Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ekonomskih conah (ZEC-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. novembra 2001.

V zakonu o ekonomskih conah (Uradni list RS, št. 45/98) se 15. člen spremeni, tako da se glasi:

“(1) Uporabnik ekonomske cone lahko za namene iz drugega odstavka tega člena in pod pogoji iz tega zakona uveljavlja davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona.

(2) Uporabnik ekonomske cone lahko v skladu s tem zakonom, uveljavlja davčne ugodnosti zaradi:
1. začetnih investicij v dejavnostih, ki jih opravlja oziroma jih namerava opravljati v ekonomski coni (pri čemer pa ne gre za preselitev dejavnosti iz preostalega območja Slovenije v ekonomsko cono ali za nadomestitev že obstoječih osnovnih sredstev z novimi) ter zagotavljanja novih delovnih mest, povezanih z začetno investicijo, s čimer se povečuje skupno število zaposlenih v ekonomski coni ter
2. zagotavljanja novih delovnih mest, ki niso povezana z začetno investicijo, s čimer se povečuje skupno število zaposlenih v ekonomski coni.
(3) Davčnih ugodnosti v skladu s tem zakonom ni mogoče dodeliti:
1. za namen iz 1. točke prejšnjega odstavka za dejavnosti kmetijstva, ribištva, premogovništva in jeklarstva;
2. uporabniku ekonomske cone, ki je v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije ali uporabniku ekonomske cone, ki se v skladu z zakonom o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in 110/99) šteje za kapitalsko neustrezno podjetje;
3. uporabniku ekonomske cone, ki ima sam ali katerega ustanovitelj ima neporavnane zapadle davčne ali carinske obveznosti ali je v postopku zaradi prekrška ali suma kaznivega dejanja v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti.
(4) Davčne ugodnosti za namen iz 1. točke drugega odstavka tega člena, je mogoče uporabniku na področju dejavnosti transporta, ladjedelništva, industrije sintetičnih vlaken in industrije motornih vozil dodeliti le, če so poleg pogojev po tem zakonu izpolnjeni tudi posebni pogoji, določeni s posebnimi pravili, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči za ta področja. V tem primeru je potrebna predhodna priglasitev s strani pristojnega organa v skladu z zakonom o nadzoru državnih pomoči (Uradni list RS, št. 1/00 in 30/01; v nadaljevanju: individualna priglasitev).
(5) Če uporabnik ekonomske cone uveljavlja davčne ugodnosti v skladu s tem zakonom v povezavi z investicijskim projektom, ki se v skladu s predpisi o nadzoru državnih pomoči šteje za regionalni projekt velikega obsega, lahko davčne ugodnosti uveljavi v skladu s pogoji iz tega zakona in le na podlagi individualne priglasitve.
(6) O davčnih ugodnostih iz 20. člena tega zakona odloči davčni organ, pri katerem uporabnik ekonomske cone vlaga obračun davka od dobička pravnih oseb.“

20. člen se spremeni, tako da se glasi:

“Uporabnik ekonomske cone lahko v skladu s tem zakonom za dejavnost, ki jo opravlja v ekonomski coni, pridobi davčno ugodnost v naslednjih oblikah:

1. stopnja davka na dobiček pravnih oseb, določena z zakonom, ki ureja obdavčitev dobička pravnih oseb, se zniža, vendar ne sme biti nižja od 10%,
2. uporabnik ekonomske cone lahko v posameznem koledarskem letu za vlaganja v osnovna sredstva na območju ekonomske cone uveljavlja znižanje davčne osnove za davek od dobička pravnih oseb za znesek vlaganj v osnovna sredstva, vendar to znižanje ne sme preseči 50% vlaganja v koledarskem letu;
3. uporabnik lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za davek od dobička pravnih oseb za znesek izplačanih plač zaposlenih pripravnikov in drugih delavcev, ki jih je zaposlil v koledarskem letu in so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj šest mesecev prijavljeni pri Zavodu RS za zaposlovanje, vendar to znižanje ne sme preseči 50% tega zneska.“

Za 20. členom se dodata nova 20.a in 20.b člen, ki se glasita:

(1) Uporabnik ekonomske cone lahko pod pogoji iz tega člena uveljavlja davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona za sofinanciranje začetnih investicij ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo v:

– postavitev novega obrata,

– širitev obstoječega obrata,

– začetek nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstoječem obratu,

– nakup obrata, ki se je ukinil oziroma bi se ukinil, če ne bi bil prodan.

