Na podlagi 5. točke prvega odstavka 82. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97 in 13/98 – odločba US) je Državni zbor na seji dne 27. novembra 2001 sprejel

Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske (v nadaljnjem besedilu: program) določa temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj Slovenske vojske ter za njeno kadrovsko popolnjevanje in opremljanje v obdobju 2002–2007.
Cilj programa je oblikovanje sodobne, učinkovite in racionalne vojaške organizacije, ki bo lahko zagotavljala nacionalno obrambo, se vključila v sistem kolektivne obrambe in aktivno prispevala k stabilnosti v strateškem in regionalnem okolju. Z uresničevanjem programa se bo doseglo višjo pripravljenost Slovenske vojske in večja stopnja njene povezljivosti z zavezniki in partnerskimi državami.
Program temelji na resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 56/01), obrambni strategiji Republike Slovenije (Vlada RS, št. 820-00/98-4 z dne 31. 8. 2000), zakonu o obrambi, akcijskem načrtu za članstvo v NATO ter dosedanjem izvrševanju splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 32/00).
Ključne vsebine obrambne politike Republike Slovenije, ki opredeljujejo nadaljnji razvoj Slovenske vojske, so določene z resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije in z obrambno strategijo Republike Slovenije. Republika Slovenija izvaja aktivno varnostno politiko, ki presega izključno varovanje integritete lastnega ozemlja. Pri izvajanju te politike je Republika Slovenija na političnem in vojaškem področju usmerjena v bilateralno in multilateralno sodelovanje, še posebej v okviru Organizacije združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, Partnerstva za mir ter v bodoče članstva v NATO in Evropski uniji.
Strateška cilja Republike Slovenije na obrambnem področju sta članstvo v NATO in sodelovanje v skupni evropski varnostni in obrambni politiki. Strateški koncept NATO je dodatno vodilo preoblikovanja in priprav Slovenske vojske za članstvo v zvezi NATO in za izvajanje kolektivne obrambe oziroma sodelovanje z zavezniki in partnerji. V okviru priprav na članstvo v Evropski uniji je priprava na delovanje v okviru skupne evropske varnostne in obrambne politike ključnega pomena.
Obrambni sistem Republike Slovenije se mora prilagajati spremembam v strateškem okolju. Pri tem je pomemben selektivni pristop glede na zmogljivosti in razpoložljive vire. Preoblikovanje obrambnega sistema mora voditi k povečanju sposobnosti obrambnega sistema v skladu z razpoložljivimi viri, vendar z jasnim razumevanjem in sprejemanjem tveganja, ki ga povzroča omejenost virov. Preoblikovanje obrambnega sistema mora biti usmerjeno v zagotavljanje sil in zmogljivosti za izvajanje lastne in kolektivne obrambe ter aktivno sodelovanje v operacijah v podporo miru.
Obramba države, sodelovanje v operacijah v podporo miru, morebitno sodelovanje Republike Slovenije v kolektivni obrambi in izvajanje operacij izven ozemlja NATO, zahteva večjo prožnost in večnamenskost zmogljivosti obrambnega sistema. Slovenska vojska mora biti zato sposobna izvajati premike na večje razdalje, z ustrezno ognjeno močjo in zaščito. Imeti mora visoko kakovosten kader in opremo ter zadostno bojno in logistično podporo. Glede na razpoložljive vire bo Republika Slovenija prispevala predvsem k preprečevanju in obvladovanju regionalnih konfliktov v njeni bližini. Sodelovanje v obvladovanju regionalnih konfliktov izven ozemlja NATO in Evropske unije pa bo temeljilo na razpoložljivosti virov, povezanih s povečanim ogrožanjem nacionalnih interesov. S članstvom v NATO bo Republika Slovenija prevzela aktivno sodelovanje v kolektivni obrambi.

