Na podlagi 75. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96 in 44/00) ministrica za šolstvo, znanost in šport izdaja
P R A V I L N I K
o poklicni maturi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se določajo pogoji, način in postopek opravljanja poklicne mature. S pravilnikom se določa tudi način ocenjevanja znanja, imenovanje, sestava ter pristojnosti izpitnih odborov in komisij v šolah. Ta pravilnik ureja tudi sestavo in naloge državne izpitne komisije za poklicno maturo in predmetnih izpitnih komisij za poklicno maturo.
2. člen
(pogoji za opravljanje poklicne mature)
(1) Poklicna matura je oblika zaključnega izpita, s katero se pridobi srednja strokovna izobrazba.
(2) Poklicno maturo lahko opravlja dijak oziroma udeleženec izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: kandidat), ki je uspešno opravil zaključni letnik izobraževanja za pridobitev srednje strokovne izobrazbe (izobraževalni programi srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja in poklicnega tečaja).
(3) Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za opravljanje preizkusa znanja iz splošno izobraževalnih predmetov za kandidate po določbi 22. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju.
(4) Kandidat, ki se je prijavil k poklicni maturi, lahko zaradi nadaljevanja izobraževanja v istem izpitnem roku, lahko pa tudi v drugih rokih, opravlja tudi izpit iz maturitetnega predmeta v skladu s predpisi, ki urejajo maturo na gimnazijah.
3. člen
(kandidati s posebnimi potrebami)
(1) Kandidati s posebnimi potrebami opravljajo poklicno maturo po posebnih pravilih, ki jih določi minister, pristojen za srednje šolstvo (v nadaljevanju: minister).
(2) V pravilih iz prejšnjega odstavka se določijo tudi posebnosti ocenjevanja znanja.
4. člen
(deli poklicne mature)
(1) Poklicna matura v skladu z izobraževalnim programom obsega obvezni del in izbirni del.
(2) Obvezni del obsega prvo in drugo izpitno enoto, in sicer:
– prva izpitna enota je ustni in pisni izpit iz slovenščine oziroma italijanščine ali madžarščine za pripadnike narodnih skupnosti na narodno mešanem območju;
– druga izpitna enota je ustni ali pisni izpit oziroma ustni in pisni izpit iz temeljnega strokovno-teoretičnega predmeta.
(3) Izbirni del obsega tretjo in četrto izpitno enoto:
– tretja izpitna enota je ustni in pisni izpit iz matematike ali tujega jezika, lahko pa tudi drugega jezika na narodno mešanem območju, v skladu z izobraževalnim programom, po izbiri kandidata;
– četrta izpitna enota je izdelek oziroma storitev in zagovor, lahko pa tudi seminarska naloga in zagovor.
(4) Splošno izobraževalni predmeti poklicne mature iz prve in tretje izpitne enote so:
– slovenščina (italijanščina oziroma madžarščina za pripadnike narodnih skupnosti na narodno mešanem območju),
– matematika,
– tuji jezik in
– drugi jezik na narodno mešanem območju.
5. člen
(izvajalci)
(1) Šola izvaja poklicno maturo za kandidate, ki so se izobraževali na tej šoli.
(2) Šola izvaja poklicno maturo tudi za odrasle kandidate, ki se niso izobraževali na tej šoli, in izpita iz prve in tretje izpitne enote za kandidate iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika.
(3) Šola zagotavlja pogoje za izvajanje poklicne mature ter njeno spremljanje in vrednotenje.
(4) Opravljanje storitve oziroma izdelavo izdelka lahko šola organizira v sodelovanju z delodajalci tudi v delovnem okolju.
6. člen
(priznavanje drugih izpitov)
(1) Kandidatu, ki je opravil katerikoli maturitetni izpit ali izpit poklicne mature po drugem izobraževalnem programu oziroma zaključni izpit po izobraževalnem programu, po katerem se je pridobila srednja strokovna izobrazba po prejšnjih predpisih, se tak izpit prizna kot enaka oziroma ustrezna izpitna enota pri poklicni maturi.
(2) Predmete, iz katerih je mogoče priznati opravljen izpit po prvem odstavku tega člena, določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje.
II. IZPITNI ROKI IN RAZPOREDITEV IZPITOV
7. člen
(izpitni roki)
(1) Izpitni roki za opravljanje poklicne mature so: spomladanski, jesenski in zimski. Določijo se z letnim delovnim načrtom šole v skladu s izobraževalnim programom, šolskim koledarjem ter navodili ministra.
