični pregled vozila se prične z identifikacijo vozila.
Za vozila, ki so bila prvič registrirana v Republiki Sloveniji pred 1. 5. 1998, se identifikacija vozila opravi s primerjavo dejanskih podatkov o vozilu s podatki v prometnem dovoljenju in računalniški evidenci.
Za vozila, ki so bila v Republiki Sloveniji prvič registrirana po 1. 5. 1998, tehnik-kontrolor opravi identifikacijo vozila s primerjavo podatkov v “Izjavi o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila” oziroma “Izjavi o ustreznosti posamično pregledanega vozila”, prometnem dovoljenju in računalniški evidenci.
Za vozila, ki so bila predelana ali dodelana po prvi registraciji vozila v Republiki Sloveniji, se identifikacija vozila opravi s primerjavo podatkov v “Izjavi o ustreznosti posamično pregledanega vozila” oziroma “Izjavi o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila”, “Potrdila o pregledu predelanega vozila”, prometnem dovoljenju in računalniški evidenci.
Na vozilu se preveri, če se podatki o vozilu ujemajo s podatki iz listin, navedenih v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena in s podatki v računalniški evidenci.

51. člen

Za vozila, ki imajo prvi tehnični pregled eno oziroma tri leta po prvi registraciji, tehnik-kontrolor pred prvo registracijo vozila nalepi na vozilo nalepko za tehnični pregled vozila. Pred izdajo nalepke mora preveriti, če se podatki o vozilu iz 176. člena zakona o varnosti cestnega prometa, ujemajo s podatki v “Izjavi o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila” in z dejanskim stanjem na vozilu.

52. člen

Če se pri tehničnem pregledu vozila ugotovijo spremembe na vozilu, nastale s predelavo ali dodelavo vozila v skladu z 200. členom zakona o varnosti cestnega prometa, zaradi katerih se podatki v prometnem dovoljenju ne ujemajo z ugotovljenim stanjem na vozilu, tehnik-kontrolor vpiše ugotovljene spremembe v Zapisnik o tehničnem pregledu vozila v rubriko “tehnične spremembe”. Vpis opravi na podlagi “Izjave o ustreznosti posamično pregledanega vozila” oziroma “Izjave o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila” in “Potrdila o pregledu predelanega vozila”, lastnika pa napoti, da prijavi spremembe na vozilu pri organu, ki vodi vozilo v evidenci.
Če gre za spremembe in predelave, ki se morajo vpisati v prometno dovoljenje in evidenco registriranih vozil, sme pooblaščena organizacija potrditi tehnično brezhibnost vozila šele, ko je pristojni organ vpisal spremembe in dopolnitve iz prvega odstavka tega člena v prometno dovoljenje.

53. člen

Če se ugotovitve o vozilu ujemajo s podatki v listinah o vozilu, tehnik-kontrolor pa na podlagi pregleda vozila sumi, da listina o vozilu ali na vozilu ni izvirna ali je predrugačena, mora svoje ugotovitve in razloge za ta sum takoj pisno sporočiti upravni enoti, ki vodi vozilo v evidenci in pristojni policijski upravi.
Če je vozilo tehnično brezhibno, tehnik-kontrolor potrdi tehnično brezhibnost vozila v Zapisniku o tehničnem pregledu vozila, ne glede na zadržek iz prejšnjega odstavka.

54. člen

Za tista vozila, registrirana v Republiki Sloveniji, ki so predelana ali dodelana tako, da je del, na katerem je vtisnjena številka šasije ali celotna karoserija oziroma šasija zamenjana, se določi in vtisne nova številka šasije pred potrditvijo tehnične brezhibnosti vozila.
Potrdilo o predelavi ali dodelavi vozila izda pooblaščena organizacija za homologacijo vozil na podlagi predloženega izreza zamenjane številke šasije, dokazila o izvoru in lastnini novovgrajenih delov vozila, “Izjave o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila” oziroma “Izjave o posamično pregledanem vozilu” ter “Potrdila o pregledu predelanega vozila”.
Za tista vozila, registrirana v Republiki Sloveniji, na katerih je številka šasije delno vidna, se v neposredni bližini odtisnjene številke šasije odtisne enaka številka šasije; pred in za novo odtisnjeno številko šasije pa se doda poseben znak pooblaščene organizacije, ki je to številko odtisnila. Delno vidna številka šasije se ohrani.
Potrdilo, da je del vozila, na katerem je številka šasije delno vidna, izda vodja tehničnih pregledov oziroma odgovorni delavec pooblaščene organizacije za tehnične preglede vozil, ki je opravila tehnični pregled vozila.
Za vozila, ki so posamično izdelana, se dovoljenje za vtis številke šasije izda, če lastnik vozila predloži dokazilo o izvoru in lastnini naprav, ki so pomembne za varno vožnjo in potrdilo pooblaščene organizacije za homologacijo vozil, da je to vozilo posamično izdelano.
Dovoljenje za vtis nove številke šasije iz prvega, tretjega in petega odstavka tega člena izda na prošnjo lastnika vozila pristojna upravna enota, ki vodi vozilo v evidenci.
Številko šasije vtisne pooblaščena organizacija, ki jo za to pooblasti minister za notranje zadeve.
Organizacija, pooblaščena za homologacijo vozil, mora izrezano številko šasije, potrdilo, da je vozilo predelano ali dodelano, potrdilo, da je del vozila, na katerem je številka šasije delno vidna, hraniti najmanj deset let.

55. člen

Tehnični podatki o vozilu, potrebni za ugotavljanje tehnične brezhibnosti vozila in skladnosti vgrajenih predpisanih naprav in opreme, se zajemajo iz homologacijske dokumentacije vozila. Za vozila, za katera ni na voljo tehničnih podatkov o vozilu v homologacijski dokumentaciji, se tehnični podatki o vozilu zajemajo iz tehničnega šifranta vozil oziroma iz priznanih katalogov o vozilih.
Tehnik-kontrolor mora v Zapisnik o tehničnem pregledu vozila v rubriko “Opombe” vpisati vir iz katerega so bili zajeti podatki, številko homologacijske listine oziroma izjave ali naslov in stran kataloga o vozilih.

56. člen

Barva vozila se določi s pomočjo kataloga barv, ki vsebuje deset osnovnih barv.
Barva se določi na osnovi triznakovne kode, v kateri prvi znak označuje vrsto laka, drugi številko osnovne barve, tretji pa barvni odtenek.
Sestava posameznih kodnih znakov označuje:
1. Prvi znak – vrsta laka
S – navaden
E – kovinski

1. Drugi znak – številka osnovne barve
0.   BELA        – RAL 9016
1.   RUMENA      – RAL 1023
2.   ORANŽNA     – RAL 2009
3.   RDEČA       – RAL 3020
4.   VIJOLIČNA   – RAL 4006
5.   MODRA       – RAL 5017
6.   ZELENA      – RAL 6024
7.   SIVA        – RAL 7042
8.   RJAVA       – RAL 8007
9.   ČRNA        – RAL 9017
2.   Tretji znak – barvni odtenek
B    SVETLA    (svetlejša od srednje)
M    SREDNJA   (osnovna barva od št. 0 do 9)
D    TEMNA     (temnejša od srednje)

Pri določitvi barve vozila se v evidenco registriranih vozil vnese le tista barva, ki je na vozilu prevladujoča (ena triznakovna koda).

2. Način opravljanja tehničnega pregleda vozila

57. člen

Stanje predpisanih naprav in opreme ter izpolnjevanje drugih pogojev, pomembnih za varno udeležbo vozila v cestnem prometu, se za osebne avtomobile, kombinirana vozila, tovorna vozila, osebna specialna vozila, tovorna specialna vozila, delovna vozila, vlečna vozila, priklopna vozila (vključno z lahkimi priklopniki), traktorje in traktorske priklopnike pregleduje po preglednici “Vizualni pregled in preizkušanje naprav in opreme vozila ter razlogov za ugotovitev, da naprave oziroma oprema vozila niso tehnično brezhibne”, ki je sestavni del tega pravilnika in objavljena skupaj z njim (Priloga št. 1).
Stanje predpisanih naprav in opreme ter izpolnjevanje drugih pogojev, pomembnih za varno udeležbo vozila v cestnem prometu, se za motorna kolesa in kolesa z motorjem pregleduje po preglednici “Vizualni pregled in preizkušanje naprav in opreme motornih koles in koles z motorjem ter razlogov za ugotovitev, da naprave oziroma oprema motornih koles in koles z motorjem niso tehnično brezhibne”, ki je sestavni del tega pravilnika in objavljena skupaj z njim (Priloga št. 2).

