Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož in v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Lovske družine Juršinci, ki jo zastopa Alojz Herga, na seji dne 29. novembra 2001

1. Odlok o prepovedi lova Lovske družine Juršinci na območju Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah (Uradni list RS, št. 57/01) se razveljavi.
2. Pobuda Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož za presojo istega odloka se zavrže.

1. Pobudnici izpodbijata odlok o prepovedi lova Lovske družine Juršinci na območju Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah (v nadaljevanju: odlok), s katerim je Občina Sveti Andraž med drugim za nedoločen čas prepovedala Lovski družini Juršinci izvajanje lova na območju občine in ji odvzela koncesijo za upravljanje z divjadjo na tem območju ter jo podelila Lovskemu društvu Vitomarci. Izpodbijani odlok naj bi bil v nasprotju z ustavo in veljavnimi zakoni, zlasti z zakonom o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76 in nasl. – v nadaljevanju: ZVGLD), oziroma brez pravne veljave, saj Občina Sveti Andraž na podlagi zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin (Uradni lis RS, št. 29/95 in nasl. – v nadaljevanju: ZPDF), za naloge s področja lovstva ni več pristojna. Odlok naj bi vnašal zmedo v ustaljeno organizacijo lovstva, zato ustavnemu sodišču predlagata, naj do rešitve pobude zadrži izvrševanje izpodbijanega odloka, slednjega pa kot nezakonitega odpravi. V dopolnitvi pobude Zveza lovskih družin Ptuj-Ormož navaja, da je njen pravni interes podan po samem zakonu, saj so po 63. členu ZVLGD v lovstvu zaradi posebnega družbenega interesa za uresničevanje skupnih interesov na področju varstva in gojitve divjadi v Sloveniji ter enotne politike lovstva po zakonu lovske organizacije s samoupravnim sporazumom združene v Zvezo lovskih družin Ptuj-Ormož in prek te v Lovsko zvezo Slovenije. Zato je Zveza lovskih družin organizator izvrševanja temeljnih dolžnosti in pravic lovskih družin, zlasti sestave lovskogojitvenih načrtov za posamezna območja in enotnega lovskogojitvenega načrta za območje zveze.
2. Občina Sveti Andraž v odgovoru na pobudo glede procesnih predpostavk meni, da Zveza lovskih družin Ptuj-Ormož ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje spornega odloka. Tega naj bi izkazovala Lovska družina Juršinci, ki pa po mnenju občine pobude ni vložila. Občina navaja, da je bila prisiljena sprejeti izpodbijani odlok, ker je želela zaščititi splošni interes in preprečiti nastajanje škode na področju lova. Lovska družina Juršinci naj bi z loviščem na območju občine ne gospodarila kot dober gospodar (izvajal naj bi se divji lov in prevelik odstrel trofej divjadi, povožene in poginule živali ob cestah naj bi ne bile pravočasno odstranjene in kmetom naj bi ne priznavala škode zaradi divjadi), zaradi česar naj bi bil kršen splošni interes države, varstva narave, gojitve divjadi in lastnikov zemljišč. Poleg tega naj bi zahtevo za sprejem izpodbijanega odloka podalo 450 občanov Občine Sveti Andraž, lastnikov zemljišč na območju lovišča. Prilaga njihove izjave in navaja, da je skušala sporazumno rešiti problem razdelitve lovišča, vendar neuspešno. Vlogo za dodelitev dela lovišča Lovskemu društvu Vitomarci naj bi poslala tudi na Lovsko zvezo Slovenije, vendar do sedaj še ni bila obravnavana. Ker Lovska družina Juršinci ni izvajala lovskogojitvenih načrtov, in upoštevajoč mnenje občanov je začasno ustanovila lovišče na območju občine ter ga dala v upravljanje Lovskemu društvu Vitomarci. Ustavnemu sodišču predlaga, naj pobudo zavrne.

3. Ustavno sodišče Lovski zvezi Ptuj-Ormož ni priznalo pravnega interesa po 24. členu zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS). Pravni interes kot pogoj za vložitev pobude je podan, če izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Ustavno sodišče že večkrat ni priznalo pravnega interesa političnim strankam, društvom, zbornicam in drugim tovrstnim združenjem, kadar so vlagala pobude v imenu in zaradi interesov svojih članov (npr. v sklepu št. U-I-131/94 z dne 16. 3. 1995, OdlUS IV, 28 in v sklepu št. U-I-198/00 z dne 19. 10. 2000, OdlUS IX, 241). Pravni interes je namreč podan le tedaj, ko je izkazano, da gre za pobudnikov lastni, torej konkretni interes. Sestava lovskogojitvenih načrtov za območje zveze, ki naj bi utemeljevala pravni interes pobudnice, je po sprejemu zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 – ZG) v pristojnosti Zavoda za gozdove. Po oceni ustavnega sodišča napadeni odlok v ničemer neposredno ne posega v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož kot pravne osebe oziroma zveze društev. Pobudo je bilo zato treba zavreči.
4. Pobudo Lovske družine Juršinci je ustavno sodišče sprejelo. Ker so bili izpolnjeni pogoji iz 26. člena ZustS, je takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

5. Po določbi prvega odstavka 140. člena ustave spadajo v pristojnost občine lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. V okviru urejanja lokalnih javnih zadev ima občina pravico izdajati predpise, s katerimi normativno ureja pravna razmerja (pravice in obveznosti pravnih subjektov). Pri tem ne sme preseči ustavnega okvira in s svojim normativnim urejanjem poseči v državne pristojnosti.
6. Temeljni predpis, ki ureja vprašanja lovstva (varstvo, gojitev in uporabo divjadi) ter urejanje in vzdrževanje lovišč, je ZVGLD. Ta je bil sprejet na podlagi ustave iz leta 1974, ko je bila občina pretežno oblastna teritorialna enota, ki je večinoma izvrševala naloge, ki po svoji naravi sodijo v pristojnost državne uprave. Zakon še vedno govori o zagotavljanju posebnega družbenega interesa na področju lovstva, divjad pa se kot del živalskega sveta šteje za družbeno lastnino in kot dobrina splošnega pomena uživa posebno varstvo. Glede ustanavljanja in dodeljevanja lovišč ter razmerja med ustanoviteljem lovišča in lovsko organizacijo zakon v 22. do 27. členu določa: da lovišča ustanavlja občinska skupščina (občinski svet), kadar pa imajo lovišča širši pomen za ohranitev in gojitev divjadi ter za napredek lovstva, jih ustanavlja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (vlada); da ustanovitelj izroči lovišče v upravljanje lovski organizaciji, ki zagotavlja pogoje za varstvo in gojitev divjadi in za pospeševanje lovstva za nedoločen čas brez odškodnine; da z lovsko organizacijo, ki dobi lovišče v upravljanje, sklene ustanovitelj lovišča sporazum; ter da sme ustanovitelj lovišča lovski organizaciji ob pogojih, določenih v zakonu, odvzeti lovišče in ga dodeliti drugi lovski organizaciji.
7. Z uveljavitvijo ustave in s tem povezanimi spremembami se je stanje na tem področju spremenilo. V 21. členu zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – ZLS) je določeno, da občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom. V drugem odstavku istega člena so primeroma navedene naloge, ki jih opravlja občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev. Te potrebe se nanašajo zlasti na urejanje rabe občinskega prostora, zagotavljanje gospodarskih javnih služb, gradnjo in vzdrževanje lokalne infrastrukture, zagotavljanje zdravstvene oskrbe na primarni ravni, varstva in osnovnega šolanja otrok, osnovno socialno pomoč, zagotavljanje neprofitnih stanovanj, pa tudi urejanje lokalnega prometa in drugih področij življenja, kadar gre za zadeve lokalnega pomena. Med njimi ni nalog s področja lovstva.
8. Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZVO) je v 17. členu določil, da so voda, mineralne surovine, prostoživeče divje živali, ribe in druge prostoživeče oziroma prostorastoče vodne živali in rastline lastnina države. V lastnino države so naravni viri prešli z njegovo uveljavitvijo (111. člen). Namesto družbene lastnine na naravnih virih je ZVO vzpostavil državno lastnino. Posledica prenosa dela naravnih dobrin v lastnino države je, da je za njihovo uporabljanje, rabo ali izkoriščanje s strani drugih pravnih ali fizičnih oseb potrebna koncesija. Glede obstoječe pravice upravljanja, rabe ali izkoriščanja naravne dobrine, ki je v lasti države ali lokalne skupnosti, je ZVO v 111.a členu določil, da se uresničuje v obsegu, na način in pod pogoji, določenimi v pravnomočnem aktu, s katerim je bila pridobljena. V obravnavanem primeru gre za akt o izročitvi lovišča v upravljanje iz 23. člena ZVLGD (111.b člen). Država je prevzela v lastnino naravne dobrine z vsemi njihovimi obremenitvami in je dolžna upoštevati obstoječe pravice subjektov na posameznih naravnih dobrinah. Poleg upravnih nalog, ki se nanašajo na rabo naravnih virov, ki jih je država pridobila na podlagi ZVO, je v 3. členu, točki III/9 ZPDF ugotovila, da v njeno pristojnost spadajo tudi vse upravne naloge, ki so v ZVGLD določene kot pristojnosti občinskih organov. Pravni akti (upravne odločbe), iz katerih izhajajo pravice subjektov do rabe naravnih virov, sedaj zavezujejo državo. Za pravna razmerja, ki izhajajo iz omenjenih upravnih odločb, se do sprejema nove področne zakonodaje uporabljajo veljavne določbe ZVLGD.
9. Koncesijo na naravni dobrini lahko podeli le njen lastnik (21. člen ZVO), v primeru divjadi torej država, ki mora ravnati po določilih ZVO (koncesija) in pri tem upoštevati veljavne določbe področne zakonodaje, kolikor te določajo pogoje rabe naravnih dobrin, ki jih bo moral upoštevati koncesionar. Občina Sveti Andraž je z izpodbijanim odlokom »na osnovi volje prebivalcev in programa varstva divjadi v občini« odvzela pobudnici koncesijo za upravljanje v lovišču na njenem območju in jo podelila drugi lovski družini, hkrati pa prepovedala pobudnici lov na spornem območju ter predpisala denarno kazen v primeru kršitve. Iz zgoraj navedenih razlogov za to ni imela pristojnosti. Ker je izpodbijani odlok v nasprotju z navedenimi določbami ZVO in ZPDF, ga je ustavno sodišče razveljavilo.
10. Protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, ustavno sodišče odpravi ali razveljavi. Ker pobudnica ni izkazala, da bi zaradi protiustavnosti oziroma nezakonitosti nastale škodljive posledice, ki bi jih bilo treba odpraviti, je ustavno sodišče izpodbijani odlok razveljavilo.

11. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS in prve alinee 52. člena poslovnika ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Odločbo je sprejelo soglasno.