(2) Zgornja meja pomoči v obliki davčne ugodnosti za začetno investicijo ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo iz prejšnjega odstavka ne sme preseči 40% upravičenih stroškov investicije ali odprtja novih delovnih mest. Kolikor je uporabnik ekonomske cone majhno oziroma srednjeveliko podjetje, se zgornja meja lahko poveča za 15 odstotnih točk.

(3) Kot upravičeni stroški iz prejšnjega odstavka se štejejo v primeru začetne investicije:

– stroški nakupa zemljišč,

– stroški komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč,

– stroški gradnje ali nakupa objekta oziroma objektov,

– stroški za nakup strojev in opreme, razen stroškov za nakup osebnih motornih vozil,

– stroški investiranja v neopredmetena osnovna sredstva, vendar le v skladu s posebnimi pogoji, ki so določeni s predpisi o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči,

– stroški priprave investicijskih študij in projektov začetnih investicij.

(4) Kot upravičeni stroški iz drugega odstavka tega člena se v primeru odprtja novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo štejejo stroški dela novo zaposlenih delavcev za največ dveletno obdobje, ki zajemajo bruto plače in obvezne prispevke za socialno varnost.

(5) Davčne ugodnosti v skladu s tem členom lahko uveljavlja le uporabnik ekonomske cone, ki zagotovi sofinanciranje začetne investicije (brez državnih pomoči oziroma drugih oblik državnih sredstev), v višini, ki je enaka najmanj 25% upravičenih stroškov.

(6) Kot nova delovna mesta, povezana z začetnimi investicijami, v zvezi s katerimi je mogoče pridobiti državno pomoč, se štejejo delovna mesta, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je bila izvršena začetna investicija in so na novo odprta najpozneje v treh letih po dokončani investiciji ter delovna mesta, ki so na novo odprta v enakem obdobju zaradi povečanja stopnje izkoriščenosti zmogljivosti zaradi nove investicije. Povečanje števila delovnih mest pri uporabniku ekonomske cone se ugotavlja kot neto povečanje v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev.

(7) Začetna investicija oziroma novo odprta delovna mesta, povezana z začetno investicijo v zvezi s katero je uporabnik ekonomske cone uveljavil davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona, morajo biti zadržana v okviru ekonomske cone najmanj pet let po zaključku investicije. Če uporabnik ekonomske cone pred potekom tega roka odsvoji ali prenese osnovno sredstvo iz ekonomske cone ali ukine tako ustvarjena delovna mesta, mora v davčnem obdobju, v katerem izvrši prenos ali odsvojitev oziroma ukinitev delovnega mesta, vrniti sorazmerni del pridobljene državne pomoči.

(8) Če uporabnik ekonomske cone v zvezi s posamezno začetno investicijo prejema poleg davčnih ugodnosti po tem zakonu še drugo državno pomoč, skupna državna pomoč ne sme presegati višin, določenih v skladu z drugim odstavkom tega člena.

(1) Uporabnik ekonomske cone lahko pod pogoji iz tega člena uveljavlja davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona za sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest, ki niso povezana z začetnimi investicijami, nanašajo pa se na zaposlovanje pripravnikov in drugih delavcev, ki so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj šest mesecev prijavljeni pri Zavodu RS za zaposlovanje.
(2) Zgornja meja pomoči v obliki davčne ugodnosti za zaposlovanje iz prejšnjega odstavka ne sme preseči 40% upravičenih stroškov odpiranja novega delovnega mesta. Če je uporabnik ekonomske cone majhno oziroma srednjeveliko podjetje, se zgornja meja lahko poveča za 15 odstotnih točk.
(3) Kot upravičeni stroški iz prejšnjega odstavka se štejejo stroški dela novo zaposlenih delavcev za največ dveletno obdobje, ki zajemajo bruto plače in obvezne prispevke za socialno varnost.
(4) Uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja davčno ugodnost v skladu s tem členom le, če poveča skupno število delovnih mest v koledarskem letu, pri čemer se kot povečanje števila delovnih mest šteje neto povečanje v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev. Pri ugotavljanju povečanja števila delovnih mest se delovna mesta, odprta za delovni čas, krajši od polnega časa, upoštevajo sorazmerno.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek, uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja davčno ugodnost v skladu s tem členom za zaposlovanje težje zaposljive kategorije delavcev tudi v primeru, če ne povečuje skupnega števila delovnih mest v koledarskem letu, pod pogojem, da gre za nadomestno zaposlitev, ki je posledica prenehanja delovnega razmerja na zahtevo zaposlenega.
(6) Novo odprta delovna mesta, v zvezi s katerimi je uporabnik ekonomske cone uveljavil davčno ugodnost v skladu s tem členom, morajo biti ohranjena najmanj dve leti po poteku leta, v katerem jo je uporabnik uveljavil. Če uporabnik ekonomske cone pred potekom roka iz prejšnjega stavka ukine delovno mesto, v zvezi s katerim mu je bila dodeljena državna pomoč, mora v davčnem obdobju, v katerem je ukinil delovno mesto vrniti sorazmerni del dodeljene davčne ugodnosti.
(7) Če uporabnik ekonomske cone v zvezi z odpiranjem delovnih mest prejema poleg davčnih ugodnosti po tem zakonu še drugo državno pomoč, skupna državna pomoč ne sme presegati višin, določenih v skladu z drugim odstavkom tega člena.“

