Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o amnestiji (ZA-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. novembra 2001.

Obsojencem, ki so bili do uveljavitve tega zakona pravnomočno obsojeni na kazen zapora pred sodiščem Republike Slovenije, pa do uveljavitve tega zakona kazni zapora še niso prestali, se odpusti izvršitev ene četrtine izrečene kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: amnestija).
Obsojencem iz prejšnjega odstavka, ki so bili že obsojeni na kazen zapora za istovrstna kazniva dejanja (specialni povratniki) in so to kazen prestajali v kazenskem zavodu, ta kazen pa še ni bila izbrisana, se odpusti izvršitev ene petine izrečene kazni zapora.

Če ta zakon ne določa drugače, amnestija ne velja:
1. za obsojence, ki so bili obsojeni za:
– kaznivo dejanje umora po prvem in drugem odstavku 127. člena KZ oziroma po prvem, drugem in tretjem odstavku 46. člena KZ SRS (Uradni list SRS, št. 12/77),
– kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po drugem odstavku 134. člena KZ oziroma po tretjem odstavku 53. člena KZ SRS,
– kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, določena v devetnajstem poglavju KZ, oziroma kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in moralo, določena v enajstem poglavju KZ SRS,
– kaznivo dejanje neopravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196. členu KZ oziroma po 245. členu KZ SFRJ,
– kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po 197. členu KZ oziroma po 246. členu KZ SFRJ,
– kaznivo dejanje velike tatvine po tretjem odstavku 212. člena KZ oziroma po drugem in tretjem odstavku 166. člena KZ SRS,
– kaznivo dejanje ropa po 213. členu KZ oziroma po 168. členu KZ SRS,
– kaznivo dejanje roparske tatvine po 214. členu KZ oziroma po 167. členu KZ SRS,
– kaznivo dejanje goljufije po drugem odstavku 217. člena KZ oziroma po četrtem odstavku 171. člena KZ SRS (Uradni list SRS, št. 12/77),
– kaznivo dejanje izsiljevanja po 218. členu KZ oziroma po 172. členu KZ SRS,
– kaznivo dejanje poslovne goljufije po drugem odstavku 234.a člena KZ,
– kaznivo dejanje organiziranja denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo po tretjem odstavku 234.b člena KZ,
– kaznivo dejanje poneverbe po drugem odstavku 245. člena KZ oziroma po tretjem odstavku 141. člena KZ SRS,
– kaznivo dejanje ponarejanja denarja po prvem, drugem in tretjem odstavku 249. člena KZ oziroma po prvem, drugem in tretjem odstavku 168. člena KZ SFRJ,
– kaznivo dejanje ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po drugem, tretjem in četrtem odstavku 250. člena KZ oziroma kaznivo dejanje ponarejanja vrednotnic po drugem, tretjem in četrtem odstavku 169. člena KZ SFRJ,
– kaznivo dejanje pranja denarja po 252. členu KZ,
– kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 261. členu KZ oziroma po 191. členu KZ SRS ali kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja po 174. členu KZ SFRJ,
– kaznivo dejanje jemanja podkupnine po 267. členu KZ oziroma po 195. členu KZ SRS ali 179. členu KZ SFRJ,
– kaznivo dejanje hudodelskega združevanja po prvem in drugem odstavku 297. člena KZ oziroma po prvem in drugem odstavku 217. člena KZ SRS ali kaznivo dejanje združevanja za kazniva dejanja, določena z zveznim zakonom, po prvem in drugem odstavku 254. člena KZ SFRJ,
– kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po drugem in tretjem odstavku 310. člena KZ oziroma po drugem odstavku 220. člena KZ SRS,
– kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po drugem odstavku 311. člena KZ oziroma po drugem odstavku 249. člena KZ SFRJ,
– kaznivo dejanje ugrabitve letala ali ladje po 330. členu KZ oziroma kaznivo dejanje ugrabitve letala po prvem, drugem in tretjem odstavku 240. člena KZ SFRJ,
– kaznivo dejanje onesnaženja pitne vode po četrtem odstavku 337. člena KZ oziroma po prvem in drugem odstavku 242. člena v zvezi z 247. členom KZ SRS,
– kaznivo dejanje onesnaženja živil ali krme po četrtem odstavku 338. člena KZ oziroma po prvem in tretjem odstavku 243. člena v zvezi z 247. členom KZ SRS,
– kazniva dejanja zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev, določena v triintridesetem poglavju KZ,
– kazniva dejanja zoper človečnost in mednarodno pravo, določena v petintridesetem poglavju KZ oziroma v šestnajstem poglavju KZ SFRJ;
2. za obsojence, ki jim je bila v enotno kazen všteta tudi kazen zapora, izrečena za kazniva dejanja iz prejšnje točke tega člena;
3. za obsojence, ki so na dan uveljavitve tega zakona na begu.

Obsojencem, ki so bili obsojeni za kazniva dejanja iz 1. in 2. točke prejšnjega člena, razen za kazniva dejanja po prvi, drugi, tretji, četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deseti in dvaindvajseti alinei 1. točke prejšnjega člena, se odpusti izvršitev ene petine izrečene kazni zapora, če so na dan uveljavitve tega zakona starejši od šestdeset let.
Obsojencem, ki so bili za kazniva dejanja iz 1. in 2. točke prejšnjega člena obsojeni na mladoletniški zapor, se odpusti izvršitev ene petine izrečene kazni.

Postopek o amnestiji po tem zakonu uvede za obsojence, ki so na prestajanju kazni zapora ali na pogojnem odpustu, upravnik zavoda za prestajanje kazni zapora, v katerem obsojenci prestajajo kazen zapora oziroma iz katerega so bili pogojno odpuščeni, po uradni dolžnosti.
Postopek po prvem odstavku tega člena za pravnomočno obsojene, ki kazni zapora še niso nastopili, uvede sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji po uradni dolžnosti.
Če postopek po prvem in drugem odstavku tega člena v posamičnem primeru ni bil uveden po uradni dolžnosti, se mora uvesti na zahtevo državnega tožilca, obsojenca ali osebe, ki lahko v korist obdolženca vloži pritožbo (367. člen zakona o kazenskem postopku).

Odločbo o amnestiji ali odločbo, s katero se ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za amnestijo, izda upravnik zavoda za prestajanje kazni zapora, v katerem obsojenec prestaja ali je prestajal kazen zapora, oziroma sodišče iz prejšnjega člena.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena lahko v treh dneh od dneva vročitve pisne odločbe vložijo pritožbo državni tožilec, obsojenec in oseba, ki lahko v korist obdolženca vloži pritožbo (367. člen zakona o kazenskem postopku).

O pritožbi zoper odločbo upravnika zavoda za prestajanje kazni zapora iz prejšnjega člena odloča minister, pristojen za pravosodje, o pritožbi zoper odločbo sodišča, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji, pa pristojno višje sodišče.
Pristojni minister oziroma pristojno sodišče odloči o pritožbi v treh dneh.

Če je obsojenec na podlagi tega zakona kazen zapora v celoti prestal, se ga na podlagi odločbe iz 5. člena tega zakona takoj odpusti s prestajanja kazni zapora.

V postopku za izvedbo tega zakona se uporabljajo določbe zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.