(2) Izpitni roki iz prvega odstavka tega člena se objavijo na oglasni deski v šoli najkasneje do konca oktobra za tekoče šolsko leto.
(3) Poklicno maturo opravljajo kandidati v istem izpitnem roku, kandidati s posebnimi potrebami oziroma s posebnimi pravicami po 56. členu zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter odrasli pa lahko v dveh izpitnih rokih.
(4) Če obsega izpitna enota pisni in ustni izpit, mora kandidat oboje opravljati v istem izpitnem roku. Enako velja za seminarsko nalogo, izdelek oziroma storitev ter zagovor.
(5) Kandidat lahko opravlja isti dan največ en pisni izpit ali dva ustna izpita ali izdelek oziroma storitev in zagovor ali ustni izpit in zagovor seminarske naloge.
8. člen
(objava razporeda)
(1) Šola objavi sestavo šolskih izpitnih komisij ter datum in uro za posamezni izpit najkasneje sedem dni pred začetkom izpitnega roka; najkasneje 24 ur pred začetkom izpita pa objavi razpored kandidatov po prostorih.
(2) Izpiti so lahko tudi ob sobotah.
9. člen
(izpitni red)
Poklicna matura poteka v skladu z izpitnim redom, ki ga določi minister.
III. ORGANI
10. člen
(državna izpitna komisija za poklicno maturo)
(1) Za usklajevanje pri pripravi in izvedbi poklicne mature imenuje minister državno izpitno komisijo za poklicno maturo, ki jo sestavljajo predsednik ter osem članov, ki so strokovnjaki na naslednjih področjih:
– izobraževanja odraslih,
– poklicnega in strokovnega izobraževanja,
– zunanjega ocenjevanja,
– splošnega izobraževanja,
– visokošolskega izobraževanja,
– normativnega urejanja srednjega šolstva ter
– vodenja in upravljanja šol, ki izvajajo poklicno maturo.
(2) Mandat komisije traja štiri leta.
(3) Administrativna in strokovna opravila za komisijo opravlja Državni izpitni center.
11. člen
(izpitni odbor)
(1) Poklicno maturo na šoli vodi izpitni odbor za poklicno maturo (v nadaljnjem besedilu: izpitni odbor).
(2) Izpitni odbor sestavljajo: predsednik, namestnik, tajnik in dva člana. Predsednik izpitnega odbora je ravnatelj, v organizacijskih enotah za izobraževanje odraslih oziroma v organizacijah za izobraževanje odraslih pa lahko tudi vodja izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj).
(3) Namestnika, tajnika in člane izpitnega odbora imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole v začetku šolskega leta za obdobje od 1. novembra do 31. oktobra naslednjega šolskega leta. Sestavo izpitnega odbora objavi najkasneje do konca oktobra tekočega šolskega leta.
(4) Administrativno-organizacijsko delo za izpitni odbor opravlja tajnik.
12. člen
(naloge izpitnega odbora)
Izpitni odbor izvaja naslednje splošne pristojnosti:
– organizira in vodi poklicno maturo na šoli,
– določi nadzorne učitelje pri pisnem izpitu, izdelavi izdelka oziroma storitve,
– določi ocenjevalce za pisni izpit,
– določi seznam tem za seminarske naloge in izdelke oziroma storitve,
– potrdi kandidatu predlog seminarske naloge ali izdelka oziroma storitve ter določi mentorja,
– v skladu z izpitnim katalogom določi uporabo pripomočkov pri izpitu,
– določi in objavi dan in uro opravljanja izpita ter razpored po prostorih,
– določi merila za pretvorbo točk v ocene pri drugi in četrti izpitni enoti,
– določa ocene za posamezne predmete oziroma splošni učni uspeh kandidatov,
– določa navodila za izvedbo poklicne mature na šoli,
– sprejme poročilo o poteku in rezultatih poklicne mature in
– odloča o drugih zadevah, določenih s tem pravilnikom.
13. člen
(šolske izpitne komisije za prve tri izpitne enote poklicne mature)
(1) Šolske izpitne komisije imenuje ravnatelj za obdobje spomladanskega, jesenskega in zimskega izpitnega roka poklicne mature.