58. člen

Če so na vozilu vgrajeni rezervni deli, oprema ali posamezni sklopi, ki ne izpolnjujejo pogojev iz drugega odstavka 7. člena zakona o varnosti cestnega prometa, se za tako vozilo poda ocena, da ni tehnično brezhibno.

59. člen

Pred ugotavljanjem zavornega učinka delovne in pomožne zavore mora tehnik-kontrolor izmeriti tlak v pnevmatikah, ki mora ustrezati tlaku, ki ga je deklariral proizvajalec vozila. Ob merjenju zavornih učinkov se hkrati kontrolira pritisna sila na stopalki zavore, pri pnevmatskih zavornih sistemih pa tudi ustreznost tlakov v pnevmatskem sistemu.
Zavorne učinke delovne in pomožne zavore se meri na zavornih valjih, ob hkratnem vrtenju vseh koles na isti osi v isto smer, razen motornih vozil, ki imajo stalni pogon na dveh ali več oseh.
Zavorne učinke traktorjev in traktorskih priklopnikov, za katere se tehnični pregled opravlja zunaj prostorov pooblaščene organizacije in tistih vozil, pri katerih se zaradi konstrukcijske izvedbe vozila ne more meriti zavornih sil na zavornih valjih, se meri z merilnikom pojemkov.

60. člen

Pregled vozila s pnevmatskim zavornim sistemom obsega naslednje postavke:
1. Vizualni pregled zavornega sistema
Pred meritvijo zavornih učinkov se opravi vizualni pregled zavornega sistema v skladu s prvo točko Priloge št. 1., ki je v prilogi tega pravilnika (sistem za zaviranje).
2. Funkcijski preizkus delovanja zavor
Preveri se pravilnost delovanja tlačnega regulatorja, kompresorja za zrak in tesnost zavornega sistema. Preverita se vklopni in izklopni tlak ter zmogljivost kompresorja za posamezno vozilo, pri čemer se upošteva podatke, ki jih je deklariral proizvajalec vozila.
3. Tesnost zavornega sistema
Zavorni sistem se napolni do odklopnega tlaka, izmeri se tlak v rezervoarju in izključi motor. Po preteku 3 minut, od izključitve motorja, se tlak v rezervoarju ne sme zmanjšati za več kot 5% višine tlaka, izmerjenega pred izključitvijo motorja.
4. Merjenje zavornih učinkov
Zavorni učinek vozil se meri z napravo za merjenje zavornih sil na obodu koles, ki po nosilnosti in merilnem območju ustreza vrsti pregledanega vozila. Istočasno se meri tudi pritisna sila na stopalki zavore.
Na posameznih kolesih vozila se zavorne sile meri ob enakomernem povečevanju pritisne sile na stopalko zavore.
Zavorni učinek (z) izražen v [%] je razmerje med vsoto zavornih sil izraženo v [N] in silo teže vozila v [N].
Sila teže vozila (Gv) izražena v [N] je produkt mase vozila in težnostnega pospeška g, ki je enak 9,81m/s2.
Sila teže vozila je izražena z izrazom:

Skupna zavorna sila Fz je izražena z naslenjim izrazom:

kjer je:
Gv – sila teže vozila v [N];
m – masa vozila v [kg];
g – težnostni pospešek, ki je enak 9,81 m/s2;
Fz – skupna zavorna sila v [N];
Zavorni učinek je definiran z naslednjim izrazom:

Gv – sila teže vozila [N];
F(j =1 ..n)- zavorna sila j-te osi [N], ki se meri pri tlaku p(1..n) v [Pa];
I(j=1...n) – razmerje tlakov;

PN(1...n) – maksimalni zavorni tlak izražen v [Pa], ki ga je za posamezno os določil proizvajalec vozila. Če pN(1...n) ni naveden, se uporablja preračunski tlak;
P(j=1 ..n) – zaviralni tlak v zavornem cilindru pri preizkušanju zavor na posamezni osi;
Na posameznem kolesu mora zavorna sila linearno naraščati do največje zavorne sile.
Vsi izmerjeni zavorni tlaki morajo ustrezati zavornim tlakom, kot jih je določil proizvajalec vozila na deklaracijski tablici vozila.
Izmerjena sila na stopalki zavore ne sme preseči predpisane sile aktiviranja.
5. Kontrola enakomernosti prijemanja zavor
Pri doseženih 50% maksimalne zavorne sile se za pet sekund zadrži stopalka zavore ter se izmeri zavorno silo. Zavorna sila mora biti ves čas zadržanja stopalke zavore konstantna.

61. člen

V Zapisnik o tehničnem pregledu vozila se vpišejo naslednje izmerjene vrednosti:
1. zavorne sile delovne in pomožne zavore po posameznih oseh v [N];
2. razlika zavornih sil po osi med levim in desnim kolesom;
3. sila teže vozila v [N];
4. zavorni učinek delovne in pomožne zavore [%];
5. kontrola ovalnosti zavornih diskov.
Rezultati meritev zavornih učinkov pnevmatskega zavornega sistema se izpišejo v preglednico, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim (priloga št. 4).
Ovalnost zavornih bobnov se ugotavlja pri konstantni zavorni sili, ki mora biti konstantna najmanj 5 sekund. Ovalnost zavornih bobnov se lahko meri istočasno z meritvijo zavornih učinkov ali posebej.

62. člen

Merjenje zavornih učinkov hidravličnih zavornih sistemov se opravi na enak način, kot pri pnevmatskih zavornih sistemih, s tem da se ne meri tlakov v zavornem sistemu.

63. člen

Na vozilih, na katerih se zaradi konstrukcijske izvedbe vozila ne more meriti zavornih učinkov na zavornih valjih, ter na traktorjih oziroma traktorjih s pripetim priklopnikom, se zavorni učinek izmeri z merilnikom pojemkov.
Potek meritev:
Vnos podatkov v merilnik pojemkov
Pred meritvijo pojemka vozila se v merilnik pojemkov vnesejo naslednji podatki o vozilu:
– znamka in tip vozila;
– registrska oznaka vozila;
– predpisani pojemki v [%] delovne in pomožne zavore za to vrsto vozila;
– predpisana največja sila aktiviranja delovne zavore na stopalki zavore.
Pritrditev merilnika pojemkov na vozilo
Merilnik pojemkov se fiksno pritrdi na vozilo, tako da je ves čas meritve postavljen v vodoravno lego v vzdolžni osi vozila. Na stopalko zavore se pritrdi dinamometer za merjenje sile aktiviranja delovne zavore na stopalki zavore.
Merjenje pojemkov vozila
Pojemek vozila oziroma skupine vozil pri zaviranju se izmeri tako, da se zavira pri začetni hitrosti 30 do 40 km/h (in sicer ves čas od aktiviranja) do popolne zaustavitve vozila oziroma skupine vozil. Za tista vozila, ki take hitrosti ne razvijejo, pa iz maksimalne hitrosti takega vozila.
Med zaviranjem se vizualno ugotavlja hkratnost in enakomernost aktiviranja zavore na vseh kolesih.
Pojemek pomožne zavore vozila se izmeri tako, kot je določeno v prvem in drugem odstavku te točke, s tem da se vozilo zavira pri začetni hitrosti 15 km/h.
Zavorni učinek (z) v [%] je določen z naslednjim izrazom:

Izpis rezultatov meritev
Rezultati meritev se po opravljenih meritvah pojemkov delovne in pomožne zavore izpisujejo preko tiskalnika merilnika pojemkov.
Izpis mora vsebovati sledeče podatke:
A) Podatki o motornem vozilu
– znamka in tip vozila,
– registrska oznaka vozila.
B) Predpisane vrednosti
– predpisan zavorni učinek delovne zavore v [%],
– predpisan zavorni učinek pomožne zavore v [%],
– predpisana pritisna sila na stopalki zavore v [daN].
C) Rezultati meritev
C1) Delovna zavora:
– pojemek a v [m/s2],
– zavorni učinek z v [%],
– čas zaviranja t v [s],
– pritisna sila na stopalko v [daN],
– diagrama:
– hitrost – čas,
– sila na stopalki zavore – čas.
Ocena zaviranja delovne zavore: USTREZNO / NEUSTREZNO
C2) Pomožna zavora:
– pojemek a v [m/s2],
– zavorni učinek z v [%],
– čas zaviranja t v [s],
– diagrama:
– hitrost – čas,
– sila na stopalki zavore – čas.
Ocena zaviranja delovne zavore: USTREZNO / NEUSTREZNO
D) Končna ocena:
Zavorni sistem JE/NI brezhiben.

