Na podlagi 13. in 15. člena zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) podeljuje koncesijo za rudarsko pravico pod pogoji, določenimi s to uredbo.
Koncesija se podeljuje za rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine, prod in pesek, v količini od 300.000 do 800.000 m3 letno, na pridobivalnem prostoru gramoznice Bakovska cesta »A«, Mestna občina Murska Sobota, na parcelah, št. 4877/1, 4879/1, 4881/1, 4883/1, 4885/1, 4887/1, 4888/1, 4889/1, 4890/1, 4892/1, 4893/1, 4893/2, 4897/1, 4898/1, 4902/1, 4902/2, 4903/1, 4904/1, 4905/1, 4906/1, 4907/1, 4908/1, 4909/1, 4919/1, 4919/2, 4927/3, 4928/2, 4929/2, 5083 in 5357, vse k.o. Murska Sobota.

V zvezi z mineralno surovino koncesionar lahko opravlja dejavnost izkoriščanja mineralne surovine za lastne potrebe, pri gradnji cest in objektov za potrebe izgradnje avtoceste, na odseku Vučja vas–Beltinci.

Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ki je javno podjetje,
2. da proti njemu ni uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
3. da uporabi mineralno surovino, ki jo pridobi, le za lastne potrebe,
4. da izpolni vse obveznosti, ki jih ima po uredbi o lokacijskem načrtu za smer avtoceste Maribor–slovensko-madžarska meja na odseku Vučja vas–Beltinci – območje odkupa zemljišč – območje pridobivanja gradbenega materiala, gramoznica »A« (Uradni list RS, št. 63/99),
5. da predloži zahtevano bančno garancijo v primeru izbire plačevanja sanacije po 8. členu uredbe o določanju plačila za sanacijo posledic rudarskih del (Uradni list RS, št. 43/00).

Izkoriščanje mineralne surovine na opredeljenem območju je v javni koristi.
Koncesija za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v pridobivalnem prostoru iz 1. člena te uredbe se podeli javnemu podjetju DARS, Družbi za avtoceste Republike Slovenije, d.d.
Koncesija iz prejšnjega odstavka se podeli z uveljavitvijo te uredbe.
Koncesionar je na podlagi te uredbe upravičen začeti vse upravne postopke, povezane s posegi v prostor, in opravljati druge investitorske posle.

Koncesionar mora v času pripravljalnih del ter v času izvajanja in opustitve posega gospodarskega izkoriščanja mineralne surovine, poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih pogojev po predpisih, zagotoviti še:
– ukrepe, da bo predvideni poseg v okolje izveden tako, da se v največji možni meri zmanjša poraba prostora in energije v času izvajanja;
– ukrepe, s katerimi se dosegajo največje možne stopnje varstva okolja pred emisijami plinastih, tekočih ali trdnih snovi v zrak, tla, površinske vode ali podtalnico;
– ukrepe za preprečevanje čezmernega onesnaževanja okolja z emisijami hrupa;
– smotrno izkoriščanje mineralne surovine z izbiro ustrezne sodobne tehnologije;
– ukrepe, s katerimi bo zagotovljeno upoštevanje pravil ravnanja, varstvenih režimov, izhodišč in naravovarstvenih pogojev za varstvo naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti;
– ukrepe za primer tveganja in nevarnosti za okolje v primeru ekološke nesreče kot posledice posega;
– ukrepe za zavarovanje vodnih virov, v primeru če koncesionar pride do nahajališča vode;
– dovozne poti do mesta izvajanja posega in jih primerno uredi;
– ukrepe, da se prepreči razlitje mineralnih ali sintetičnih olj in naftnih derivatov;
– ukrepe v zvezi s sanacijo med izvajanjem dejavnosti in po prenehanju izvajanja dejavnosti, in sicer tako, da se v največji meri vzpostavi novo ali nadomesti prejšnje stanje okolja.

Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki se podeljuje s to uredbo.

Koncesija se podeli za obdobje do izrabe potrebne količine mineralne surovine za gradnjo avtoceste in spremljevalnih objektov na odseku Vučja vas–Beltinci oziroma največ za obdobje desetih let.
Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
Koncesija se lahko podaljša na enak način, kot se podeljuje.

Koncesionar ima na območju z uredbo določenega pridobivalnega prostora izključno pravico do gospodarskega izkoriščanja mineralne surovine, ki je predmet koncesije.

Plačilo za koncesijo za pridobljeno mineralno surovino znaša 20% povprečne cene m3 mineralne surovine v raščenem stanju, določene z uredbo o načinu določanja plačila za rudarsko pravico (Uradni list RS, št. 43/00) za prod in za pesek. Plačilo za pridobivalni prostor in za sanacijo zemljišča se uredi s koncesijsko pogodbo.

Medsebojna razmerja med državo kot koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo. Za državo sklene koncesijsko pogodbo Vlada Republike Slovenije.
Koncesionar mora skleniti koncesijsko pogodbo pred pridobitvijo dovoljenja za izkoriščanje po 48. členu zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99).
Koncesionar postane zavezanec za plačevanje plačila za koncesijo z dnem izdaje dovoljenja iz prejšnjega odstavka.
V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe uredbe.

Nadzor nad izvajanjem rudarske pravice izvršujejo pristojni inšpektorji.

Rudarska pravica preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom rudarske pravice,
– z ugasnitvijo rudarske pravice.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.