(2) Šolske izpitne komisije za ustni izpit za prve tri izpitne enote sestavljajo: predsednik, izpraševalec in član. V šolski izpitni komisiji sta praviloma dva učitelja tega predmeta. Predsednik šolske izpitne komisije skrbi za pravilen potek izpita in vodi zapisnik.
(3) Izpraševalec je praviloma učitelj, ki je kandidata poučeval v zaključnem letniku. Izpraševalec je praviloma učitelj tega predmeta na šoli. Če to ni mogoče, je to lahko oseba, ki ne poučuje na tej šoli, vendar izpolnjuje pogoje za učitelja tega predmeta.
(4) Izdelek pri pisnem izpitu ocenjuje ocenjevalec. Ocenjevalec je praviloma učitelj tega predmeta na šoli. Če to ni mogoče, je to lahko oseba, ki ne poučuje na tej šoli, vendar izpolnjuje pogoje za učitelja tega predmeta.
(5) Minister na predlog Državne izpitne komisije za poklicno maturo določi šole in drugega ocenjevalca, ki dodatno ocenijo izbrane pisne izpite na teh šolah.
14. člen
(šolska izpitna komisija za četrto izpitno enoto)
(1) Šolsko izpitno komisijo za četrto izpitno enoto imenuje ravnatelj za obdobje spomladanskega, jesenskega in zimskega izpitnega roka poklicne mature.
(2) Šolsko izpitno komisijo za četrto izpitno enoto sestavljajo: predsednik, mentor, ki je ocenjevalec seminarske naloge ali izdelka oziroma storitve in je izpraševalec pri zagovoru, ter en član. V izpitni komisiji sta praviloma dva učitelja tega predmeta.
(3) Minister lahko na predlog Državne izpitne komisije za poklicno maturo določi četrtega zunanjega člana šolske izpitne komisije. Šolska izpitna komisija lahko odloča tudi, če zunanji član ni prisoten.
(4) Predsednik šolske izpitne komisije skrbi za pravilen potek izpita in vodi zapisnik.
(5) Mentor mora praviloma izpolnjevati pogoje za učitelja.
(6) Če se izpitna enota opravlja v delovnem okolju, predlaga mentorja delodajalec.
15. člen
(predmetne izpitne komisije)
(1) Predmetne izpitne komisije imenuje minister. Sestavljajo jih predsednik in najmanj dva člana oziroma največ štirje člani. Njihov mandat traja štiri leta.
(2) Za predsednika je lahko imenovan učitelj ustreznega predmeta na srednji strokovni šoli.
Za člane so lahko imenovani: svetovalec Zavoda Republike Slovenije za šolstvo za ustrezen predmet in visokošolski učitelj ali sodelavec ustrezne stroke, lahko pa tudi učitelj ustreznega predmeta iz srednje strokovne šole. Predsednik ali eden od članov komisije mora imeti izkušnje z izobraževanjem odraslih.
(3) Predmetne izpitne komisije pripravijo za pisni izpit iz splošno izobraževalnih predmetov poklicne mature izpitne komplete in predlog meril za pretvorbo točk v ocene.
(4) Prostorske in materialne pogoje za delo predmetnih izpitnih komisij ter varovanje tajnosti izpitnega gradiva zagotavlja Državni izpitni center.
IV. PRIJAVA IN ODJAVA
16. člen
(prijava)
(1) Kandidat se prijavi k poklicni maturi na šoli, na kateri je vpisan.
(2) Kandidat, ki nima statusa dijaka, se prijavi na šoli, na kateri se je izobraževal. Kandidat se lahko dve leti po zaključku izobraževanja prijavi k poklicni maturi na katerikoli šoli, ki izvaja izobraževalni program, po katerem se je izobraževal. Če ta šola zanj nima prostorskih in kadrovskih pogojev za izvedbo poklicne mature, ga napoti na drugo šolo.
(3) Kandidat odda predhodno prijavo k poklicni maturi do 15. decembra v tekočem šolskem letu, prijavo pa najpozneje 60 dni pred rokom za opravljanje poklicne mature v spomladanskem izpitnem roku in najpozneje 45 dni pred rokom za opravljanje poklicne mature v jesenskem in zimskem izpitnem roku.
(4) Kandidati s posebnimi potrebami k prijavnici priložijo ustrezna dokazila zaradi uveljavljanja prilagoditve izvedbe poklicne mature.