Slovensko vojsko sestavljajo sile za posredovanje, glavne in prostorske sile. Sile za posredovanje so združene v 1. brigadi Slovenske vojske. V dveh operativnih poveljstvih so glavne in prostorske sile. V operativnem poveljstvu vojaškega letalstva in zračne obrambe pa so samo glavne sile.
V glavnih silah je 7 brigad (2 motorizirani, 2 pehotni, 1 brigada vojaškega letalstva, 1 zračne obrambe in 1 obalne obrambe). V prostorskih silah je 6 vojaško teritorialnih poveljstev s 15 polki.
Najpomembnejše značilnosti dosedanje strukture in stanja v Slovenski vojski, ki jih je treba upoštevati pri njenem nadaljnjem preoblikovanju, so:
– bojna sposobnost in pripravljenost mirnodobne sestave Slovenske vojske omogočata omejeno reagiranje v miru (angažiranje v bojnih nalogah, pri zaščiti in reševanju ter v mednarodnem vojaškem sodelovanju);
– mirnodobne kadrovske in materialne zmogljivosti Slovenske vojske so razdrobljene in razporejene v številne mirnodobne enote in razvojna jedra, kar negativno vpliva na pripravljenost;
– Slovenska vojska ohranja in vzdržuje preobsežno infrastrukturo, ki zahteva znatna finančna sredstva;
– predvidene bojne zmožnosti vojne sestave Slovenske vojske odstopajo od tistih, ki jih je objektivno mogoče doseči z uspešnim operativnim razvojem ob mobilizaciji;
– sedanji ter s splošnim dolgoročnim programom razvoja in opremljanja Slovenske vojske predvideni obseg in struktura Slovenske vojske do leta 2010 sta prevelika glede na ogroženost in zmožnosti Republike Slovenije;
– v kadrovski strukturi stalne sestave je vrsta neskladij, ki se kažejo kot odstopanje splošne izobrazbe zaposlenih od zahtevane, odstopanje pri vojaškostrokovni izobrazbi, razkorak med osebnimi in nazivnimi čini, neuravnotežena struktura častniških in podčastniških činov, prehitro napredovanje in nedoločena karierna pot vojaških oseb, razlike v plačah, pomanjkljivo urejen status in vloga podčastnikov v poveljstvih ter poklicnih vojakov v enotah in previsoka povprečna starost pripadnikov stalne sestave;
– razmerje med stalno in rezervno sestavo Slovenske vojske je 1:10, kar kaže na poudarjanje pomena rezervne sestave. Razmerje med častniki in podčastniki stalne sestave je 1:1,4, med podčastniki in vojaki stalne sestave pa 1:0,5, kar je neustrezno in ni primerljivo s sodobnimi vojaškimi organizacijami;
– razpoložljiva naborna populacija, uveljavljanje ugovora vesti vojaški dolžnosti ter zdravstveno stanje nabornikov zahtevajo tudi spremembe sistema usposabljanja vojakov na služenju vojaškega roka ter iskanje možnosti za ustreznejše popolnjevanje Slovenske vojske;
– Slovenska vojska je dosegla pomembne rezultate na področju mednarodne povezljivosti in uveljavljanja vojaških standardov, ki veljajo v NATO. Z dosedanjim sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah ter na usposabljanjih in vajah si je Slovenska vojska pridobila tudi pomembne izkušnje.
Uresničevanje temeljnih razvojnih programov ter drugih razvojnih dokumentov je omogočilo dosedanji razvoj Slovenske vojske in njen prehod od članice v Partnerstvu za mir do resne kandidatke za članstvo v evroatlantskem zavezništvu. Vzpostavljene so tudi temeljne organizacijske, materialne in druge rešitve za nadaljevanje njenega preoblikovanja in vzpostavitev sodobne, racionalne in učinkovite vojaške organizacije.

Za spremenjeno mednarodno varnostno okolje sta značilna hitro spreminjanje in pojavljanje novih virov ogrožanja ter zmanjšanje pomena vojaškega ogrožanja. Spreminjanje virov in oblik ogrožanja zahteva spreminjanje zlasti strukture in obsega oboroženih sil. Navedeno velja tudi za Republiko Slovenijo. Značilnosti sprememb v varnostnem okolju so opredeljene v resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije.
Med stalne vire ogrožanja Republike Slovenije spadajo naravne in druge nesreče, neustrezni posegi v okolje in zdravstveno-epidemiološka ogrožanja.
V prihodnje bodo lahko tudi za Republiko Slovenijo aktualne grožnje, kot so terorizem, povezanost terorističnih in kriminalnih združb, uporaba nekonvencionalnih orožij in druge.
Spremembe v varnostnem okolju in virih so pomemben temelj za nadaljevanje in dokončanje preoblikovanja Slovenske vojske. S temi spremembami je potrebno uskladiti tudi razvojne programe za prihodnje srednjeročno obdobje. Spremembe v varnostnem okolju omogočajo tudi zmanjšanje skupnega obsega Slovenske vojske.

Bistvo nadaljnjega preoblikovanja Slovenske vojske je, da se bo vojna sestava zmanjšala na največ 26.000 pripadnikov. Povečati bo potrebno sile za posredovanje (poklicna sestava), razviti glavne in dopolnilne sile. Zlasti sile za posredovanje in glavne sile bo potrebno ustrezno opremiti. Nadaljevati in zaključiti bo treba opremljanje s ključnimi bojnimi sistemi, ki so se začeli uvajati s temeljnimi razvojnimi programi in izboljšati splošno pripravljenost vojske. Spremeniti bo potrebno notranjo strukturo stalne sestave, ki je bila vsa leta postavljena najprej za 66.700, nato pa za 47.000 pripadnikov. Srednjeročno jo je treba prilagoditi zmanjšani vojni sestavi. To bo omogočilo tudi učinkovitejšo usmerjanje razpoložljivih finančnih sredstev za njen razvoj.
Republika Slovenija je v procesu približevanja in vključevanja v zvezo NATO z akcijskim načrtom za članstvo v NATO in v procesu planiranja sprejela 52 partnerskih ciljev. Ti cilji določajo osnovne naloge in aktivnosti, ki jih mora država uresničiti do vključno leta 2006. Poleg dokončanja oblikovanja sil za posredovanje so prednostni cilji dopolnitve sistema poveljevanja in kontrole, logistike in zračne obrambe. Zato je potrebno že začete projekte na teh področjih nadaljevati in zaključiti.
Razvoj je treba usmeriti tako, da bo država sposobna zavarovati svojo varnost tudi z vojaško obrambo, ne glede na to, ali bo povabljena v članstvo v NATO. Ta interes in potrebo še posebej potrjujejo širše spremembe v varnostnem okolju po terorističnih napadih v ZDA.
S preoblikovanjem Slovenske vojske bo potrebno zagotoviti prehod v razvoju od količine h kakovosti. Izboljšati je treba njeno pripravljenost za izvajanje temeljnih nalog nacionalne obrambe, zaščite in reševanja ter zmožnosti za mednarodno vojaško sodelovanje in vključevanje Republike Slovenije v evroatlantske integracije.
Program razvoja Slovenske vojske mora določiti usmeritve preoblikovanja do leta 2007, za spreminjanje zakonskih, dolgoročnih razvojnih in doktrinarnih dokumentov ter omogočiti načrtovanje spremenjene organizacijske strukture Slovenske vojske.
Republika Slovenija bo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju ohranila naborni sistem in na njem temelječe popolnjevanje vojske in hkrati uvajala potrebne novosti pri popolnjevanju s poklicnimi pripadniki.
S programom za obdobje do leta 2007 se mora obrambno planiranje v Republiki Sloveniji uskladiti s sistemom obrambnega planiranja v NATO.

Temeljni namen Slovenske vojske bo tudi v prihodnje odvračanje vojaških groženj, vojaška obramba države v primeru napada, izvajanje obveznosti, prevzetih z mednarodnimi pogodbami, ki jih je sklenila Republika Slovenija, ter sodelovanje pri zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v skladu z njeno organizacijo ter zmogljivostmi.
Naloge Slovenske vojske v miru bodo:
– zagotavljanje pripravljenosti za delovanje;
– preprečevanje ogrožanja ter zaščita vojaških objektov, opreme in osebja;
– sodelovanje v zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah;
– sodelovanje v operacijah v podporo miru in humanitarnih operacijah;
– ustvarjanje zaupanja s sodelovanjem v bilateralnih in multilateralnih partnerskih programih ter v verifikacijskih postopkih pri nadzoru oborožitve.
Naloge Slovenske vojske v kriznih razmerah v širšem strateškem oziroma regionalnem okolju bodo:
– preventivna razmestitev sil z ukrepi za zaščito in pripravljenost;
– pripravljenost za posredovanje z ustreznimi silami;
– priprave za dopolnitev angažiranih sil in mobilizacijo;
– sodelovanje v operacijah v podporo miru in v humanitarnih operacijah.
Naloge Slovenske vojske v primeru obrambe bodo:
– izvedba operativnega razvoja;
– izvajanje vojaške obrambe na težiščnih smereh oziroma objektih;
– priprava in zagotavljanje pogojev za prihod in namestitev zavezniških sil;
– izvajanje vojaške obrambe v okviru zavezništva ali ob podpori prijateljskih držav.

Temeljne osnove preoblikovanja Slovenske vojske so:
– vojska se mora organizirati in razviti za vojaško obrambo države in verodostojno partnerstvo v zavezništvu;
– vojska bo enotna, brez zvrsti, temeljila bo na rodovski zasnovi;
– struktura vojske mora biti primerljiva s strukturo kopenskih vojsk razvitih industrijskih držav;
– vojaške enote se oblikujejo največ do brigadne ravni;
– težišče mora biti na razvoju, opremljanju in popolnjevanju sil za posredovanje.
Cilji preoblikovanja Slovenske vojske so:
– izboljšati je potrebno pripravljenost z organizacijskimi in strukturnimi spremembami ter spremembami načina delovanja;
– krepiti je potrebno mirnodobni del vojske za delovanje v miru in kriznih razmerah v širšem strateškem oziroma regionalnem okolju;
– obseg vojne sestave je treba zmanjšati glede na spremenjeno ogroženost in dejanske kadrovske in materialne zmožnosti za oblikovanje enot;
– struktura osebja se mora izboljšati s postopnim kadrovskim prestrukturiranjem;
– posodobiti je treba sistem poveljevanja in kontrole ter dopolniti razmejitev pristojnosti med strateško in operativno ravnijo poveljevanja in kontrole;
– posodobiti je treba sistem vojaške logistike.
Najpomembnejša izhodišča za načrtovanje sprememb so:
– načrtovanje obsega in strukture mora biti skladno z razpoložljivimi finančnimi viri, z upoštevanjem stroškov in zmogljivosti;
– obseg vojne sestave Slovenske vojske se bo oblikoval do največ 26.000 pripadnikov;
– posnemanje in prenašanje tujih modelov mora biti kritično in selektivno;
– vzpostaviti je treba takšno strukturo in pripravljenost sil, ki bo zagotavljala čim enostavnejši prehod iz mirnodobne v vojno organiziranost;
– obseg in struktura sil, namenjenih za uporabo na podlagi bilateralnih in multilateralnih sporazumov, se mora načrtovati realno in v okviru razpoložljivih virov;
– spremeniti je treba strukturna razmerja med častniki, podčastniki in vojaki ter okrepiti bojni del;
– uvajati je treba dopolnitve pri popolnjevanju in kariernem razvoju osebja;
– vojaška infrastruktura se mora prilagoditi obsegu in strukturi Slovenske vojske;
– izobraževanje in usposabljanje se mora prilagoditi spremembam v strukturi Slovenske vojske.

Pri vzpostavitvi nove strukture vojske bodo uveljavljene spremembe v sestavi in namembnosti sil za posredovanje. Glavne sile bodo strukturno dokončno preoblikovane, uveljavljen bo tudi nov koncept dopolnilnih sil na podlagi sedanjih prostorskih sil.
V naslednjih letih bo zmanjšan obseg vojne sestave Slovenske vojske. Obseg mirnodobne sestave bo povečan ob zmanjšanju števila brigad, polkov in bataljonov ter zmanjšanju številčnosti formacij.
V operativnem razvoju vojske bodo uveljavljeni novi mobilizacijski časi, ki bodo ustrezali spremenjeni ogroženosti države, namembnosti in strukturi sil. Primerljivi bodo z državami članicami NATO.
Kadrovsko prestrukturiranje bo postopno, s centralnim vodenjem kadrovskih postopkov in ob oblikovanju sistema kariernega razvoja častnikov in podčastnikov ter celovitega sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja.
S posodobitvijo sistema nadzora in upravljanja s komunikacijsko-informacijskim sistemom bo zagotovljeno njegovo učinkovito delovanje ter uporaba.
Pri posodobitvi vojaške logistike bo uveljavljen nov model organiziranosti logistike ter nova struktura logističnih elementov in enot. Skladno s tem bodo usklajeni tudi obseg in naloge materialne in zdravstvene oskrbe Slovenske vojske. Določeni in uveljavljeni bodo standardi logistične avtonomnosti po nivojih in po strukturi sil. Na podlagi navedenega bodo razmejene pristojnosti za upravljanje in izvajanje logistične podpore. Oblikovan bo celovit informacijski sistem za zagotovitev večje povezanosti in odzivnosti vojaške logistike.

Slovensko vojsko bodo sestavljale sile za posredovanje (reakcijske sile), glavne sile ter dopolnilne sile.
Glede na način popolnjevanja bo imela Slovenska vojska enote poklicne sestave (A-ešalon), enote s poklicnim jedrom in vojaškimi obvezniki na služenju vojaškega roka ter pripadniki rezervne sestave (B-ešalon) in enote rezervne sestave (R-ešalon).

Temeljni namen oblikovanja sil za posredovanje je zagotovitev pripravljenih sil za zaščito ali podporo nacionalnih interesov v miru in kriznih razmerah v strateškem oziroma regionalnem okolju ter nudenje pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. Sile za posredovanje bodo oblikovane tako, da bodo lahko uporabljene pri nalogah za podporo miru ter za hitro posredovanje in okrepitev enot glavnih sil. Sile bodo imele največ 30-dnevni rok za doseganje polne pripravljenosti. Opremljene in usposobljene bodo za delovanje na celotnem območju države in izven nje, za sodelovanje v humanitarnih dejavnostih, operacijah v podporo miru ter za izvrševanje drugih vojaških mednarodnih obveznosti države.
V silah za posredovanje bo do leta 2007 do 2300 poklicnih pripadnikov. Sile bodo sestavljali do trije bataljoni in spremljajoče enote za bojno in logistično podporo. Predviden obseg bo dosežen s postopnim kadrovskim popolnjevanjem posameznih modulov. Ob tem bo uveljavljeno tudi popolnjevanje z vojaki po pogodbi za določen čas nekaj let in z rezervnimi pripadniki po pogodbi za posamezno misijo.

Glavne sile Slovenske vojske bodo sestavljene iz dveh brigad, enot letalstva in zračne obrambe ter enot za podporo. Sile bodo morale doseči polno pripravljenost za delovanje v največ 90 dneh.
Obe brigadi bosta oblikovani iz treh bojnih bataljonov (eden oklepno mehanizirani), dveh do treh bataljonov bojne podpore, poveljniškega in logističnega bataljona. Obseg mirnodobnega dela brigade bo odvisen od popolnitve s stalno sestavo in od števila vojakov na služenju vojaškega roka. Brigadi bosta oblikovani tako, da lahko prepodredita del svojih enot ali sprejmeta določene enote ali taktične skupine.
Poveljstvo letalstva in zračne obrambe bo imelo v dveh letalskih bazah tri eskadrilje in podporne enote, polk zračne obrambe in bataljon za nadzor zračnega prostora.
Poveljstvo enot za podporo bo združevalo dosedanje samostojne bataljone (bataljon zvez, gardni bataljon, inženirski bataljon, bataljon za radiološko, kemijsko in biološko obrambo) in logistične enote Slovenske vojske.

Dopolnilne sile bodo sestavljene iz enot, teritorialnih logističnih elementov ter dopolnilnih centrov. Sile bodo imele za doseganje polne pripravljenosti za delovanje največ 180 dni časa.
Nalogam, razpoložljivi vojaški infrastrukturi, velikosti in geografskim značilnostim območja odgovornosti bo prilagojena organizacijska struktura, vrste ter velikost enot in ostalih strukturnih elementov posameznega vojaškega teritorialnega poveljstva. Enote do velikosti samostojne čete bodo oblikovane po modularnem načelu. V okviru dopolnilnih sil bodo oblikovane enote za zavarovanje objektov in nadzor ozemlja, izvidniške, inženirske, protidiverzantske enote, enote za zveze, logistične in druge enote.
Za izvajanje nalog vojaške teritorialne logistične podpore v miru in vojni bodo organizirane logistične enote vojašnic, delavnice in skladišča, vadišča in strelišča ter drugi elementi.
Dopolnilni centri, ki se bodo razvili iz učnih enot, bodo v miru v primeru potrebe in v vojnem času pripravljali ter usposabljali kadre za popolnitev enot Slovenske vojske.

Manjši obseg vojne sestave Slovenske vojske bo dosežen z zmanjšanjem števila brigad in preoblikovanjem sedanjih prostorskih sil ter z zmanjševanjem številčnosti formacij. V vojno sestavo Slovenske vojske bo razporejen okoli 1% državljanov.

Generalštabu bodo od leta 2004 dalje neposredno podrejeni Poveljstvo sil, Center vojaških šol, Vojaška zdravstvena služba in Verifikacijski center.
Poveljstvu sil bo podrejenih predvidoma pet poveljstev brigadne ravni (poveljstvo sil za posredovanje, dve poveljstvi brigad, poveljstvo sil letalstva in zračne obrambe ter poveljstvo enot za podporo) in predvidoma do šest vojaških teritorialnih poveljstev do polkovne ravni.
Poveljstvo sil za posredovanje bo odgovorno za sile za posredovanje, ki bodo v državi, in za sile, angažirane na misijah v tujini.
Poveljstvo sil letalstva in zračne obrambe bo pristojno za nadzor zračnega prostora, odgovorno bo za zračno obrambo na območju države ter za zračno podporo enotam Slovenske vojske.
Vojaška teritorialna poveljstva bodo odgovorna za poveljevanje silam, ki bodo organizirane po teritorialnem načelu, dopolnilne centre, teritorialne logistične enote in druge enote v njihovem sestavu. Poveljnikom vojaških teritorialnih poveljstev bodo funkcionalno podrejeni vsi poveljniki vojašnic v območju odgovornosti poveljstva. V njihovi pristojnosti bo organiziranje in izvajanje nalog, povezanih s podporo in sprejemom zavezniških sil v Republiki Sloveniji.
Preoblikovanje strukture poveljevanja in kontrole bo opravljeno postopoma, glede na spremembe in prenos pristojnosti na operativno raven poveljevanja. Sistem poveljevanja in kontrole bo izboljšan, dokončno bodo uvedeni novi štabni postopki ter posodobljeni informacijski sistemi za povezave med poveljstvi in enotami na vseh ravneh. Zagotovljene bodo povezave s poveljniškimi strukturami v mednarodnem okolju, predvsem pri nadzoru zračnega prostora.

S preoblikovanjem Slovenske vojske bo vzpostavljeno novo razmerje med posameznimi kategorijami pripadnikov stalne sestave ter zagotovljena ustrezna popolnjenost enot. To bo doseženo z ustreznejšim vrednotenjem zahtevnosti posameznih dolžnosti, pri čemer se bo postopoma zamenjevalo nekatere častniške dolžnosti s podčastniškimi in podčastniške z vojaškimi. Večji del odliva častnikov se bo postopoma nadomestilo s podčastniki in vojaki.
V letih od 2001 do 2007 se bo letno v vojski dodatno zaposlilo v povprečju 300 oseb, od tega predvidoma 270 vojakov in 30 častnikov. Podčastniki se bodo praviloma kadrovali med profesionalnimi vojaki. Kadrovsko strukturo Slovenske vojske bo možno izboljšati z upokojitvami in drugimi načini. Nadomestno zaposlovanje bo namenjeno zlasti zaposlovanju vojakov. Ciljno stanje 7.700 pripadnikov stalne sestave bo doseženo leta 2010.
Izdelan bo celovit načrt razvoja kadrov in kariernih poti. V strukturo vojaških oseb bo predvidoma uvedena nova kategorija vojaški uslužbenci. Uveljavljena bo dopolnjena metodologija za novačenje in popolnjevanje Slovenske vojske s poklicnimi in pogodbenimi pripadniki. Ustrezneje bo urejen status poklicnih pripadnikov stalne sestave kot del uslužbenskih razmerij v državnih organih. Izoblikovan in uveljavljen bo prenovljen sistem nagrajevanja in nadomestil, ki bo zagotavljal ustrezno plačilo in dodatke za zaposlene v Slovenski vojski kot del novega celovitega plačnega sistema v javnem sektorju. Odpravljene bodo dosedanje pomanjkljivosti pri kadrovskih postopkih. Posebna pozornost bo namenjena vzpostavitvi dopolnjenega celovitega sistema izobraževanja in usposabljanja kadrov Slovenske vojske.

Osnovno, dopolnilno ter dodatno izobraževanje in usposabljanje podčastnikov in častnikov Slovenske vojske bo potekalo v okviru domačih izobraževalnih civilnih institucij oziroma v sodelovanju s Centrom vojaških šol ter z enotami Slovenske vojske ter domačimi civilnimi izobraževalnimi institucijami. Dopolnilno in dodatno izobraževanje se bo lahko izvajalo tudi v tujini.
Dopolnilno in dodatno vojaško izobraževanje podčastnikov in častnikov bo organizirano kot redna oblika, kot izobraževanje in usposabljanje ob delu in na daljavo.
Vojaško izobraževanje in usposabljanje podčastnikov, kandidatov za častnike in častnikov stalne sestave bo organizirano z vojaškimi moduli v programih višjih in visokih strokovnih šol ter na fakultetah oziroma kot podiplomski študij. Za izobraževanje in usposabljanje višjih podčastnikov bo organizirano višje strokovno izobraževanje.
Usposabljanje poklicnih in pogodbenih vojakov bo potekalo po programih v okviru sil za posredovanje in glavnih sil. Usposabljanje vojne sestave Slovenske vojske bo prilagojeno novi strukturi in nalogam. Organizirano bo na podlagi srednjeročnih programov usposabljanja, ki bodo zagotavljali ustrezno stopnjo bojne sposobnosti pripadnikov in enot.

Zagotovljena bo racionalnejša uporaba infrastrukture in izvedena njena prilagoditev predvideni dopolnjeni organizacijski strukturi Slovenske vojske. Enote bodo razporejene v perspektivne vojašnice. Za neperspektivne vojašnice bo izdelan načrt njihovega opuščanja.

Deseti motorizirani bataljon Slovenske vojske bo dokončno oblikovan do konca leta 2002. Oblikovanje 20. motoriziranega bataljona se bo začelo leta 2004.
Spremembe v strukturi glavnih sil bodo opravljene v letih 2002–2003. Potekale bodo usklajeno s spremembami usposabljanja nabornega kontingenta in usposabljanja poklicnih pripadnikov.
Dopolnilne sile bodo oblikovane z zmanjšanjem obsega obstoječih prostorskih sil do konca leta 2003.
V letih 2004 in 2005 bosta obseg in struktura sil ponovno preverjena ter po potrebi spremenjena glede na doseženo stopnjo razvoja in oceno ogroženosti. Proučen bo sistem služenja vojaškega roka in predlagane morebitne dolgoročne spremembe pri opravljanju državljanskih dolžnosti.

Za nadaljnjo modernizacijo Slovenske vojske bo potrebno v obdobju do vključno leta 2007 zagotoviti dodatno sredstva v skupni višini 65.000 milijonov tolarjev po cenah ob sprejemu programa. Ta sredstva bodo omogočila dokončanje opremljanja sil za posredovanje, dopolnitev sistema poveljevanja in kontrole, logistike in zračne obrambe. Zato se bodo nadaljevali in dokončali nekateri programi, ki so se začeli uvajati v prvem delu izvajanja temeljnih razvojnih programov. Z vsakoletnimi proračuni pa bo potrebno v nadaljnjih letih zagotoviti najnujnejša sredstva za redno dejavnost Slovenske vojske.
Program nadaljnjega oblikovanja in opremljanja sil za posredovanje obsega nadaljevanje opremljanja 10. motoriziranega bataljona in 17. bataljona vojaške policije ter formiranje 20. motoriziranega bataljona z bojnimi vozili, protioklepnimi sistemi, pehotno oborožitvijo, inženirsko opremo, transportnimi vozili in ostalo opremo. Okvirna vrednost programa je 29.500 milijonov tolarjev.
Program dopolnjevanja sistema poveljevanja in kontrole obsega vzpostavitev primerljivosti in povezljivosti z NATO na področju medsebojnega posredovanja sporočil, vzpostavitev sistema frekvenčnega upravljanja za frekvenčno harmonizacijo z NATO, dopolnjevanje informacijske podpore poveljstev in povezav z NATO ter zagotovitev avtomatizirane obdelave in logističnega poročanja med najvišjimi nacionalnimi logističnimi ter podrejenimi enotami. Dokončati je potrebno tudi taktični telekomunikacijski sistem Slovenske vojske, ki ga ni bilo mogoče zaključiti v okviru dosedanjega izvajanja temeljnih razvojnih programov, ter zagotoviti ročne radijske postaje za Slovensko vojsko. Skupna vrednost programa je okvirno 8.000 milijonov tolarjev.
Program dopolnjevanja logistike Slovenske vojske obsega vzpostavitev avtomatskega prenosa podatkov regionalnim poveljstvom in vključitev v sistem vodenja in poveljevanja NATO. Vzpostaviti bo potrebno sistem za rokovanje z gorivi v skladu z NATO standardi. Oblikovati bo potrebno nacionalno enoto za logistično podporo silam v operacijah s predpisanimi rezervami, sanitetne zmogljivosti ter dopolniti urejenost in opremljenost letališke infrastrukture. Potrebno bo povečati tudi transportne zmogljivosti, zmogljivosti za vzdrževanje in zagotoviti ostalo opremo ter rezervne dele za zagotavljanje zahtevane razpoložljivosti enot za posredovanje. Načrtno se bo začelo obnavljati predpisane bojne komplete najnujnejših vrst streliva. Okvirna vrednost programa je 20.000 milijonov tolarjev.
V sistemu zračne obrambe bo potrebno zagotoviti opremljenost enot s taktičnimi nadzornimi centri ter organizirati in usposobiti dve enoti za zaščito enot za hitro posredovanje. Dokončati bo potrebno vzpostavitev avtomatskega nadzora nad orožji zračne obrambe in se vključiti v integriran sistem zračne obrambe. Skupno bodo potrebna sredstva v okvirni višini 7.500 milijonov tolarjev.
Izvedba oziroma nadaljevanje navedenih projektov in programov je nujno tudi v primeru, če država ne bo povabljena v članstvo v NATO. Uresničitev teh projektov namreč pomeni, da se bo zagotovila sposobnost Slovenske vojske za odvračanje vojaškega ogrožanja oziroma za vojaško obrambo države ter izvrševanje drugih, z zakonom predpisanih nalog. Tako oblikovana Slovenska vojska pa bo povezljiva in sposobna sodelovati z vojaškimi organizacijami članic NATO.

V projekciji sredstev, potrebnih za financiranje razvoja in opremljanja Slovenske vojske za obdobje 2002–2007, se poleg stroškov proračuna Ministrstva za obrambo, ki so le del obrambnih stroškov države, upoštevajo tudi sredstva za investicije v dopolnjene temeljne razvojne programe obrambnih sil ter sredstva za pokojnine vojaških oseb.
V opremljanje Slovenske vojske z vojaško opremo in oborožitvijo se bo v skladu s svojimi tehnološkimi in ustreznimi programi vključila tudi domača obrambna industrija, praviloma pod konkurenčnimi pogoji. Z vključevanjem obrambne industrije bo zagotovljeno tudi učinkovitejše vzdrževanje sredstev vojaške opreme in oborožitve.
Projekcija razvoja in opremljanja Slovenske vojske v naslednjem srednjeročnem obdobju temelji na predvideni rasti obrambnih izdatkov. Pri tem je upoštevano, da naj bi se število zaposlenih v Ministrstvu za obrambo v obdobju 2002–2010 povečalo tako, da bi bilo v letu 2010 skupno zaposlenih okoli 9100 oseb, od tega v Slovenski vojski 7700 oseb, v drugih delih Ministrstva za obrambo pa 1400 oseb. Z letnimi proračuni naj bi se poleg sredstev za redno dejavnost zagotavljala tudi sredstva za tekoče vzdrževanje obstoječe oborožitve in opreme ter za tekoče vzdrževanje tistih tehničnih sredstev, ki bodo kot nova uvedena v operativno uporabo z nabavami po temeljnih razvojnih programih.
Leta 2001 bodo obrambni izdatki (po NATO metodologiji) države v tekočih cenah znašali okrog 66.700 milijonov tolarjev ali 1,46% BDP, kar je več kot leta 2000, do katerega so obrambni izdatki padali vsa zadnja leta. Ti izdatki obsegajo sredstva za plače, sredstva za tekočo dejavnost in investicije, ki so se v tem letu financirale iz proračuna Ministrstva za obrambo, sredstva za vojaške pokojnine in sredstva za nove nabave iz investicij v temeljne razvojne programe obrambnih sil Republike Slovenije.
V projekciji za obdobje 2002–2007 je ob upoštevanju predvidene realne letne rasti BDP v celotnem obdobju predvideno povečanje obrambnih izdatkov Republike Slovenije do predvidoma nekaj nad 1,6% BDP na koncu načrtovanega obdobja. Po letu 2007 naj bi obrambni proračun realno naraščal za 7% letno, kar bi Slovenski vojski zagotavljalo postopen razvoj, modernizacijo in sodelovanje v mednarodnih operacijah.

Slovenska vojska mora biti v naslednjem srednjeročnem obdobju preoblikovanja sposobna reagirati na spremembe v strateškem okolju, predvsem pa na vse oblike ogroženosti, ki iz teh sprememb izhajajo.
Z načrtovanimi spremembami se mora zaključiti preoblikovanje Slovenske vojske v majhno, učinkovito in racionalno vojsko, sposobno zagotavljati nacionalno obrambo, hkrati pa mora omogočiti članstvo in aktivno sodelovanje v NATO in evropski varnostni ter obrambni politiki. Slovenska vojska se bo razvijala v vojsko, prepoznavno in povezljivo z drugimi zahodnoevropskimi vojskami. Nadaljnji razvoj Slovenske vojske bo skladen z materialnimi in kadrovskimi viri države, pri čemer je prednostno doseganje boljše pripravljenosti vojske z njeno nadaljnjo modernizacijo, izboljšanje sistema usposabljanja ter izboljšave v kadrovski strukturi. Oblikovanje sil za posredovanje in večja profesionalizacija sta ključna dejavnika nadaljnjega razvoja Slovenske vojske.
Slovenska vojska bo postala sodobna vojska, sposobna izvajati svoje naloge pri obrambi države, kot tudi v okviru mednarodne skupnosti v operacijah v podporo miru in kolektivni obrambi.
Z dnem objave tega programa v Uradnem listu Republike Slovenije preneha veljati splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 32/00).