Črta se 29. člen.

V 32. členu se besedilo: “kakor tudi o postopku za izdajo odločbe davčnega organa iz 15. člena tega zakona“ nadomesti z besedilom “kakor tudi o uveljavljanju davčnih ugodnosti v skladu s tem zakonom“.

(1) Uporabniki ekonomskih con, ki so na dan uveljavitve tega zakona poslovali v ekonomskih conah in uveljavljali davčne olajšave v skladu s 15. in 20. členom zakona o ekonomskih conah pri plačevanju akontacij davka od dobička pravnih oseb za koledarsko leto 2001, obračunajo davek od dobička pravnih oseb za koledarsko leto 2001 v skladu s predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Uporabniki ekonomskih con, ki so na dan uveljavitve tega zakona poslovali v ekonomskih conah, lahko uveljavljajo davčne ugodnosti v skladu s tem zakonom, če izpolnjujejo pogoje, predpisane s tem zakonom.
(3) Kot začetne investicije, v zvezi s katerimi lahko uporabniki ekonomskih con uveljavljajo davčne ugodnosti v skladu z 20.a členom tega zakona se štejejo tudi začetne investicije, ki so jih uporabniki ekonomskih con, ki so na dan uveljavitve tega zakona poslovali v ekonomskih conah, začeli pred uveljavitvijo tega zakona in so v trenutku začetka investicije izpolnjevali pogoje iz prvega odstavka 20.a člena tega zakona, pa do trenutka uveljavitve tega zakona še niso bile zaključene.
(4) Kot nova delovna mesta, povezana z začetnimi investicijami, v zvezi s katerimi lahko uporabniki ekonomskih con uveljavljajo davčne ugodnosti v skladu z 20.a členom tega zakona, se štejejo tudi nova delovna mesta, ki so bila predvidena v sklopu projekta začetne investicije, ki so jih uporabniki ekonomske cone začeli pred uveljavitvijo tega zakona in so v trenutku začetka investicije izpolnjevale pogoje iz prvega odstavka 20.a člena tega zakona ter bodo odprta v treh letih po zaključku investicije.
(5) V primeru iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se pri določitvi zgornje meje pomoči upoštevajo vsa sredstva državne pomoči, ki jih je uporabnik ekonomske cone že prejel za isti namen pred uveljavitvijo tega zakona.
(6) Uporabnikom ekonomskih con iz prvega odstavka tega člena se lahko v koledarskem letu 2002, zaradi prilagoditve spremenjenim pogojem za pridobitev davčnih ugodnosti za poslovanje v ekonomski coni, dodeli posebna pomoč, v skladu s pravili, določenimi na podlagi zakona o nadzoru državnih pomoči.
(7) Uporabniki ekonomskih con iz prvega odstavka tega člena lahko v letu 2002 zaradi prilagoditve spremenjenim pogojem za pridobitev davčnih ugodnosti za poslovanje v ekonomski coni uveljavljajo dodatno davčno ugodnost in sicer največ do višine 40% sorazmernega dela upravičenih stroškov začetnih investicij, začetih v ekonomski coni pred uveljavitvijo tega zakona, ki so v trenutku začetka investicije izpolnjevale pogoje iz prvega odstavka 20.a člena tega zakona. Za mala in srednja podjetja se zgornja meja lahko poveča za 15 odstotnih točk. Uporabniki ekonomskih con iz tega odstavka lahko posebno pomoč po tem odstavku uveljavljajo le na podlagi individualne priglasitve.

Davčne ugodnosti v zvezi s plačevanjem davka od dobička pravnih oseb se v skladu s tem zakonom lahko izkoristijo prvič za koledarsko leto 2002.

Ta zakon začne veljati s 1. januarjem 2002.