(5) Kandidati s posebnimi pravicami k prijavnici predložijo ustrezna dokazila zaradi uveljavljanja pravice opravljanja poklicne mature v dveh delih oziroma drugih prilagoditev.
(6) Najkasneje dva dni pred začetkom izpitnega roka kandidat predloži spričevalo o zaključnem letniku oziroma druga dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje poklicne mature.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena kandidatu, ki je opravil zaključni letnik oziroma poklicni tečaj na šoli, na kateri se je prijavil k poklicni maturi, ni potrebno predložiti spričevala.
(8) Če se kandidat iz upravičenih razlogov ni mogel prijaviti k poklicni maturi v predpisanem roku, se lahko prijavi naknadno, vendar najkasneje deset dni pred začetkom izpitnega roka poklicne mature.
(9) O upravičenosti razlogov za zamudo prijavnega roka odloči izpitni odbor.
17. člen
(ugotavljanje izpolnjevanja pogojev)
(1) Izpitni odbor ugotovi, ali prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje za opravljanje poklicne mature.
(2) Če kandidat v predpisanem roku ne predloži dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje poklicne mature ali iz dokazil izhaja, da predpisanih pogojev ne izpolnjuje, nima pravice pristopiti k opravljanju izpitov.
(3) Kandidate, ki ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje poklicne mature po prejšnjem odstavku, izpitni odbor o tem pisno osebno obvesti najkasneje en dan pred začetkom opravljanja izpita.
18. člen
(odjava od poklicne mature)
(1) Kandidat se lahko pisno odjavi od poklicne mature najkasneje tri dni pred začetkom izpitnega roka.
(2) Če se kandidat ne udeleži posameznega izpita, pa se ni odjavil v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da izpita ni opravljal.
19. člen
(upravičeni razlogi)
(1) Če kandidat iz upravičenih razlogov ne more pristopiti k opravljanju poklicne mature ali jo prekine, mu lahko izpitni odbor v istem izpitnem roku na podlagi pisne vloge omogoči opravljanje oziroma nadaljevanje opravljanja poklicne mature.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pisnega izpita iz prve in tretje izpitne enote ni mogoče ponovno opravljati v istem izpitnem roku.
V. IZPITI
20. člen
(potek izpitov)
Kandidat mora biti pred začetkom opravljanja poklicne mature seznanjen s pravili oziroma postopkom za opravljanje izpitov, svojimi pravicami in dolžnostmi, ki so določene z izpitnim redom, ter s posledicami kršitev izpitnega reda.
21. člen
(pisni izpit)
(1) Koledar pisnih izpitov določi izpitni odbor skladno s šolskim koledarjem, ki ga določi minister.
(2) Pisni izpit iz splošno izobraževalnih predmetov opravljajo kandidati istočasno na vseh šolah v državi.
(3) Opravljanje pisnega izpita nadzirata dva nadzorna učitelja, ki nista učitelja predmeta, iz katerega se opravlja izpit.
(4) Pisni izpit traja najmanj 90 in največ 120 minut. Trajanje izpita je določeno na vsaki izpitni poli.
22. člen
(priprava izpitnih kompletov)
(1) Izpitni komplet je sestavljen iz izpitnih pol, točkovnika z navodili za ocenjevanje in ocenjevalnega obrazca.
(2) Predmetne izpitne komisije pripravijo za vsako šolsko leto v sodelovanju z učitelji tega predmeta najmanj šest različnih izpitnih kompletov za prvo in tretjo izpitno enoto in izročijo štiri najpozneje do konca decembra, dva pa do 31. maja tekočega šolskega leta Državnemu izpitnemu centru.
(3) Državni izpitni center izbere z žrebom izmed predlogov po en izpitni komplet za posamezni izpitni rok. Izbrani izpitni komplet, ki je izpitna tajnost, najkasneje tri dni pred začetkom izpita izroči predsedniku izpitnega odbora v določenem številu izvodov.
(4) Za pisni izpit iz druge izpitne enote pripravi Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje navodila za pripravo izpitnih nalog in jih posreduje šolam do konca novembra tekočega šolskega leta. Izpitne komplete za to izpitno enoto za vsako šolsko leto pripravijo učitelji ustreznih predmetov na šoli in jih najkasneje do konca aprila oddajo predsedniku izpitnega odbora, ki poskrbi za ustrezno število kopij in varovanje izpitne tajnosti v njih.
23. člen
(ustni izpit)
(1) Roke za opravljanje ustnih izpitov določi izpitni odbor šole v skladu s šolskim koledarjem in letnim delovnim načrtom šole.
(2) Učitelji oziroma izpraševalci najkasneje ob začetku zaključnega letnika seznanijo kandidate z izpitnim katalogom in pripravijo na njegovi podlagi najkasneje do konca decembra enoten seznam izpitnih vprašanj. Izpraševalci pripravijo tudi izpitne listke s po tremi vprašanji s tega seznama. Izpitni listki so izpitna tajnost. Za vsako izpitno komisijo mora biti pripravljenih najmanj 30 izpitnih listkov oziroma 5 več, kot je kandidatov. Najmanj tri dni pred začetkom izpita izpraševalci oddajo v zaprtih ovojnicah izpitne listke predsedniku izpitnega odbora, ki jih do izpita hrani kot izpitno tajnost.
(3) Ustni izpit se prične, ko predsednik izpitne komisije pozove kandidata, naj si izbere izpitni listek. Kandidat lahko po vpogledu enkrat zamenja izpitni listek, kar ne vpliva na oceno.
(4) Kandidat ima pravico, da se 20 minut pripravlja na odgovor. Izpraševalec lahko postavlja kandidatu vprašanja, s katerimi se razčlenjujejo vprašanja z izpitnega listka. Med opravljanjem ustnega izpita enega kandidata se lahko pripravlja naslednji kandidat.
(5) Ustni izpit traja največ 20 minut, pri tem ni upoštevana priprava kandidata.
(6) Kandidat odgovarja na vprašanja z izpitnega listka. Izpitni listki z vprašanji, na katera so kandidati že odgovorili, se izločijo.
24. člen
(izpit iz četrte izpitne enote)
(1) Predlog tem in mentorjev za seminarske naloge in za izdelke oziroma storitve pripravijo učitelji, lahko pa tudi kandidati sami. Kandidati lahko predložijo kot temo tudi raziskovalno nalogo.
(2) Seznam tem in mentorjev iz prvega odstavka potrdi izpitni odbor najkasneje do konca decembra tekočega šolskega leta in z njim seznani dijake. Za odrasle lahko izpitni odbor določi druge roke.
(3) Seminarsko nalogo ali izdelek oziroma storitev lahko kandidat opravi v času pouka, vsebino, pogoje in roke za začetek in dokončanje oziroma oddajo pa določi izpitni odbor.
(4) Opravljanje storitve oziroma izdelka nadzira nadzorni učitelj.
(5) Čas za izdelek oziroma storitev v skladu z izpitnim katalogom skupaj z zagovorom ne sme biti daljši kot 8 ur (po 60 minut), v enem dnevu pa največ 7 ur. Čas za izdelek oziroma storitev lahko izpitni odbor oziroma šolska izpitna komisija iz utemeljenih razlogov podaljša največ za eno uro; lahko pa odloči, da kandidat opravi le del izdelka oziroma storitve.
(6) Zagovor seminarske naloge ali izdelka oziroma storitve se začne tako, da predsednik izpitne komisije pozove kandidata, da predstavi in utemelji svoje delo. Vprašanja za zagovor postavlja mentor in morajo biti povezana z vsebino seminarske naloge ali izdelka oziroma storitve.
(7) Zagovor seminarske naloge ali izdelka oziroma storitve traja največ 20 minut.
VI. OCENJEVANJE
25. člen
(merila za ocenjevanje)
Znanje pri izpitu se ocenjuje skladno z merili in na način, kot je za posamezne izpitne enote določen z izpitnim katalogom in po postopku, ki ga za prvo in tretjo izpitno enoto določi Državna izpitna komisija za poklicno maturo, za drugo in četrto izpitno enoto pa izpitni odbor.
26. člen
(ocenjevanje pri izpitu)
(1) Izpitni katalog določi ocenjevanje v obliki točk, ki se nato spremenijo v ocene od ena (1) do pet (5). Ocena nezadostno (1) je negativna, ostale pa so pozitivne. Skupno število točk za posamezno izpitno enoto je 100.
(2) Če posamezna izpitna enota obsega pisni in ustni izpit, se razmerje med pisnim in ustnim izpitom določi z izpitnim katalogom. Skupna ocena izpitne enote se določi na podlagi seštevka točk iz pisnega in ustnega izpita.