64. člen

1. Na vozilih z vgrajenim štiritaktnim Ottovim motorjem, katerih izpušni plini se ne čistijo s sodobno napravo za čiščenje izpušnih plinov, kot je tristezni katalizator z lambda regulacijo, se opravlja kontrola izpušnih plinov v naslednjem obsegu:
Pregled tesnosti izpušnega sistema, vozalni pregled sistema za čiščenje izpušnih plinov in njegovih sestavnih delov. Meritev volumske koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja ter brez obremenitve motorja.
Koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih ne sme preseči vrednosti, ki jo je podal proizvajalec vozila. V primeru, da referenčnih vrednosti za posamezno vozilo ni na razpolago, koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih ne sme preseči predpisanih vrednosti.
2. Na vozilih z vgrajenim štiritaktnim Ottovim motorjem, katerih izpušni plini se čistijo s sodobno napravo za čiščenje izpušnih plinov, kot je tristezni katalizator z lambda regulacijo, se opravlja kontrola izpušnih plinov v naslednjem obsegu:
Pregled tesnosti izpušnega sistema, vizualni pregled sistema za čiščenje izpušnih plinov in njegovih sestavnih delov.
Meritev volumske koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja in pri povišanem prostem teku ter določitev faktorja lambda pri povišanem prostem teku motorja brez obremenitve motorja.
Koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih ne sme preseči vrednosti, ki jo je podal proizvajalec vozila. V primeru, da referenčnih vrednosti za posamezno vozilo ni na razpolago, koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih ne sme preseči predpisane vrednosti.
Faktor lambda, ki se izračunava po Brettschneiderjevi formuli iz koncentracij ogljikovega monoksida (CO), ogljikovega dioksida (CO(2)), ogljikovodikov (HC) in kisika (O(2)), v izpušnih plinih ne sme preseči območja vrednosti, ki jo je predpisal proizvajalec vozila. V primeru, da referenčnih vrednosti za posamezno vozilo ni na razpolago, faktor lambda znaša 1±0,03.
V zapisnik o tehničnem pregledu vozila se vpiše največja izmerjena vrednost ogljikovega monoksida (CO) in lambda faktor ter vrtilna hitrost pri kateri sta bili ti vrednosti izmerjeni.
3. Na vozilih z vgrajenim motorjem s kompresijskim vžigom (dieselskim motorjem) se opravlja kontrola v naslednjem obsegu:
Pregled tesnosti izpušnega sistema, vizualni pregled sistema za čiščenje izpušnih plinov in njegovih sestavnih delov, meritev koeficientov motnosti (k) izpušnih plinov (dimnosti) pri najmanj treh in največ osmih zaporednih pospeševanjih motorja s prostega teka na maksimalno vrtilno hitrost motorja ter brez obremenitve motorja.
Aritmetična srednja vrednost koeficientov motnosti (k) izpušnih plinov (dimnosti), izmerjenih pri zadnjih treh zaporednih pospeševanjih, ne sme preseči vrednosti, ki jo je podal proizvajalec vozila. V primeru, da referenčnih vrednosti za posamezno vozilo ni na razpolago, dimljenje ne sme preseči najvišje predpisane vrednosti.
Pri tem pasovna širina posameznih koeficientov motnosti (Δk) izpušnih plinov (dimnosti) ne sme preseči 0,5 m(na –1). Pasovna širina je definirana kot razlika med največjim in najmanjšim koeficientom motnosti (k) izpušnih plinov, izmerjenim pri zadnjih treh pospeševanjih.
Pri motornih vozilih, ki so bila prvič registrirana pred 1. 1. 1980, se zgornja kontrola ne opravlja.

65. člen

Na vozilih z vgrajenim štiritaktnim Ottovim motorjem, katerih izpušni plini se ne čistijo s sodobno napravo za čiščenje izpušnih plinov, kot je tristezni katalizator z lambda regulacijo, se opravlja kontrola po naslednjem postopku:
1. Priprava merilne naprave na meritev
– namestitev senzorjev za meritev temperature motorja na vozilo,
– namestitev senzorjev za meritev vrtilne hitrosti na vozilo,
– namestitev sonde za izpušne pline na izpušno cev vozila.
2. Vnos podatkov v merilno napravo
Izbira vrste preizkusa
– vozilo brez katalizatorja, prvič registrirano pred 1. 10. 1986,
– vozilo brez katalizatorja, prvič registrirano po 1. 10. 1986.
Vnos identifikacijskih podatkov o vozilu
– registrska oznaka,
– znamka vozila,
– tip vozila,
– številka šasije vozila,
– prevoženi kilometri.
Izbira vrste goriva:
– bencin,
– kondenzirani zemeljski plin,
– tekoči naftni plin,
– metanol.
Vnos referenčnih vrednosti:
– delovna temperatura olja [°C],
– najnižja vrtilna hitrost prostega teka [min(na –1)],
– najvišja vrtilna hitrost prostega teka [min(na –1)],
– najvišja dovoljena koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja [vol %].
3. Vizualni pregled
– pregled tesnosti izpušnega sistema, vizualni pregled sistema za čiščenje izpušnih plinov in njegovih sestavnih delov.
4. Kondicioniranje motorja
– ogrevanje motorja na delovno temperaturo.
5. Meritev emisij izpušnih plinov
– meritev volumske koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja; meritev traja 30 sekund.
6. Ocena uspešnosti preizkusa
– vnos objektivne ocene uspešnosti preizkusa (preizkus uspešen – da/ne).
7. Izpis podatkov preko tiskalnika
Izpis mora vsebovati naslednje podatke:
– podatke o preizkusnem mestu (pooblaščeni organizaciji),
– datum in čas preizkusa,
– identifikacijski podatki o vozilu (v skladu s točko 2),
– referenčne vrednosti (v skladu s točko 2),
– rezultat optičnega pregleda (v redu/ni v redu),
– izmerjene vrednosti temperature motorja [°C], vrtilna hitrost motorja [min-1], volumska koncentracija CO [vol %] in HC [vol ppm]),
– oceno uspešnosti preizkusa (preizkus uspešen/neuspešen).

66. člen

Na vozilih z vgrajenim motorjem s prisilnim vžigom (bencinskim motorjem), katerih izpušni plini se čistijo s sodobno napravo za čiščenje izpušnih plinov, kot je tristezni katalizator z lambda regulacijo, se opravlja kontrola po naslednjem postopku:
1. Priprava merilne naprave na meritev:
– namestitev senzorjev za meritev temperature motorja na vozilo,
– namestitev senzorjev za meritev vrtilne hitrosti motorja na vozilo,
– namestitev sonde za izpušne pline na izpušno cev vozila.
2. Vnos podatkov v merilno napravo
Izbira vrste preizkusa:
– vozilo s katalizatorjem.
Vnos identifikacijskih podatkov o vozilu:
– registrska oznaka,
– znamka vozila,
– tip vozila,
– številka šasije vozila,
– prevoženi kilometri.
Izbira vrste goriva:
– bencin,
– kondenzirani zemeljski plin,
– tekoči naftni plin,
– metanol.
Vnos referenčnih vrednosti:
– delovna temperatura olja [°C],
– najnižje vrtilne hitrosti prostega teka [min(na –1)],
– najvišje vrtilne hitrosti prostega teka [min(na –1)],
– najnižje vrtilne hitrosti povišanega prostega teka [min(na –1)] (2500 min(na –1)),
– najvišje vrtilne hitrosti povišanega prostega teka [min(na –1)] (2800 min(na –1)),
– najvišja dovoljena koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja [vol %],
– najvišja dovoljena koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri povišanem prostem teku motorja [vol %].
3. Optični pregled:
– pregled tesnosti izpušnega sistema, po potrebi optični pregled sistema za čiščenje izpušnih plinov in njegovih sestavnih delov.
4. Kondicioniranje motorja:
– ogrevanje motorja na delovno temperaturo.
5. Kondicioniranje katalizatorja:
– ogrevanje katalizatorja na delovno temperaturo (delovanje motorja najmanj dve minuti pri vrtilni hitrosti od 2500 min(na –1) do 4000 min(na –1) ).
6. Meritev emisij izpušnih plinov:
– meritev volumske koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja; meritev traja 30 sekund,
– meritev volumske koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih ter izračunavanje faktorja lambda pri povišanem prostem teku motorja (pri vrtilni hitrosti od 2500 min(na –1) do 2800 min(na -1); meritev traja 30 sekund.
7. Ocena uspešnosti preizkusa:
– vnos objektivne ocene uspešnosti preizkusa (preizkus uspešen – da/ne).
8. Izpis podatkov preko tiskalnika:
Izpis mora vsebovati naslednje podatke:
– podatke o preizkusnem mestu (pooblaščeni organizaciji),
– datum in čas preizkusa,
– identifikacijske podatke o vozilu (v skladu s točko 2),
– referenčne vrednosti (v skladu s točko 2),
– rezultat optičnega pregleda (v redu/ni v redu),
– izmerjene vrednosti (temperatura motorja [°C], vrtilna hitrost motorja [min(na –1)], volumske koncentracije CO [vol %], CO(2) [vol %], HC [vol ppm], O(2) [vol %], faktor lambda),
– oceno uspešnosti preizkusa (preizkus uspešen/neuspešen).

67. člen

Na vozilih z vgrajenim motorjem s kompresijskim vžigom (dieselskim motorjem) se kontrolirajo emisije izpušnih plinov pri prostem pospeševanju motorja z vrtilne hitrosti prostega teka do maksimalne vrtilne hitrosti ter brez obremenitve. Pri tem se z ustrezno napravo meri koeficient motnosti (k) izpušnih plinov.

68. člen

Na vozilih z vgrajenim motorjem s kompresijskim vžigom (dieselskim motorjem) se opravlja kontrola po naslednjem postopku:
1. Priprava merilne naprave na meritev:
– namestitev senzorjev za meritev temperature motorja na vozilo,
– namestitev senzorjev za meritev vrtilne hitrosti motorja na vozilo,
– namestitev, glede na vrsto vozila oziroma premer izpušne cevi, ustrezne sonde za izpušne pline na izpušno cev vozila.
2. Vnos podatkov v merilno napravo:
Izbira vrste preizkusa:
– vozilo z dieselskim motorjem,
– vozilo s turbo dieselskim motorjem.
Vnos identifikacijskih podatkov o vozilu:
– registrska oznaka,
– znamka vozila,
– tip vozila,
– številka šasije vozila,
– prevoženi kilometri.
Vnos referenčnih vrednosti:
– delovna temperatura olja [°C],
– najnižja vrtilna hitrost prostega teka motorja [min(na –1)],
– najvišja vrtilna hitrost prostega teka motorja [min(na –1)],
– najnižja vrtilna hitrost pri maksimalni vrtilni hitrosti [min(na –1)],
– najvišja vrtilna hitrost pri maksimalni vrtilni hitrosti [min(na –1)],
– najvišja aritmetična srednja vrednost koeficientov motnosti (k) izpušnih plinov meritev [m)na –1)],
– vrsta sonde (osebna vozila/gospodarska vozila).
3. Vizualni pregled:
– pregled tesnosti izpušnega sistema, vizualni pregled sistema za čiščenje izpušnih plinov in njegovih sestavnih delov.
4. Kondicioniranje motorja:
– ogrevanje motorja na delovno temperaturo.
5. Meritev vrtljajev prostega teka:
– meritev vrtljajev prostega teka v trajanju 10 s.
6. Meritev maksimalnih vrtljajev:
– meritev maksimalnih vrtljajev motorja.
7. Meritev emisij izpušnih plinov:
– Pred pričetkom pospeševalnih ciklov morata motor in turbo polnilnik (če je vgrajen) delovati v prostem teku.
– Vsa pospeševanja je treba opraviti s hitrim, a nenasilnim pritiskom na pedal plina ter v času, krajšem od ene sekunde.
– Pedal plina je treba pritisniti do konca ter ga v tem položaju zadržati najmanj 2 sekundi, da vbrizgovalna tlačilka doseže največjo zmogljivost tlačenja goriva.
– Pri vsakem pospeševalnem ciklu mora pred sprostitvijo pedala plina motor vozila doseči maksimalne vrtljaje, motor vozila, opremljenega s samodejnim menjalnikom pa s strani proizvajalca podane vrtljaje oziroma 2/3 maksimalnih vrtljajev, če podatki proizvajalca niso na voljo.
– Ves čas meritve emisij je treba nadzirati vrtljaje motorja.
– Opravijo se tri čistilna pospeševanja, pred katerimi mora motor delovati na prostem teku najmanj 10 s;
– Opravijo se tri merilna pospeševanja, pred katerimi mora motor delovati na prostem teku najmanj 10 s.
Po tretjem merilnem pospeševalnem ciklu se izračunata aritmetična srednja vrednost koeficientov motnosti (k) izpušnih plinov (dimnosti) ter pasovna širina posameznih koeficientov motnosti (Δk) izpušnih plinov (dimnosti) zadnjih treh merilnih pospeševanj. Če ena od vrednosti presega predpisane vrednosti, se lahko opravi dodatno merilno pospeševanje, nakar se ponovno opravi ovrednotenje zadnjih treh merilnih pospeševanj. Dodatna merilna pospeševanja se lahko opravljajo tako dolgo, dokler skupno število zaporednih merilnih pospeševanj ne doseže števila 8.
8. Ocena uspešnosti preizkusa:
– vnos objektivne ocene uspešnosti preizkusa (preizkus uspešen – da/ne).
9. Izpis podatkov preko tiskalnika:
Izpis mora vsebovati naslednje podatke:
– podatke o preizkusnem mestu (pooblaščeni organizaciji),
– datum in čas preizkusa,
– identifikacijske podatke o vozilu (v skladu s točko 2),
– referenčne vrednosti (v skladu s točko 2),
– rezultat optičnega pregleda (v redu/ni v redu),
– izmerjene vrednosti (temperaturo motorja [°C], vrtilna hitrost prostega teka motorja [min(na –1)], maksimalna vrtilna hitrost motorja [min(na –1)], absorbcijske koeficiente (k) izpušnih plinov (dimnosti) posameznih merilnih pospeševanj [m(na –1)], aritmetično srednjo vrednost koeficientov motnosti (k) izpušnih plinov (dimnosti) zadnjih treh merilnih pospeševanj [m(na –1)], pasovno širino posameznih koeficientov motnosti (Δk) izpušnih plinov (dimnosti) zadnjih treh merilnih pospeševanj [m(na –1)],
– oceno uspešnosti preizkusa (preizkus uspešen/neuspešen).

69. člen

Meritev hrupa motorja in hrupa izstopajočega zraka iz pnevmatskega zavornega sistema morata tehnika-kontrolorja izmeriti v naslednjih primerih:
– če na vozilo niso vgrajeni originalni rezervni deli izpušnega sistema,
– pri vozilih, ki opravljajo tehnični pregled za bolj zelena in bolj varna tovorna in priklopna vozila po resoluciji CEMT 95/4 in 96/5.
Hrup motorja in hrup izstopajočega zraka iz pnevmatskega zavornega sistema se meri pri mirujočem vozilu.
Hrup, ki ga povzroča vozilo, se meri na odprtem prostoru, s tem da je motor v prostem teku in segret na delovno temperaturo. Pred meritvijo se opravi vizualni pregled vozila. Okrog vozila mora biti najmanj 3 m proste asfaltirane površine brez ovir.
Pri merjenju hrupa sta lahko prisotna samo tehnika-kontrolorja.

70. člen

Hrup vozila se meri s fonometrom (karakteristika – krivulja A) v hitrem (»fast«) načinu merjenja. Med meritvijo mora biti mikrofon fonometra pritrjen na stojalo.
Hrup, ki ga povzroča izpušni sistem, se meri s fonometrom, katerega mikrofon je postavljen 0,5 m od ustja izpušne cevi, pod kotom 45°±10°, glede na vzdolžno os izpušne cevi. Mikrofon fonometra mora biti postavljen v višini izpušne cevi in ne nižje kot 0,2 m od tal.
V primeru izpušnega sistema z dvema ali več izstopnimi cevmi, ki so nameščene v medsebojni razdalji največ 0,3 m, se opravi eno meritev, tako da je mikrofon fonometra nameščen 0,5 m od ustja izpušne cevi in pod kotom 45°±10° glede na vzdolžno os najbolj oddaljene izpušne cevi, oziroma od izpušne cevi, ki je najvišje nad tlemi.
Pri vozilih, kjer so izpušne cevi nameščene v medsebojni razdalji večji od 0,3 m, se za vsako izpušno cev opravi samostojna meritev hrupa po postopku, predpisanem v drugem odstavku tega člena.
Pri vozilih z vertikalnim izpušnim sistemom je treba mikrofon fonometra namestiti na višino izstopa ustja izpušne cevi, in sicer na oddaljenosti 0,5 m. Usmerjen mora biti navzgor pod kotom 45°±10° glede na vertikalno os izstopa iz izpušne cevi.
Hrup izpušnega sistema se meri s tremi zaporednimi meritvami povprečne ekvivalentne vrednosti jakosti zvoka (RMS) v trajanju 15 sekund pri 75% vrtilne hitrosti največje moči motorja.
Pri obdelavi rezultatov posameznih meritev upoštevamo izmerjene vrednosti, zmanjšane za 1 dB(A). Na ta način odpravimo morebitne napake pri postopku merjenja.
Rezultati posameznih meritev se med seboj ne smejo razlikovati za več kot 2 dB(A). Kadar je razlika med posameznimi meritvami večja od 2 dB(A), se meritev ponovi.
V Zapisnik o tehničnem pregledu vozila se kot rezultat meritve vpiše največjo izmerjeno vrednost (zmanjšano za 1 dB(A)).
Jakost izmerjenega hrupa ne sme presegati emisij hrupa, predpisanega v tehničnih specifikacijah proizvajalca vozila in najvišjih dovoljenih vrednosti, predpisanih za posamezne vrste vozil.

71. člen

Emisija hrupa, ki ga povzroča izstopajoč komprimiran zrak iz pnevmatskega zavornega sistema, se meri na dveh merilnih mestih z leve in desne bočne strani mirujočega vozila, na razdalji 7 m od vira hrupa in na višini 1,2 m od tal.
Pred vsako meritvijo je treba doseči najvišji tlak v zavornem sistemu, nato se motor ugasne.
Hrup se meri med odzračevanjem delovne in parkirne zavore mirujočega vozila.
Na vsaki merilni točki se opravijo tri zaporedne meritve jakosti zvoka (MAX RMS). Od izmerjene vrednosti se odšteje 1 dB(A) zaradi upoštevanja morebitne še dopustne napake v metodi merjenja. Rezultati posameznih meritev se med seboj ne smejo razlikovati za več kot 2 dB(A). Če je razlika med posameznimi meritvami večja od 2 dB(A), se celotna meritev na posameznem mestu merjenja ponovi.
V Zapisnik o tehničnem pregledu vozila se kot rezultat meritve vpiše največjo izmerjeno vrednost (zmanjšano za 1dB).
Jakost izmerjenega hrupa ne sme presegati vrednosti, ki jo je podal proizvajalec vozila oziroma predpisanih vrednosti za posamezno vrsto vozila.

72. člen

Usmerjenost kratkega in dolgega svetlobnega snopa luči glavnega žarometa vozila se kontrolira z regloskopom.
Regloskop postavimo pred žaromet vozila, na katerem kontroliramo usmerjenost snopa luči glavnega žarometa, in sicer ne manj kot 20 cm in ne več kot 50 cm od žarometa, tako da dosežemo soosnost optičnih osi regloskopa in žarometa.
Regloskop in vozilo morata stati na vodoravni površini. Pri postavitvi regloskopa se mora upoštevati navodila proizvajalca regloskopa.
Pred pričetkom kontrole usmerjenosti dolgega in kratkega snopa luči glavnega žarometa vozila je treba preveriti tlak v pnevmatikah, ki mora ustrezati vrednostim, ki jih je določil proizvajalec vozila.
Nastavitveni gumb za spreminjanje usmerjenosti snopa luči glavnega žarometa mora biti v položaju za neobremenjeno vozilo.
Na regloskopu nastavimo vrednost usmerjenosti snopa luči glavnega žarometa v [%], ki jo mora po deklaraciji proizvajalca vozila dosegati snop luči glavnega žarometa. Če ta vrednost ni na voljo, se na regloskopu nastavi srednja vrednost predpisanega naklona snopa luči glavnega žarometa, kot je to določeno v odredbi o homologiranju cestnih vozil glede na namestitev svetlobne opreme.
Vozilo, katerega svetlobni snop luči glavnega žarometa ne dosega vrednosti, predpisanih v prejšnjem odstavku tega člena, ni tehnično brezhibno.

73. člen

Globina kanalov v dezenu pnevmatik se meri v glavnih kanalih na treh točkah, ki morajo biti izbrane tako, da se globina meri na vizualno najnižjem delu dezena.
V Zapisnik o tehničnem pregledu vozila se globina kanalov v dezenu vpiše le v primeru, kadar je ta manjša od predpisane za posamezno vrsto vozil. Izmerjena vrednost se v zapisnik vpiše z natančnostjo 0,1 mm.

3. Vodenje evidenc o tehničnih pregledih

74. člen

O opravljenem tehničnem pregledu vozila se vodi zapisnik na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (priloga št. 5).
Zapisnik o tehničnem pregledu vozila se vodi v treh izvodih in obsega podatke o vozilu, ugotovitve pregleda vozila ter končno oceno o tehnični brezhibnosti vozila.
Zapisnik o tehničnem pregledu vozila podpišeta tehnika-kontrolorja, ki sta opravila tehnični pregled vozila in ga potrdita z žigom pooblaščene organizacije.
Izredni tehnični pregled vozila se opravi na način, ki je predpisan za redni tehnični pregled. Ugotovitve izrednega tehničnega pregleda se vpišejo tudi v odredbo, s katero je policist odredil izredni tehnični pregled.

75. člen

Ugotovitve pregleda vozila se vpišejo v Zapisnik o tehničnem pregledu vozila na naslednji način:
– za ugotovljene napake in pomanjkljivosti na predpisanih napravah in opremi se v ustrezno rubriko vpiše znak »X«, v rubriki »opomba« pa se po potrebi ugotovljene napake podrobneje opišejo ali obrazložijo;
– za naprave, ki niso obvezne in jih vozilo nima, se v ustreznih rubrikah zapisnika vpiše znak »-»;
– stanja naprav in opreme, ki jih vozilo po predpisih mora imeti, v zapisnik ni treba posebej vpisati, če jih vozilo ima in so brezhibne.
Izpisi rezultatov meritev, ki se po določbah tega pravilnika izpišejo preko tiskalnika merilne naprave, morajo biti priloženi k tistemu izvodu Zapisniku o tehničnem pregledu vozila, ki ga hrani pooblaščena organizacija.

76. člen

Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja označi tehnik-kontrolor končni rezultat tehničnega pregleda vozila v Zapisniku o tehničnem pregledu vozila v rubriki »tehnična brezhibnost« z obkrožitvijo besed »DA« ali »NE«.
Prvi izvod zapisnika o opravljenem tehničnem pregledu vozila arhivira pooblaščena organizacija, drugi in tretji izvod pa se izroči stranki.

77. člen

Če je vozilo, za katero ni bila potrjena tehnična brezhibnost, ponovno tehnično pregledano najkasneje v treh delovnih dneh po prej opravljenem tehničnem pregledu in tehnik-kontrolor ugotovi, da so odpravljene napake, v ustreznih rubrikah zapisnika o tehničnem pregledu vozila obkroži znak, s katerim je bila označena predhodno ugotovljena napaka, vpiše datum ponovnega pregleda in potrdi tehnično brezhibnost vozila. Tak pregled je brezplačen.
Če od prejšnjega tehničnega pregleda, pri katerem so bile na vozilu ugotovljene napake oziroma pomanjkljivosti, pretečejo več kot trije delovni dnevi, se mora opraviti ponovni tehnični pregled vozila v celoti in sestaviti nov zapisnik.
V primerih iz prvega odstavka tega člena, ko zaradi izpisovanja zapisnika na računalniško vodeni stezi ni mogoče označiti odpravljene napake, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, se sestavi nov zapisnik in se ga arhivira skupaj z zapisnikom s predhodnega tehničnega pregleda vozila.

78. člen

Zapisnike o tehničnih pregledih vozil hrani pooblaščena organizacija skupaj s prilogami ločeno za vozila, za katera je potrdila tehnično brezhibnost, in za vozila, za katera tehnična brezhibnost ni bila potrjena. Zapisniki morajo biti zloženi po strogi abecedi priimkov in imen oziroma nazivov lastnikov vozil in po mesecih opravljanja tehničnega pregleda vozila.
Zapisnike o tehničnih pregledih vozil mora pooblaščena organizacija hraniti najmanj tri leta.
Pooblaščena organizacija mora voditi mesečno in letno statistiko o opravljenih tehničnih pregledih in ugotovljenih pomanjkljivostih v skladu z zahtevami Ministrstva za notranje zadeve.
Pooblaščena organizacija mora Ministrstvu za notranje zadeve na njegovo zahtevo posredovati Zapisnik o tehničnem pregledu vozila skupaj s priloženimi izpisi meritev in zahtevane statistične podatke.

4. Nalepka za tehnični pregled vozila

79. člen

Veljavna nalepka za tehnični pregled, nalepljena na vozilo, označuje:
– čas, v katerem je veljaven tehnični pregled vozila oziroma čas, ob izteku katerega je potrebno opraviti tehnični pregled vozila, razen za vozila iz 2. točke tretjega odstavka 188. člena zakona o varnosti cestnega prometa – v času dveh let po njihovi registraciji;
– čas, za katerega je plačano povračilo za uporabo cest, ki ga plačujejo lastniki registriranih vozil oziroma čas, za katerega je lastnik vozila oproščen plačila tega povračila – za vozila, za katera je predpisano to povračilo z uredbo Vlade Republike Slovenije;
– čas, za katerega je lastnik vozila zavarovan za avtomobilsko odgovornost – za vozila, katerih lastniki morajo skleniti tako zavarovanje.

80. člen

Vozilo se mora označiti z veljavno nalepko za tehnični pregled:
– če ni registrirano – pred registracijo vozila;
– če zanj ni predpisana registracija – pred pričetkom uporabe v cestnem prometu;
– če je registrirano, pa je na dan uveljavitve tega pravilnika zanj izdano prometno dovoljenje na obrazcu, predpisanem s pravilnikom o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah (Uradni list RS, št. 5/92 in 70/95) – v roku, v katerem poteče veljavnost tega prometnega dovoljenja, vendar najkasneje do 31. 12. 2002.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena, mora biti označen z veljavno nalepko za tehnični pregled lahki priklopnik, za katerega je bila izdana »Izjava o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila« (izjava A) in je bil prodan prvemu dokončnemu kupcu pred 1. 12. 2001 – najkasneje do 1. 5. 2002.

81. člen

Veljavno nalepko za tehnični pregled se nalepi na vozilo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da je za vozilo, za katerega se mora opraviti tehnični pregled, po opravljenem takem pregledu, izdan zapisnik, ki ni starejši od 30 dni, na katerem je potrjeno, da je vozilo spoznano kot sposobno za vožnjo v cestnem prometu;
– da je za registrirano vozilo ugotovljeno, da se njegovi podatki iz osme alinee tretjega odstavka 176. člena zakona o varnosti cestnega prometa, vpisani v prometno dovoljenje in listino o homologaciji vozila, ujemajo z dejanskim stanjem oziroma da je za lahki priklopnik ugotovljeno, da se njegovi podatki, vpisani v listino o homologaciji vozila, ujemajo z dejanskim stanjem;
– če je vozilo registrirano, da ni preteklo več kot 30 dni od dneva poteka veljavnosti zadnje nalepke, izdane za vozilo, da vozilo ni odsvojeno oziroma da lastnik vozila ni spremenil stalnega prebivališča, sedeža ali svojega imena, priimka oziroma naziva;
– da ne poteče veljavnost nalepke, nalepljene na vozilo, čez več kot 30 dni;
– da stranka predloži potrdilo na predpisanem obrazcu, da je za vozilo plačano letno povračilo za uporabo cest, ki ga plačujejo lastniki registriranih vozil oziroma da je lastnik vozila oproščen plačila takega povračila za predmetno vozilo, za čas, ki ni krajši od časa, ki bo označen na nalepki kot čas njene veljavnosti;
– da stranka predloži dokazilo, da je lastnik vozila zavarovan za avtomobilsko odgovornost za čas iz prejšnje alinee tega člena – za vozila, katerih lastniki morajo skleniti tako zavarovanje.
Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena ugotovi referent, ki določi tudi rok, ki se bo označil na nalepki kot rok njene veljavnosti.

82. člen

Na nalepki za tehnični pregled se označi, da velja eno leto, šteto od dneva, ko se nalepi na vozilo. Na nalepko se vpiše tudi številka šasije vozila, na katerega se nalepi in ponovljen datum veljavnosti nalepke.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena, glede označitve roka veljavnosti, se na nalepki označi sledeči rok njene veljavnosti:
– šest mesecev, za vozilo iz drugega odstavka 188. člena zakona o varnosti cestnega prometa, šteto od dneva poteka veljavnosti nalepke, ki je nalepljena na vozilo, če je vozilo registrirano oziroma šteto od dneva, ko se nalepka nalepi na vozilo, če vozilo ni registrirano;
– tri leta za lahke priklopnike, šteto od dneva njihove prodaje prvemu dokončnemu kupcu, če je bila zanje izdana »Izjava o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila« (izjava A) in če še ni poteklo dve leti in enajst mesecev od te prodaje vozila;
– čas, za katerega bo veljalo izdano prometno dovoljenje za začasno registrirano vozilo, kar mora referent določiti po predhodnem soglasju pristojne upravne enote, ki bo vozilo začasno registrirala;
– eno leto, šteto od dneva poteka veljavnosti nalepke, ki je nalepljena na registrirano vozilo, za vozilo iz prvega odstavka 188. člena zakona o varnosti cestnega prometa;
– datum, ki je za tri leta večji od datuma prve registracije vozila, za vozila iz 2. točke tretjega odstavka 188. člena zakona o varnosti cestnega prometa, na nalepki, ki bo veljala le v tretjem letu po prvi registraciji vozila;
– datum, ki je za eno leto kasnejši od datuma prve registracije vozila, za vozila iz prve alinee tretjega odstavka 188. člena zakona o varnosti cestnega prometa, na nalepki, ki bo veljala v prvem letu po prvi registraciji vozila.

83. člen

Veljavno nalepko za tehnični pregled vozila nalepi na vozilo tehnik-kontrolor, ko mu referent potrdi, da so izpolnjeni pogoji za izdajo nalepke in določi rok veljavnosti. V zapisnik o tehničnem pregledu vozila se vpiše podatke o novi nalepki in o odstranjeni nalepki za tehnični pregled vozila. Ti podatki se takoj vpišejo v računalniško evidenco registriranih vozil.
Preden tehnik-kontrolor nalepi nalepko za tehnični pregled na vozilo, mora vozilo identificirati ter z vozila odstraniti nalepko za tehnični pregled vozila, če je na vozilo že nalepljena taka nalepka.
Nalepko za tehnični pregled vozila je na vozilo treba nalepiti tako, da je z zunanje strani vozila vselej možno na preprost način ugotoviti potek roka njene veljavnosti.
Nalepka se nalepi:
– na vozila, ki imajo vetrobransko steklo, na notranjo stran vetrobranskega stekla, v spodnji desni kot;
– na priklopna vozila, na vidno, neizpostavljeno mesto na šasiji v bližini deklaracijske tablice. Površina, na katero se prilepi nalepka, mora biti čista, gladka in brez korozije;
– na traktorje, ki nimajo vetrobranskega stekla, na kovinski del, na vidno mesto poleg armaturne plošče;
– na motorna kolesa in kolesa z motorjem, na vidno mesto poleg rezervoarja za gorivo ali na prednje vilice.
Dokazila in zahteve, ki jih je predložila stranka za izdajo nalepke, mora pooblaščena organizacija hraniti skupaj z Zapisnikom o tehničnem pregledu vozila najmanj tri leta, šteto od dneva izdaje Zapisnika o tehničnem pregledu vozila.
Stroške za izdajo in namestitev nalepke za tehnični pregled vozila plača stranka.

84. člen

V primeru poškodbe, uničenja ali pogrešitve nalepke se lastniku vozila na njegovo pisno zahtevo izda nadomestna nalepka, razen v primeru, če je potekel rok veljavnosti nalepke ali če je nalepko odvzel policist na podlagi 220. člena zakona o varnosti cestnega prometa.
Nalepko izda pooblaščena organizacija na podlagi podatkov o poškodovani ali uničeni nalepki iz računalniške evidence registriranih vozil. Na nadomestni nalepki se označi rok veljavnosti uničene ali poškodovane nalepke.

85. člen

Policist odvzame nalepko za tehnični pregled vozila (220. člen zakona o varnosti cestnega prometa) tako, da jo fizično odstrani. Podatke o odvzeti nalepki mora policija takoj, ko odvzame nalepko, vnesti v računalniško evidenco.
Nadomestno nalepko namesto veljavne nalepke, ki jo je odvzel policist, se nalepi na vozilo, ko je izpolnjen pogoj iz prve in druge alinee 81. člena tega pravilnika. Na nadomestni nalepki se označi rok veljavnosti odvzete nalepke.
Če policist odvzame neveljavno nalepko za tehnični pregled vozila, se nalepi na vozilo novo nalepko, ko je opravljen tehnični pregled vozila ter so izpolnjeni vsi drugi pogoji, določeni v 81. členu tega pravilnika. Na novi nalepki se označi rok njene veljavnosti, kot to določa 82. člen tega pravilnika.

86. člen

Nalepka za tehnični pregled vozila mora biti izdelana iz retroodsevne folije, odporne na vplive okolja (UV sevanje, voda, udarci itd.).
Material za izdelavo nalepke in tisk na nalepki mora biti izdelan tako, da je ob normalnem ravnanju z njo zagotovljena njena uporabnost za obdobje veljavnosti.
Nalepka za tehnični pregled je sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim (priloga št. 6).
Natančnejša specifikacija materiala, iz katerega je izdelana nalepka, njegove mehanične in kemične karakteristike ter barvo nalepke se določi s pogodbo, ki jo sklene minister za notranje zadeve z organizacijo, ki izdeluje nalepke.

87. člen

Pooblaščena organizacija mora za označitev veljavnosti nalepke in izpis številke šasije uporabljati opremo po specifikaciji proizvajalca nalepke. Oprema mora biti dobavljiva na prostem trgu.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

88. člen

Določba prvega odstavka 82. člena, ki se nanaša na vpis številke šasije vozila in datum veljavnosti nalepke, se začnejo uporabljati v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika.

89. člen

Pooblaščene organizacije, ki so pridobile pooblastilo za opravljanje tehničnih pregledov vozil pred uveljavitvijo tega pravilnika, morajo pogoje iz 7., 10., 11. in 12. člena tega pravilnika izpolniti najkasneje do 1. 5. 2003, pogoje iz 13. in 14. člena tega pravilnika pa najkasneje do 1. 6. 2002.

90. člen

Pravna oseba oziroma njena enota mora pogoj iz prvega odstavka 3. člena izpolniti najkasneje v treh letih od dneva pridobitve pooblastila za opravljanje tehničnih pregledov vozil.
Pooblaščena organizacija oziroma enota tehničnih pregledov vozil, ki je pridobila pooblastilo pred uveljavitvijo tega pravilnika, mora pogoje iz prvega odstavka 3. člena izpolniti v treh letih od dneva uveljavitve tega pravilnika.

91. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil ter traktorjev in traktorskih priklopnikov (Uradni list SRS, št. 3/83).
Do izteka rokov iz 89. člena tega pravilnika se še naprej uporabljajo določbe 4. in 15. člena pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil ter traktorjev in traktorskih priklopnikov (Uradni list SRS, št. 3/83).

92. člen

Ta pravilnik začne veljati 3. decembra 2001.

Št. 0302-13/02-226/270-2001

Ljubljana, dne 22. novembra 2001.

dr. Rado Bohinc l. r.
Minister
za notranje zadeve

Priloga št. 1: Vizualni pregled in preizkušanje naprav in opreme vozila ter razlogi za ugotovitev, da naprave oziroma oprema vozila niso tehnično brezhibne

Priloga št. 2: Vizualni pregled in preizkušanje naprav in opreme motornih koles in koles z motorjem ter razlogi za ugotovitev, da naprave oziroma oprema motornih koles in koles z motorjem niso tehnično brezhibne

Priloga št. 3

          PROGRAM USPOSABLJANJA ZA TEHNIKE-KONTROLORJE


1. PREDPISI O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA, KI SE NANAŠAJO NA VOZILA

1.1 Zakon o varnosti cestnega prometa,

- Definicije vozil

- Dimenzije, skupne mase in osne obremenitve

- Registracija motornih in priklopnih vozil

- Vrsta in vsebina registrskih tablic

- Odvzem registrskih tablic

- Registracija vozil Ministrstva za obrambo

- Začasna registracija


2. PREDPISI O TEHNIČNIH PREGLEDIH MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL

2.1. Tehnični pregled motornih in priklopnih vozil

- Poslovni prostor

- Strokovni delavci

- Naprave in oprema

- Način opravljanja tehničnega pregleda vozila

- Zapisnik o tehničnem pregledu vozila

- Nalepka za tehnični pregled vozila

- Nadzor nad izvajanjem tehničnih pregledov motornih in priklopnih
vozil

- Šifrant vozil in oblik karoserij


3. PREDPISI O NAPRAVAH, OPREMI, DIMENZIJAH, SKUPNI MASI IN OSNI
OBREMENITVI VOZIL V CESTNEM PROMETU

3.1. Dimenzije, mase in oprema vozil

- Dimenzije vozil

- Mase in osne obremenitve

- Številka šasije

- Skladnost vozila s homologacijskimi in nacionalnimi predpisi

3.2. Naprave in oprema na vozilih v cestnem prometu

- Naprave za upravljanje

- Naprave za ustavljanje

- Naprave za osvetljevanje ceste in za dajanje svetlobnih znakov

- Naprave, ki omogočajo normalno vidljivost

- Naprave za dajanje zvočnih znakov

- Naprave za vzvratno vožnjo

- Naprave za kontrolo in za dajanje znakov

- Naprave za odvajanje in izpuščanje izpušnih plinov

- Naprave za spenjanje vlečnega in priklopnega vozila

- Druge naprave, ki imajo poseben pomen za varnost prometa

3.3. Oznake in oprema vozil v cestnem prometu


4. VODENJE EVIDENC O TEHNIČNIH PREGLEDIH

4.1. Varovanje osebnih podatkov


5. OSNOVE O HOMOLOGACIJI IN O PREIZKUŠANJU MOTORNIH IN PRIKLOPNIH
VOZIL

- Pomen homologacije vozil, naprav in opreme

- Homologacija vozil ter njihovih delov in opreme

- Ugotavljanje skladnosti vozila kot celote

- Klasifikacija vozil po ECE

- Homologacija tipa vozila

- Posamična odobritev vozila

- Predelana in dodelana vozila

- Izjava o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila

- Izjava o ustreznosti posamično pregledanega vozila

- Izjava o ustreznosti predelanega vozila


6. POZNAVANJE IN DELOVANJE GLAVNIH SESTAVNIH DELOV MOTORNIH IN
PRIKLOPNIH VOZIL

6.1. Motorji z notranjim zgorevanjem

6.1.1. Delitev motorjev

6.1.2. Izpušni plini

6.2. Podvozje, nadgradnja

6.3. Vzmetenje in obešenje koles - preme vozil

- Naloga vzmetenja

- Delovanje vzmetenja

- Vrste vzmeti

6.3.1 Jeklene vzmeti

6.3.2. Plinske vzmeti

6.3.3. Blažilniki

6.3.4. Obese koles

6.3.5. Postavitev premnih sornikov

6.3.6. Nastavitev koles (geometrija vodenja koles)

6.3.7. Gonilo za krmiljenje

6.3.8. Sistem krmilnih vzvodov

6.3.9. Servo naprava za krmiljenje

6.4. Zavorni sistemi

- Zgradba

- Glavni sestavni deli

- Delovanje

- Glavni zavorni valj, tesnenje, varovanje

- Naloge

- Gradnja in delovanje

6.4.1. Hidravlične zavore

- Lastnosti

- Zgradba

- Glavni sestavni deli

- Delovanje

- Izvedbe

6.4.1.1. Vrste zavornih krogotokov

6.4.1.2.  Bobnasta zavora

6.4.1.3.  Kolutne zavore

6.4.2. Zavorne obloge

6.4.3. Obraba in okvare hidravličnih zavor

6.4.4. Zavorna tekočina

6.5. Servo zavora

- Zgradba

- Glavni sestavni deli

- Delovanje

6.5.1. Podtlačni ojačevalnik zavorne sile

6.5.2. Hidravlični ojačevalnik zavorne sile

6.6. Regulacija zavorne sile (ABS in ASR)

- Naloge

- Prednosti in slabosti

- Konstrukcija sistema

- Delovanje

6.6.1. Hidravlične zasnove sistemov ABS za osebne avtomobile

- Pnevmatski zavorni sistemi

- Lastnosti

- Zgradba

- Glavni sestavni deli

- Delovanje

- Izvedbe

6.6.1. Okvare pnevmatskega zavornega sistema

6.6.2. ABS za pnevmatske zavorne sisteme

6.7. Mehanske zavore

6.8. Preizkušanje zavor

6.8.1. Preskušanje hidravličnih zavor

6.8.2. Preizkušanje pnevmatskih zavor

6.9. Pnevmatike

6.10. Vlečna sedla in vlečne sklopke

6.11. Merilniki hitrosti in tahografi

6.12. Naprave za osvetljevanje in dajanje signalov


7. PRAKTIČNA IZVEDBA TEHNIČNEGA PREGLEDA Z UPORABO PREDPISANIH
MERILNIH NAPRAV IN OPREME

7.1. Praktično usposabljanje

7.1.1. Praktično usposabljanje na preizkuševalni stezi za
preizkušanje osebnih avtomobilov

7.1.2. Praktično usposabljanje na preizkuševalni stezi za motorna
kolesa

7.1.3. Praktično usposabljanje na preizkuševalni stezi za tovorna
vozila

7.2. Postavke tehničnega pregleda motornih in priklopnih vozil

- Identifikacija vozila

- Kontrola sistema za zaviranje

- Kontrola naprave za upravljanje in volana

- Kontrola naprav za normalno vidljivost

- Kontrola luči, reflektorjev in električne opreme

- Kontrola osi, koles, pnevmatik, vzmeti in blažilcev

- Kontrola okvirja, šasije in drugih delov in oprema

- Merjenje emisij izpušnih plinov motorja bencinskih in dieselskih
motorjev

- Merjenje emisij hrupa

- Izpolnjevanje zapisnika o tehničnem pregledu vozila

- Analiza stanja vozila

- Označevanje vozila z nalepko za tehnični pregled vozila


    PROGRAM USPOSABLJANJA ZA ODGOVORNE DELAVCE OZIROMA VODJE
                       TEHNIČNIH PREGLEDOV

1. PROGRAM USPOSABLJANJA ZA TEHNIKA-KONTROLORJA


2. HOMOLOGACIJA VOZIL

2.1. Opredelitev osnovnih pojmov o homologaciji vozil

2.2. Homologacija delov in opreme za motorna in priklopna vozila

2.3. Homologacija motornih in priklopnih vozil

2.4. Homologacija tipa vozila

2.5. Posamična odobritev vozila

2.6. Evidenca in arhiviranje dokumentacije

2.7. Nadomestni deli za vozila

2.8. Pooblaščanje strokovnih organizacij

2.9. Nadzor nad izvajanjem homologacije vozil

2.10. Vsebina posameznih ECE predpisov


3. TEHNIČNI PREDPISI IN PREDELAVE MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL

3.1. Tehnični predpisi o trdnosti materialov

3.1.1. Tehnična dokumentacija o predelavi oziroma dodelavi vozila

3.1.2. Projekt nadgradnje

3.1.3. Vrste izvedb nadgradenj

3.1.4. Predelave vozil kategorije N

3.1.5. Predelave vozil kategorije M

3.1.6. Predelave vozil iz kategorije M v kategorijo N

3.1.7. Predelave vozil iz kategorije N  v kategorijo M

3.2. Tehnični predpisi za različne specialne nadgradnje
(prekucnik, betonski mešalec, za prevoz vozil, cisterne ipd.)

3.3. Tehnični predpisi za nadgradnje za vozila, za prevoz
nevarnega blaga


                PROGRAM USPOSABLJANJA REFERENTOV

1. ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA

- Opredelitev pojmov

- Registracija vozil

* Stvarna in krajevna pristojnost

* Evidenca registriranih vozil

* Pogoji za registracijo

* Vrste in vsebina registrskih tablic

* Zamenjava registrskih tablic

* Izbira dela oznak

* Odvzem registrske tablice

* Preizkusne tablice

* Začasna registracija

- Tehnični pregledi vozil

2. Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil

3. Odredba o določitvi registrskih območij

4. Vodenje upravnega postopka pri registraciji motornih in
priklopnih vozil

- Skrajšan upravni postopek

- Prva registracija

- Zamenjava prometnega dovoljenja

- Odjava vozila

- Sprememba lastništva

- Tehnične spremembe (barva, lastništvo ...)

- Izdaja preizkusnih tablic

5. Vodenje ročnih in računalniških evidenc registriranih vozil

6. Ročne evidence na UE

7. Računalniško usposabljanje v pooblaščeni organizaciji za
usposabljanje

- Usposabljanje na UE (praktično delo)

- Šifrant vozil in oblik karoserij

8. Praktična izvedba registracije

- Posamezni primer praktične izvedbe  registracije vozil

- Identifikacija stranke

9. Varovanje osebnih podatkov

Priloga št. 5: Zapisnik o tehničnem pregledu

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti