Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) izdaja minister za promet

Z namenom, da se zagotovi varnost v železniškem prometu, določa ta pravilnik notranji red na železniškem območju in v vlakih, po katerem se morajo ravnati potniki in druge osebe, ter pooblastila in ukrepe železniških delavcev za njegovo vzdrževanje.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. železniško območje je zemljišče, na katerem so železniška proga, naprave in objekti, ki so neposredno namenjeni za opravljanje železniškega prometa, in obsega progovni pas in postajna poslopja s funkcionalnim zemljiščem;
2. železniška proga je spodnji in zgornji ustroj proge s pripadajočimi progovnimi in postajnimi napravami ter progovnim pasom ob progi;
3. prevoznik je javno podjetje ali druga pravna oseba, katere pretežna dejavnost je opravljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ki zagotavlja vleko vlakov;
4. železniška postaja je prometno mesto z najmanj eno kretnico, s katerega se vodi promet nasprotnih in zaporednih vlakov, vstopajo in izstopajo potniki in se naklada in razklada blago;
5. postajališče je mesto na železniški progi, ki je namenjeno za vstopanje in izstopanje potnikov;
6. železniški delavci so osebe v delovnem razmerju s prevoznikom ali upravljavcem javne železniške infrastrukture, ki opravljajo dela v železniškem prometu ali v zvezi z njim;
7. udeleženec v železniškem prometu je oseba, ki pri opravljanju lastne dejavnosti prihaja v neposredni stik z železniškim prometom;
8. potnik je oseba, ki pogodbeno uporablja železniške prometne storitve potniškega prometa.

Dostop na železniško območje in gibanje po njem sta dovoljena samo na tistih mestih, ki so za to določena, in sicer v času, ki ga določi upravljavec javne železniške infrastrukture, ki z območjem upravlja.
Na železniškem območju ter v vlakih je vsakdo dolžan spoštovati notranji red.

Osebe, ki opravljajo določena dela na železniškem območju, razen tistih železniških delavcev, ki jim je opravljanje del na določenem delu železniškega območja določeno v opisu delovnega mesta, morajo od upravljavca javne železniške infrastrukture predhodno dobiti pisno dovoljenje o času in pogojih, pod katerimi smejo opravljati ta dela.
Pisnega dovoljenja ne potrebujejo pristojni inšpektorji in pooblaščeni delavci ministrstva za notranje zadeve, če morajo službeno opraviti posamezno uradno dejanje ali vstopiti na železniško območje in se po njem gibati tudi na krajih, ki niso za to določena.
Delavcem pravosodja, carine, reševalnih postaj ter pripadnikom gasilskih enot ter civilne zaščite sta brez pridobitve predhodnega pisnega dovoljenja, po poprejšnjem obvestilu najbližje železniške postaje, dovoljena dostop in gibanje po železniškem območju na mestih, kjer sta dostop in gibanje omejena ali prepovedana, kadar morajo opraviti uradno dejanje in/ali poseg v primeru izrednih dogodkov v železniškem prometu ali v drugih izrednih primerih.

Osebe, ki se zadržujejo na železniškem območju ali v vlaku, so dolžne same skrbeti za svojo osebno varnost. Tem osebam je prepovedano:
– hoditi po tirih ali stati na tiru ali v njegovi neposredni bližini;
– hoditi ali se zadrževati med rumeno črto in tirom na peronu;
– hoditi ali se zadrževati preblizu vlaka ali vagonov, ki se premikajo;
– zadrževati se v prostoru med skladiščem in nakladalno-razkladalno klančino in vozili, ki se premikajo ali se bodo premikala;
– hoditi čez železniški most, skozi predor in po drugih gradbenih objektih na železniški progi;
– sedeti ali stati pri odprtih vratih ali na stopnicah vagona in na prehodnih mostičkih ter na drugih mestih, ki niso namenjena prevozu potnikov;
– prečkati tire na mestih, ki niso določena za prehod;
– hoditi čez odbojnike ali se plaziti pod njimi;
– skakati na vozila ali z njih, medtem ko se ta premikajo;
– voziti se v vlaku, ki ni namenjen prevozu potnikov, brez dovoljenja prevoznika ali upravljavca;
– nagibati se med vožnjo vlaka skozi okno in odpirati vhodna vrata vagona ali se naslanjati nanje;
– umazati, poškodovati ali odtujevati inventar in drugo opremo v vlakih za prevoz potnikov in v prostorih, ki so namenjeni potnikom;
– metati skozi okno vagona kakršnekoli predmete ali odpadke ali izlivati tekočino;
– parkirati motorna in druga vozila na železniškem območju na mestih, ki niso za to določena;
– vzpenjati se na strehe železniških vozil, na naklade odprtih tovornih vagonov in konstrukcije železniških naprav;
– s tekočinami polivati ali škropiti konstrukcije železniških naprav, vodnike, izolatorje in železniška vozila;
– zlagati kakršen koli material ob drogove voznega omrežja,
– vsako vedenje ali dejanje, s katerim bi se ogrozila varnost potnikov, drugih oseb ali varnost železniškega prometa.

Potnikom je dovoljeno zadrževanje v čakalnicah, na peronih in v drugih, zanje namenjenih prostorih.
Uporabnikom železniških storitev pri prevozu blaga je dovoljeno zadrževanje v prostorih in na mestih, kjer se prevzema in izroča blago, in v prostorih, določenih za delo z uporabniki.

Na železniških postajah, kjer so podhodi ali nadhodi na perone, sta vhod in izhod dovoljena samo po tej poti.
Na železniških postajah in postajališčih je pri vstopanju v vlak in izstopanju iz njega prečkanje tirov dovoljeno le na za to določenih mestih.
Vstop potnikov v vlak in izstop iz njega sta dovoljena le na železniških postajah in postajališčih na tisti strani, na kateri je peron.
Če sta perona na obeh straneh istega tira, je vstop in izstop potnikov v vlak in iz njega dovoljen le na tisti strani, na kateri je postajno poslopje.
Mesto, na katerem sta dovoljena vstop na peron in izhod z njega, mora biti označeno.

V prostore, ki so namenjeni potnikom, in v vlake za prevoz potnikov ni dovoljeno vnašati:
– snovi in predmetov, ki se po predpisih ne smejo prevažati kot prtljaga;
– predmetov, ki utegnejo biti drugim potnikom v napoto, nadlego ali jim povzročati škodo;
– živali, razen v izjemnih primerih, ki so določeni v Potniški tarifi;
– nevarnih snovi in predmetov, eksplozivnih in lahko vnetljivih snovi, predmetov in snovi, ki se lahko same vnamejo, strupenih, radioaktivnih ali jedkih ter zaudarjajočih ali kužnih snovi;
– napolnjenega orožja, razen organom za notranje zadeve in varnostnim organom slovenske vojske v času opravljanja uradne dolžnosti.
Predmetov iz prejšnjega odstavka tega člena ni dovoljeno sprejemati v hrambo v garderobo.
Potniki, ki s posebnim dovoljenjem nosijo strelno orožje (člani lovskih ali strelskih društev idr.) smejo le-to nositi samo spravljeno v toku in nenapolnjeno.

Osebe, ki imajo po pogodbi s prevoznikom ali upravljavcem pravico prodajati pijačo, hrano in drugo v prostorih, namenjenih za potnike, ter v vlakih za prevoz potnikov, morajo na zahtevo pooblaščenega železniškega delavca pokazati osebni dokument in dovoljenje za tovrstno delo.

V primeru nevarnosti za življenje potnikov zaradi bolezni ali poškodbe je take potnike treba prepeljati do prve železniške postaje, kjer jim je mogoče ustrezno pomagati.

V prostorih, namenjenih za potnike, ter v vlakih za prevoz potnikov je prepovedano prosjačenje in zadrževanje brezdomcev.
Vinjene in druge osebe, ki se nedostojno vedejo ali s svojim vedenjem nadlegujejo potnike in druge osebe v prostorih, ki so namenjeni potnikom, ter osebe, ki se ne ravnajo po predpisih o javnem redu in notranjem redu na železnici, je treba odstraniti iz teh prostorov.
Osebe iz prejšnjega odstavka tega člena so na zahtevo pooblaščenega delavca dolžne izstopiti iz vlaka na prvi postaji, kjer ima vlak postanek, in nimajo pravice do vrnitve prevoznine.
Vinjenim osebam na vlakih in na postajah ni dovoljeno prodajati alkoholnih pijač.

Prepovedano je kajenje v vseh prostorih, ki so namenjeni potnikom in drugim uporabnikom železniških storitev, ter v vlakih za prevoz potnikov, razen v mednarodnih vlakih in v vlakih, ki imajo posebne oddelke za kadilce.
Prevoznik mora prepoved kajenja ter označbo prostorov za kadilce objaviti na vidnem mestu.

Za vzdrževanje notranjega reda so pooblaščeni železniški delavci, ki pri delu nosijo službeno delovno obleko z vidnimi železniškimi oznakami, in drugi železniški delavci, katerih naloga je vzdrževanje notranjega reda in ki izpolnjujejo pogoje v skladu z zakonom.

Pri izvajanju notranjega reda imajo pooblaščeni železniški delavci zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
– zahtevati vpogled v identifikacijski dokument osebe, ki krši notranji red na železniškem območju ali na vlaku ali noče pokazati oziroma plačati vozne karte;
– opozoriti osebe, ki na železniškem območju in v vlakih za prevoz potnikov kršijo notranji red in predpisane varnostne ukrepe;
– z železniškega območja in z vlaka za prevoz potnikov odstraniti osebe, ki kljub opozorilu še naprej kršijo notranji red;
– opozoriti osebe, ki se zadržujejo na železniškem območju, kjer je to prepovedano, ter jih odstraniti s tega območja;
– prijaviti osebe, ki kršijo notranji red, pristojnemu organu;
– zaseči predmete, ki so bili uporabljeni pri kršenju notranjega reda, zasežene predmete pa priložiti pisni prijavi;
– zahtevati od policije, kolikor gre za kršitve uniformiranih pripadnikov Slovenske vojske, pa tudi od slovenske vojske, potrebno pomoč pri preprečevanju kršenja notranjega reda in njegovemu vzpostavljanju.

Pooblaščeni delavci morajo imeti za izvajanje notranjega reda službeno izkaznico, ki jim daje pravico opravljati delo in izvajati ukrepe, navedene v prejšnjem členu.
Na zahtevo obravnavane osebe so dolžni pooblaščeni delavci, ko izvajajo ukrepe za zagotovitev notranjega reda, pokazati službeno izkaznico.
Službena izkaznica vsebuje fotografijo in navedene pravice delavca.
Izkaznico izda delodajalec.

Izvlečki iz določil tega pravilnika se javno objavijo na vidnih mestih v prostorih, kjer se zadržujejo potniki, ter v vlakih za prevoz potnikov, tako da se z njimi lahko seznanijo vsi, ki so se dolžni po njih ravnati.

Upravljavec ali prevoznik lahko sprejme notranji predpis, s katerim podrobneje uredi način organizacije in izvajanja pooblastil iz tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o notranjem redu na železnici (Uradni list SFRJ, št. 47/78 in 68/84).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.