(3) Če pisni izpit ocenjujeta dva ocenjevalca in se števili točk razlikujeta, se izračuna povprečje točk, matematično zaokroženo navzgor.
(4) Seminarsko nalogo ali izdelek oziroma storitev oceni v točkah šolska izpitna komisija na predlog mentorja ob upoštevanju zagovora.
(5) Število točk za oceno kandidata pri ustnem izpitu določi šolska izpitna komisija na predlog izpraševalca.
(6) Če člani šolske izpitne komisije s predlogom izpraševalca ne soglašajo, predsednik izvede usklajevanje. Če usklajevanje ni uspešno, člani šolske izpitne komisije o predlogu glasujejo. Če je pri glasovanju rezultat neodločen, odloči glas izpraševalca.
27. člen
(določanje učnega uspeha)
(1) Število točk pri ustnem izpitu, izdelku oziroma storitvi in seminarski nalogi z zagovorom določi šolska izpitna komisija..
(2) Merila za pretvorbo točk v ocene za prvo in tretjo izpitno enoto določi Državna izpitna komisija za poklicno maturo na predlog predmetnih izpitnih komisij.
(3) Merila za pretvorbo točk v ocene za drugo in četrto izpitno enoto določi izpitni odbor na predlog strokovnih aktivov šole.
(4) Ocene za posamezne predmete in splošni učni uspeh kandidata določi izpitni odbor na podlagi meril za določitev ocene za posamezni predmet. Splošni učni uspeh pri poklicni maturi se izrazi kot seštevek ocen vseh izpitnih enot.
(5) Kandidat opravi poklicno maturo, ko je pri vseh izpitnih enotah ocenjen pozitivno.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek, izpitni odbor kandidatu, ki je pri eni izpitni enoti dosegel vsaj 80% točk, potrebnih za pozitivno oceno, določi oceno iz te izpitne enote: zadostno (2), če je pri preostalih treh izpitnih enotah dosegel skupni seštevek ocen najmanj 12, vendar pri nobeni manj kot 3.
28. člen
(razglasitev rezultatov)
(1) Rezultati posameznega izpita so do izdaje spričevala o poklicni maturi oziroma obvestila o uspehu izpitna tajnost.
(2) Rezultate poklicne mature šola razglasi na slovesen način.
29. člen
(trajnost ocene iz izpitnih delov)
(1) Kandidatu se trajno prizna pozitivna ocena, dosežena pri storitvi oziroma izdelku ali seminarski nalogi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, kandidat lahko ponovno opravlja storitev, izdelek ali seminarsko nalogo, če ponovno opravlja poklicno maturo ali pa izpit iz posamezne izpitne enote. Upošteva se mu boljša ocena.
30. člen
(popravni izpit)
Kandidat, ki je uspešno opravil vsaj dve izpitni enoti poklicne mature, lahko trikrat opravlja popravni izpit iz izpitnih enot, pri katerih ni bil ocenjen pozitivno. Kandidat opravlja popravne izpite v treh zaporednih izpitnih rokih na isti šoli.
31. člen
(izboljšanje ocene)
Kandidat, ki je uspešno opravil poklicno maturo in želi izboljšati oceno iz ene ali več izpitnih enot, lahko enkrat v enem od treh naslednjih zaporednih izpitnih rokov na isti šoli izboljšuje oceno oziroma ocene. Upošteva se boljša ocena izpitne enote.
VII. IZPITNA TAJNOST IN VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV
32. člen
(izpitna tajnost)
(1) Izpitna dokumentacija, v katero spadajo izpitni kompleti, izpitne pole za pisni izpit, izpitni listki za ustni izpit in ocene do odločitve izpitnega odbora, je izpitna tajnost in se mora varovati kot uradna tajnost stopnje strogo zaupno.
(2) Člani predmetnih izpitnih komisij, izpitnih odborov, šolskih izpitnih komisij in druge osebe, ki imajo dostop do izpitne dokumentacije, so jo dolžni varovati po pravilih varovanja uradne tajnosti stopnje strogo zaupno.
