Na podlagi določb drugega odstavka 19.b člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00) in petega odstavka 50. in drugega odstavka 58. člena statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 1/01 in 33/01) je Občinski svet občine Idrija na 24. redni seji dne 15. 11. 2001 sprejel

S tem odlokom se podrobneje določajo naloge in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti v Občini Idrija.

Krajevna skupnost ima pečat, na katerem mora biti napis Občina Idrija in ime krajevne skupnosti.
Oblika pečata določi krajevna skupnost s svojim statutom.
Krajevna skupnost ima lahko svoj grb in zastavo, ki ju določi s svojim statutom.
Krajevna skupnost lahko s svojim statutom določi svoj krajevni praznik.

Člani krajevne skupnosti so osebe, ki imajo na območju krajevne skupnosti stalno prebivališče (v nadaljevanju: krajani).
Krajani v krajevnih skupnostih odločajo v zadevah, ki so s statutom Občine Idrija in s tem odlokom prenesene v izvajanje krajevnim skupnostim, preko svetov krajevnih skupnosti, ki jih volijo svobodno in tajno na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice.
Krajani v krajevnih skupnostih odločajo o zadevah iz pristojnosti krajevnih skupnosti tudi neposredno na svojih zborih, z referendumom in preko ljudske iniciative.

V krajevnih skupnostih se opravljajo naloge, ki se pretežno nanašajo na prebivalce te krajevne skupnosti in so jim prenesene v upravljanje s statutom občine in tem odlokom.
Naloge krajevnih skupnosti so:
1. organiziranje izvajanja naslednjih gospodarskih javnih služb, kadar to določa predmetni odlok o načinu izvajanja javne gospodarske službe:
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje in vzdrževanje krajevnih cest, javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– vzdrževanje in upravljanje javnih infrastrukturnih objektov (javne tržnice, javna igrišča, javna parkirišča in postajališča, javne sanitarije, javni vodovodi in pokopališča),
– sejemska dejavnost in dejavnost tržnice,
– vzpostavitev in vzdrževanje lokalnega telekomunikacijskega omrežja,
– plakatiranje,
2. neposredno izvajanje gospodarskih javnih služb, kadar to določa predmetni odlok o načinu izvajanja javne gospodarske službe, ki podrobneje določi način izvajanja te naloge,
3. vodenje in izvajanje investicij v javno cestno in komunalno infrastrukturo pod pogoji določenimi s statutom občine in tem odlokom,
4. upravljanje z lastnim premoženjem,
5. organiziranje različnih prireditev,
6. organiziranje zborov občanov, v sodelovanju s pristojnimi občinskimi službami pa tudi javnih razgrnitev prostorskih aktov ter sodelovanje pri organizaciji volitev in referendumov,
7. organiziranje pomoči v skladu s smernicami občinskega štaba civilne zaščite pri elementarnih in drugih nesrečah,
8. spodbujanje kulturno umetniških, športnih in drugih ljubiteljskih ter društvenih dejavnosti,
9. dajanje mnenj k rabi prostora v krajevni skupnosti,
10. podajanje predlogov ukrepov pristojnim občinskim organom na vseh področij iz izvirne pristojnosti občine, ki se nanašajo na posamezno krajevno skupnost,
11. obravnava vprašanj iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikovanje in posredovanje stališč in mnenj,
12. dajanje pobud in predlogov za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
13. seznanjanje župana občine s programi dela KS pred pripravo predloga odloka o proračunu občine,
14. posredovanje morebitnih informacij, pritožb in zahtev med krajani in občinskimi organi,
15. druge naloge, ki jih s posebnim odlokom ali sklepom prenese občinski svet v pristojnost krajevnim skupnostim.

Ob organizaciji izvajanja in neposrednem opravljanju gospodarskih javnih služb morajo krajevne skupnosti upoštevati določila zakona o gospodarskih javnih službah, zakona o varstvu okolja, občinskih predpisov s tega področja in usmeritve občinskega sveta glede načina izvajanja nalog.

Krajevne skupnosti lahko neposredno opravljajo javno gospodarsko službo, upoštevajoč pogoj pod 2. točko drugega odstavka 4. člena tega odloka, pod naslednjimi pogoji:
– da izvajanje teh dejavnosti ne ovira izvajanja drugih rednih nalog krajevnih skupnosti,
– da če za opravljanje teh dejavnosti krajevne skupnosti izrazijo interes in imajo za to usposobljen kader,
– da KS izpolnjuje zakonske pogoje za izvajanje teh dejavnosti.

O izvajanju svojih nalog določenih v 5. in 6. členu tega odloka, mora KS najmanj enkrat letno, praviloma ob zaključnem računu, poročati občinskemu svetu.
Če krajevna skupnost gospodarskih javnih služb ne izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in usmeritvami občinskega sveta, pa pri tem nastaja za prebivalce KS škoda, lahko občinski svet krajevni skupnosti odvzame pristojnost opravljanja teh dejavnosti ter določi način opravljanja le-teh.

Krajevne skupnosti lahko vodijo in izvajajo investicije v cestno in komunalno infrastrukturo:
– če za to izrazijo interes in zagotovijo ustrezno strokovno usposobljene kadre,
– če je posamezna investicija uvrščena v plan investicij občine ali program opravljanja stavbnih zemljišč,
– če je posamezna investicija uvrščena v proračun občine za tekoče leto,
– če je posamezna krajevna skupnost s planom investicij občine ali programom opremljanja stavbnih zemljišč pooblaščena za vodenje in izvajanje investicij.

Krajevne skupnosti so dolžne v postopku oddaje javnega naročila zagotoviti sodelovanje strokovnega delavca občinske uprave, ki ga določi župan.
O izvajanju investicij morajo krajevne skupnosti poročati občinskemu svetu, praviloma ob zaključnem računu.

Po končani izgradnji cestne in komunalne infrastrukture so krajevne skupnosti dolžne prenesti navedeno infrastrukturo v last občine, ki določi ustreznega upravljalca infrastrukture. Ob prenosu infrastrukture v last občine se določijo pogoji priključevanja na komunalno infrastrukturo za nove uporabnike.

Krajevne skupnosti določajo pogoje za oddajo in najem objektov, zemljišč ter drugega svojega premoženja ter določajo najemnine in zakupnine za oddano premoženje, kar lahko določijo s posebnim pravilnikom.

Delovanje in izvajanje nalog krajevnih skupnosti se financira iz naslednjih virov:
– sredstev občinskega proračuna,
– prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb,
– s plačili za storitve,
– prihodkov od premoženja krajevnih skupnosti,
– sredstev samoprispevka.

Krajevne skupnosti pridobivajo sredstva iz občinskega proračuna v obliki dotacij in neposrednih nakazil.
Za funkcioniranje krajevnih skupnosti se jim iz sredstev občinskega proračuna nakazujejo sredstva za pokrivanje funkcionalnih sredstev v obliki rednih mesečnih dotacij.
Za izvajanje nalog krajevne skupnosti na področju skupne komunale rabe, za izvajanje programa opremljanja stavbnih zemljišč, za investicije ter za druge namene, določene z vsakoletnim proračunom občine se iz sredstev občinskega proračuna krajevnim skupnostim na podlagi predloženih situacij in računov nakazujejo neposredna nakazila.

Osnova za določitev funkcionalnih stroškov za delovanje krajevnih skupnosti predstavljajo naslednja merila:
– število krajanov,
– obseg dela na področju vzdrževanja objektov skupne komunalne rabe,
– stroški delovanja sveta KS in drugih organov,
– obseg dela na področju izvajanja nalog programa opremljanja stavbnih zemljišč.

Funkcionalni stroški za delovanje krajevnih skupnosti se izračunajo na podlagi naslednjih kriterijev:
– glavarina v znesku 550 SIT na krajana,
– 3% vsakoletnega s proračunom občine določenega obsega sredstev skupne komunalne rabe za posamezno krajevno skupnost,
– znesek 150.000 SIT za stroške delovanja sveta KS in njihovih organov,
– 6% sredstev nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč zbranih v posamezni krajevni skupnosti,
– dodatek k glavarini:
– KS Idrija v višini 0,30 zneska glavarine,
– KS Sp. Idrija v višini 0,25 zneska glavarine,
– KS Črni Vrh v višini 0,20 zneska glavarine,
– KS Godovič v višini 0,15 glavarine.
Zneski iz prve in tretje alinee predhodnega odstavka tega člena se letno usklajujejo z višino rasti življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji.

Sredstva za skupno komunalno rabo, določena z vsakoletnim proračunom občine, se delijo ob upoštevanju fizičnega obsega objektov in naprav skupne komunalne rabe ter normativov za izvajanje posameznih del s področja skupne komunalne rabe.

Za izvajanje nalog iz programa opremljanja stavbnih zemljišč, prenesenih na krajevno skupnost se sredstva delijo ob upoštevanju obsega sredstev, zbranih in naslova nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča in komunalnega prispevka na območju posamezne krajevne skupnosti.

Krajevne skupnosti namenijo prihodke od lastnega premoženja, ki ga sestavljajo nepremičnine in premične stvari, denarna sredstva in pravice ter vrednostni papirji, za svoje delovanje KS in izvajanje nalog, določenih s statutom občine in tem odlokom.

Krajevne skupnosti lahko pridobivajo sredstva za izvedbo posameznih investicij tudi s samoprispevkom, ki se razpiše na podlagi določb zakona in statuta občine.

Za vse zadeve glede krajevnih skupnosti, ki niso določene s tem odlokom, se neposredno uporabljajo določbe zakona in statuta občine.

Krajevne skupnosti morajo uskladiti svoje statute, sprejete do uveljavitve statuta Občine Idrija in tega odloka, z določbami statuta občine in tega odloka v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, določbe, ki se nanašajo na financiranje nalog krajevnih skupnosti, pa se začnejo uporabljati z dnem veljavnosti odloka o proračunu Občine Idrija za leto 2002.