(3) Osebe, ki ravnajo v nasprotju z določbo iz prejšnjega odstavka, so disciplinsko, odškodninsko in kazensko odgovorne v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
33. člen
(postopek varstva pravic)
(1) Izpitni odbor mora odločiti o vlogi kandidata, ki se je prijavil k poklicni maturi, v sedmih dneh po njeni vložitvi, če s tem pravilnikom ni določen drugačen rok, kadar odloča o:
– izpolnjevanju pogojev za pristop k poklicni maturi,
– priznavanju delov poklicne mature,
– pravici opravljanja mature kandidatov, ki so se prijavili po izteku prijavnega roka,
– pravici opravljanja izpita v istem roku oziroma v dveh izpitnih rokih in
– prilagoditvah opravljanja izpitov kandidatov s posebnimi potrebami.
(2) sprejeti odločitvi obvesti kandidata v rokih in na način, predpisan s tem pravilnikom.
(3) Če je odločitev za kandidata negativna, mu jo je treba izročiti v pisni obliki osebno oziroma po pošti in navesti pouk o pravnem varstvu.
(4) Zoper odločitev izpitnega odbora ima kandidat pravico pritožbe, ki jo lahko vloži pisno v treh dneh od prejema pisne odločbe na učiteljski zbor šole.
(5) Učiteljski zbor šole mora odločiti o vlogi kandidata v osmih dneh po prejemu vloge.
34. člen
(postopek pri kršitvi izpitnega reda)
(1) Kandidatu, ki krši določila izpitnega reda, pristojni organ izreče naslednja ukrepa:
– opomin in
– prepoved opravljanja izpita oziroma nadaljevanja izpita.
(2) Predlog za uvedbo postopka podajo nadzorni učitelji, člani izpitnega odbora oziroma šolske izpitne komisije ali drugi kandidati, ki so navzoči pri dejanju.
(3) Opomin izreče nadzorni učitelj oziroma predsedujoči tako, da kandidata v primeru kršitve izpitnega reda opomni in to zapiše v zapisnik o poteku izpita.
(4) Če kandidat po izrečenem opominu ponovno krši ali nadaljuje s kršitvijo izpitnega reda, tisti, ki je navzoč pri kršitvi, nemudoma obvesti predsednika izpitnega odbora, ki ugotovi dejansko stanje in v najmanj tričlanski sestavi izpitnega odbora odloči o ukrepu in z njim seznani kandidata.
(5) Če izpitni odbor izreče ukrep iz druge alinee prvega odstavka tega člena, naloži kandidatu, da zapusti prostor, v katerem poteka izpit, tako da ne moti izvajanja izpita.
(6) Kandidat, ki mu izpitni odbor izreče ukrep iz druge alinee prvega odstavka tega člena, je iz te izpitne enote neocenjen.
35. člen
(pravica do vpogleda)
(1) Kandidat ima pravico, da v treh dneh po tem, ko je bil seznanjen z rezultatom pri poklicni maturi, pisno zahteva vpogled v izpitno dokumentacijo.
(2) Predsednik izpitnega odbora omogoči kandidatu najkasneje v sedmih dneh po vročitvi zahtevka vpogled v izpitno dokumentacijo.
36. člen
(pravica do ugovora)
(1) Kandidat lahko vloži ugovor zaradi kršitve predpisanega postopka pri opravljanju izpita. Kandidat lahko vloži tudi ugovor na oceno pri pisnem izpitu, če je prišlo do pisne oziroma računske napake pri ocenjevanju pisne naloge.
(2) Obrazložen ugovor v pisni obliki mora predložiti ravnatelju v treh dneh po seznanitvi z oceno. Kandidat, ki je zahteval vpogled v izpitno dokumentacijo, lahko vloži ugovor v dveh dneh po opravljenem vpogledu.
(3) Ravnatelj mora v treh dneh po prejemu vloge s sklepom ugotoviti utemeljenost ugovora. V primeru ugovora na oceno pri pisnem izpitu imenuje komisijo, ki preveri izpitno dokumentacijo in določi oceno. V komisiji ne sme biti učitelj, ki je ocenjeval izpitno polo, zaradi katere se kandidat pritožuje.
(4) Če se ugotovi kršitev postopka pri pisnem izpitu, komisija določi novo oceno tako, da upošteva povprečno oceno tega predmeta iz zadnjih dveh letnikov izobraževanja, če je ta ocena boljša od ocene, dosežene pri izpitu.
(5) Če se ugotovi utemeljenost ugovora zaradi kršitve postopka pri ustnem izpitu, komisija ponovno oceni znanje dijaka.
(6) Odločitev ravnatelja in ocena komisije sta dokončni.
VIII. SPRIČEVALO IN POROČILO O POKLICNI MATURI
37. člen
(izdaja spričevala)
(1) Kandidatu, ki je uspešno opravil poklicno maturo, izda šola spričevalo o poklicni maturi.
(2) Kandidatu, ki je dosegel 20 točk, se izda spričevalo o poklicni maturi s pohvalo.
(3) Kandidatu, ki ni opravil poklicne mature, izda šola obvestilo o uspehu z doseženimi ocenami izpitnih enot.
(4) Spričevalo in obvestilo iz prejšnjih odstavkov tega člena se izdajata v skladu z določbami pravilnika, ki ureja šolsko dokumentacijo.
38. člen
(poročilo o poklicni maturi)
(1) Predsednik izpitnega odbora pošlje statistično poročilo o uspehu pri poklicni maturi najkasneje v sedmih dneh po končanem izpitnem roku Državnemu izpitnemu centru, končno poročilo o poklicni maturi v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku pa do konca oktobra. Poročilo o poklicni maturi v zimskem izpitnem roku posreduje Državnemu izpitnemu centru do konca marca.
(2) Poročila vsebujejo podatke in analize v skladu z metodologijo, ki jo določi Državni izpitni center. Državni izpitni center v sodelovanju s Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje in Zavodom Republike Slovenije za šolstvo vsako leto najkasneje do konca koledarskega leta izdela poročilo o poklicni maturi za preteklo šolsko leto in ga posreduje ministru, pristojnemu za šolstvo, ministru, pristojnemu za delo, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje ter Strokovnemu svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
(merila in razmerja)
(1) Če z izpitnim katalogom razmerje med pisnim in ustnim izpitom ni določeno drugače, se šteje, da je razmerje enakovredno (50% pisno in 50% ustno). Če z izpitnim katalogom niso določena merila za ocenjevanje, jih določi izpitni odbor.
(2) V letih 2002, 2003 in 2004 lahko izpitni odbor mejo za pozitivno oceno za prvo in tretjo izpitno enoto, ki jo določi Državna izpitna komisija za poklicno maturo z merili za pretvorbo točk v ocene, v soglasju z njo zniža največ za dve točki.
40. člen
(roki za poklicno maturo v letu 2002)
(1) Ne glede na rok, določen v tretjem odstavku 16. člena tega pravilnika, kandidat odda predhodno prijavo k poklicni maturi do konca decembra 2001.
(2) Ne glede na rok, določen v drugem odstavku 22. člena tega pravilnika, v šolskem letu 2001/2002 izpitne komplete za prvo in tretjo izpitno enoto pripravijo predmetne komisije Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in izročijo Državnemu izpitnemu centru dva izpitna kompleta najkasneje do 1. marca, dva do 1. junija, dva pa do 30. oktobra 2002.
41. člen
(predmet kot četrta izpitna enota)
(1) Če izpitni katalog določa kot četrto izpitno enoto ustni ali ustni in pisni izpit iz strokovno-teoretičnega ali splošno izobraževalnega predmeta, se uporabljajo določila tega pravilnika, ki veljajo za drugo izpitno enoto.
(2) V izobraževalnem programu podjetniško poslovanje (poslovni tehnik) lahko kandidati za tretjo izpitno enoto izbirajo namesto med tujim jezikom in matematiko med dvema tujima jezikoma.
42. člen
(oprostitev opravljanja poklicne mature)
(1) Kandidati s posebnimi potrebami, ki so se vpisali v strokovno izobraževanje v šolskem letu 1997/98 in ga bodo končali v letu 2002 z odličnim uspehom, so oproščeni opravljanja poklicne mature.
(2) Kot ocene iz izpitnih enot poklicne mature po tem pravilniku, se jim upoštevajo zaključne ocene teh predmetov iz zadnjega letnika, v katerem so se predmeti izvajali.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko kandidat v prvem izpitnem roku opravlja izpite iz poklicne mature.
(4) Če kandidat opravlja izpit po prejšnjem odstavku oziroma je mogoča izbira izpitne enote, se mu upošteva boljša ocena.
43. člen
(uveljavitev in začetek uporabe pravilnika)
(1) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati pravilnik o poklicni maturi (Uradni list RS, št. 96/00)
(3) Poklicno maturo po tem pravilniku začnejo opravljati kandidati, ki bodo opravili zaključni letnik izobraževanja v juniju leta 2002.
Št. 011-174/2001
Ljubljana, 30. novembra 2001
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport
