Na podlagi tretjega odstavka 79. člena zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 45/01) izdaja ministrica za gospodarstvo

Ta pravilnik določa bistvene elemente in način sestavljanja patentne prijave ter postopek v zvezi z deljenimi patenti.

(1) Patentna prijava mora vsebovati:
a) zahtevo za podelitev patenta;
b) opis izuma;
c) patentni zahtevek ali zahtevke;
d) kratko vsebino izuma (v nadaljnjem besedilu: povzetek);
e) skico ali skice, če je to potrebno.
(2) Patentna prijava mora vsebovati tudi:
a) pooblastilo zastopniku, če je prijava vložena po zastopniku;
b) besedilo prijave v slovenskem jeziku, če je bila prijava vložena po drugem odstavku 81. člena zakona o industrijski lastnini (v nadaljnjem besedilu: zakon) v tujem jeziku;
c) potrdilo o plačilu celotnega zneska prijavne pristojbine;
d) pisno potrdilo iz drugega odstavka 62. člena zakona, če se zahteva razstavna prednostna pravica;
e) potrdilo o deponiranju biološkega materiala iz tretjega odstavka 87. člena zakona, če gre za izum, ki ga ni mogoče drugače opisati.
(3) Sestavine patentne prijave iz prvega odstavka tega člena, razen zahteve za podelitev patenta pod točko a), se vložijo v dveh izvodih.

(1) Zahteva za podelitev patenta iz točke a) prvega odstavka prejšnjega člena tega pravilnika mora vsebovati:
a) navedbo, da se zahteva podelitev patenta;
b) naslov za obveščanje, kamor Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: urad) pošilja pisanja ter telefon, telefaks in morebitno šifro akta;
c) podatke o prijavitelju: priimek, ime in naslov, če gre za fizično osebo, oziroma firma in sedež, če gre za pravno osebo;
d) podatke o morebitnem zastopniku, ki mora biti vpisan v register zastopnikov pri uradu: priimek in ime oziroma firmo ter registrsko številko zastopnika;
e) podatke o izumitelju: priimek, ime in naslov, pri katerem zadostuje navedba kraja;
f) naziv izuma v slovenskem jeziku, ki mora informativno in stvarno izraziti tehnično bistvo izuma, in ne sme vsebovati izmišljenih ali komercialnih nazivov, znamk, imen, šifer, kratic, ki so v navadi za posamezne proizvode, in podobno;
g) podatke o zahtevani prednostni pravici in podlagi zanjo: če se zahteva unijska prednostna pravica po 61. členu zakona, se navedejo datum, številka in država oziroma mednarodni urad vložitve prve prijave; če se zahteva razstavna prednostna pravica po 62. člena zakona, se navedejo datum prve razstavitve oziroma uporabe izuma, država, kraj in navedba uradne ali uradno priznane mednarodne razstave ter datum njenega odprtja in zaprtja;
h) dodatne zahteve:
– označbo, ali je prijava za patent s skrajšanim trajanjem (16. člen zakona),
– navedbo roka, po katerem se zahteva predhodna objava patentne prijave, če se želi objava prej kot v rednem roku osemnajst mesecev (drugi odstavek 89. člena zakona), pri čemer rok ne more biti krajši od treh mesecev;
– označbo, ali se zahteva izločitev iz prejšnje prijave in navedba številke prejšnje prijave;
i) označbo o izjavi o skupnem predstavniku, kadar je več prijaviteljev in se odločijo za skupnega predstavnika;
j) podatke o prilogah:
– število strani opisa izuma;
– število strani patentnih zahtevkov in številko patentnih zahtevkov;
– število listov skic, če so te zaradi opisa izuma potrebne;
– označbo, ali je priložen povzetek;
– označbo, ali je priloženo potrdilo o plačilu prijavne pristojbine;
– označbo, ali je priloženo potrdilo o deponiranju biološkega materiala, če gre za izum, ki ga ni mogoče drugače opisati;
– označbo, ali je priloženo pooblastilo zastopniku, če se prijava vloži po zastopniku;
– označbo, ali je priloženo potrdilo o razstavni prednostni pravici;
– označbo, ali so priloženi podatki o drugih prijaviteljih, če je več prijaviteljev;
– označbo, ali so priloženi podatki o drugih izumiteljih, če je več izumiteljev;
– označbo o prikazu zaporedja nukleotidov ali aminokislin v opisu;
– označbo, ali je bila prijava posredovana po faksu ali v elektronski obliki;
– označbo o drugih prilogah, ki se navedejo;
– priimek in ime ter podpis prijavitelja ali njegovega zastopnika oziroma če je več prijaviteljev, ki imajo skupnega predstavnika, se podpiše skupni predstavnik, če pa je več prijaviteljev, ki nimajo skupnega predstavnika, se podpišejo vsi prijavitelji; če je prijavitelj pravna oseba, je priporočljivo, da se pri podpisu navedeta tudi priimek in ime osebe, ki je za pravno osebo podpisala obrazec.
(2) Naslov za obveščanje iz točke b) prejšnjega odstavka tega člena mora biti v Republiki Sloveniji in je praviloma:
a) naslov prijavitelja ali njegovega zastopnika;
b) naslov skupnega predstavnika, če je prijaviteljev več in imajo skupnega predstavnika, nimajo pa zastopnika;
c) če je prijaviteljev več in nimajo niti skupnega predstavnika niti zastopnika, je naslov za obveščanje naslov prvonavedenega prijavitelja;
d) če je zastopnikov več, je naslov za obveščanje naslov prvonavedenega zastopnika.
(3) Zahteva za podelitev patenta se praviloma vloži na obrazcu SIPO-P1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Če predvideni prostor v posamezni rubriki obrazca SIPO-P1 ne zadošča, se zahtevani podatek z označbo rubrike in njeno polno vsebino priloži kot posebna priloga k obrazcu SIPO-P1.

(1) Opis izuma iz točke b) prvega odstavka 2. člena tega pravilnika mora vsebovati:
a) področje tehnike, na katerega se izum nanaša;
b) prikaz problema, ki ga rešuje izum, za katerega se zahteva patentno varstvo;
c) podatke o stanju tehnike oziroma dosedanjih znanih rešitev in njihovih pomanjkljivostih v obsegu, ki je znan prijavitelju, pri čemer je zaželena navedba patentnih listin in drugih virov, ki se nanašajo na opisano stanje tehnike;
d) opis skic izuma, če obstajajo;
e) opis nove rešitve ali rešitev, ki predstavljajo bistvo izuma in morajo biti sestavljeni tako, da sta tehnični problem in njegova rešitev razumljiva;
f) način industrijske ali druge uporabe izuma, če ni ta očiten iz opisa ali same narave izuma.
(2) Opis izuma mora biti sestavljen na način in po vrstnem redu razlage iz prejšnjega odstavka tega člena, razen če zaradi narave samega izuma drugačen način in vrstni red omogočata boljše razumevanje izuma.
(3) Opis izuma mora biti v celoti sestavljen tako, da je razumljiv povprečnemu strokovnjaku z zadevnega področja do te mere, da ga lahko uporabi.
(4) Če prijava vsebuje predstavitev zaporedja nukleotidov in/ali aminokislin, mora biti v opisu le-to predstavljeno v skladu s 13. členom tega pravilnika. Kasneje vložene predstavitve se ne upoštevajo kot sestavni del prijave.
(5) Rešitev tehničnega problema, razložena v opisu izuma, mora biti nedvoumna. Vse bistvene značilnosti izuma morajo biti podane tako, da izključujejo poljubnost in domneve. Uporabljeni komercialni in novi izrazi morajo biti pojasnjeni.
(6) Če se izum nanaša na postopek, je treba navesti vse njegove bistvene značilnosti, tako da je v celoti razvidna izvedljivost postopka, ki se doseže s primeri izvedbe.
(7) Če se izum nanaša na konstrukcijo in je prikazan na skici, se po podrobnem opisu konstrukcijske rešitve s sklicevanjem na skico kot dokaz izvedljivosti opiše tudi način delovanja bistvenih elementov in celotne konstrukcije.
(8) Če je več načinov za izvedbo istega izuma (inačic), jih je treba opisati z izvedbenimi primeri.

(1) Patentni zahtevek oziroma zahtevki iz točke c) prvega odstavka 2. člena tega pravilnika morajo biti sestavljeni tako, da določijo izum izključno z njegovimi tehničnimi značilnostmi. Patentni zahtevek mora biti jasen, jedrnat in podprt z opisom.
(2) Če je to primerno, je zahtevek v enem stavku in vsebuje:
a) uvodni del, v katerem se navede naziv izuma in tiste njegove tehnične značilnosti, ki so znane iz stanja tehnike in so nujne za opredelitev predmeta varstva;
b) karakteristični del zahtevka, pred katerim so izrazi “značilen po tem”, “označen s tem” ali katerikoli drugi izraz, ki nedvoumno ločuje oba dela zahtevka, v katerem so navedene tehnične značilnosti izuma, za katere se skupaj s tehničnimi značilnostmi uvodnega dela zahteva patentno varstvo. Zahtevek je lahko sestavljen tudi samo iz karakterističnega dela.
(3) Če je izpolnjen pogoj iz šestega odstavka 87. člena zakona (enotnost izuma), sme prijava vsebovati več neodvisnih zahtevkov iste kategorije (proizvod, postopek, naprava, uporaba), če predmeta izuma ni mogoče zajeti z enim neodvisnim zahtevkom.
(4) Skupaj z vsakim patentnim zahtevkom, v katerem so navedene značilnosti izuma, se lahko postavi eden ali več odvisnih zahtevkov, ki se nanašajo na dodatne značilnosti izuma.
(5) Odvisni zahtevek obsega vse značilnosti kakšnega drugega (neodvisnega ali odvisnega) patentnega zahtevka in se, če je to mogoče, na začetku sklicuje na drug ali druge patentne zahtevke, nato pa so navedene dodatne značilnosti, za katere se zahteva varstvo. Vsi odvisni patentni zahtevki, ki se sklicujejo na enega ali več prejšnjih patentnih zahtevkov, morajo biti razvrščeni tako, da se lahko določi njihova medsebojna povezava in da se lahko njihov pomen v tej povezavi jasno razloži.
(6) Če je zahtevkov več, jih je treba oštevilčiti po vrstnem redu z arabskimi številkami.
(7) Zahtevki se glede tehničnih značilnosti izuma ne smejo, razen kadar je to nujno, sklicevati na dele opisa ali skice (na primer: “kot je opisano v delu...opisa” ali “kot je to prikazano na sliki...skice”) in na komercialne nazive ali oznake.
(8) Če vsebuje patentna prijava skico, se tehnične značilnosti izuma, navedene v zahtevkih, označijo s sklicevalnimi oznakami, ki so identične z oznakami na skici, navedejo se v okroglem oklepaju, če se s tem poveča njihova razumljivost. Sklicevalnih oznak ni mogoče razlagati kot omejitev zahtevka.

(1) Če vsebuje patentna prijava več izumov, se šteje, da so ti med seboj tako povezani, da pomenijo enotno izumiteljsko zamisel, če med njimi obstaja tehnična povezava, ki obsega eno ali več enakih ali ustreznih posebnih tehničnih značilnosti (v nadaljnjem besedilu: enotnost izuma).
(2) Izraz “posebne tehnične značilnosti” označujejo tiste tehnične značilnosti, ki določajo prispevek, s katerim vsak izmed navedenih izumov kot celota spreminja obstoječe stanje tehnike.
(3) Ocena, ali je več izumov medsebojno tako povezanih, da pomenijo enotno izumiteljsko zamisel, ni odvisna od tega, ali so izumi opredeljeni z ločenimi zahtevki ali kot alternative v okviru enega zahtevka.

(1) Povzetek iz točke d) prvega odstavka 2. člena tega pravilnika vsebuje naziv izuma in kratko vsebino bistva izuma, prikazanega v opisu, zahtevkih in na skici. Kratek pregled mora opozoriti na področje tehnike, na katero se nanaša izum, in mora biti sestavljen tako, da omogoči jasno razumevanje tehničnega problema, bistva rešitve ali rešitev problema in glavni način ali načine uporabe izuma.
(2) Če je potrebno, se lahko v povzetku navede kemična formula, ki med vsemi formulami v prijavi najbolje označuje izum.
(3) Povzetek ne sme vsebovati navedb v zvezi s poljubnimi lastnostmi in vrednostmi izuma in tudi ne navedb v zvezi s teoretičnimi možnostmi uporabe.
(4) Če vsebuje patentna prijava skico, lahko prijavitelj navede skico ali izjemoma več skic, ki jih predlaga za objavo skupaj s povzetkom. Urad lahko sklene, da objavi eno ali več drugih skic, če meni, da bolje označujejo izum. Vse glavne značilnosti izuma, ki so navedene v povzetku in ilustrirane s skico, morajo spremljati sklicevalne oznake v okroglem oklepaju.
(5) Povzetek mora biti sestavljen tako, da lahko učinkovito rabi kot instrument za preiskovanje na določenem področju tehnike, zlasti pa, da se lahko na njegovi podlagi oceni, ali je potreben vpogled v kompletno patentno prijavo.
(6) Povzetek naj ima največ stopetdeset besed.
(7) Dokončno besedilo in obliko povzetka lahko določi urad sam, o čemer obvesti prijavitelja.

(1) Delovna površina listov s skico ali skicami iz točke e) prvega odstavka 2. člena tega pravilnika ne sme biti večja od 26,2 × 17 cm. Listi ne smejo imeti narisanih okvirov, ki bi omejevali delovno površino risbe. Širina robov na zgornji strani lista je najmanj 2,5 cm, na levi strani 2,5 cm, na desni 1,5 cm in na spodnji strani lista najmanj 1 cm.
(2) Listi s skicami morajo biti oštevilčeni z naraščajočimi številkami, sestavljeni iz dveh s poševno črto ločenih arabskih številk, od katerih pomeni prva zaporedno številko strani, druga pa številko vseh strani s skicami (na primer 1/3, 2/3, 3/3).
(3) Na enem listu skice je lahko več slik. Če je ena slika kot celota izdelana na dveh ali več listih, morajo biti deli slik na različnih listih izdelano tako, da se lahko celotna slika sestavi, ne da bi se posamezni deli slike z različnih listov prekrivali. Slike na enem listu morajo biti razporejene druga pod drugo, med seboj jasno ločene, vendar brez večjega vmesnega prostora. Če slike niso tako razporejene, jih je treba prikazati drugo poleg druge, in sicer s prvo sliko na levi strani lista. Elementi, prikazani na sliki, morajo biti sorazmerni, razen če so nesorazmerja nujna za večjo jasnost slike. Slike je treba oštevilčiti z rastočimi arabskimi številkami, začenši z ena, ne glede na oštevilčenje listov s skicami.
(4) Skica mora biti izdelana s priborom za tehnično risanje, in sicer:
a) črte morajo biti debelejše, črne, dobro vidne in neizbrisne, površine med črtami pa se ne sme barvati ali tonirati;
b) prečni prerezi se šrafirajo, kar ne sme zmanjšati vidnosti glavnih črt in sklicevalnih oznak;
c) merilo in jasnost slike morata biti takšna, da se lahko pri fotografski reprodukciji z zmanjšanjem za 2/3 brez težav razpoznavajo vse podrobnosti;
d) višina črk in številk ne sme biti manjša od 0,32 cm;
e) vse številke, črke in sklicevalne oznake, ki so na slikah, morajo biti enostavne in jasne, ne smejo biti v oklepajih, podčrtane, obkrožene ipd;
f) sklicevalne oznake, ki niso v opisu in zahtevkih, ne smejo biti na skici in obratno. Enake značilnosti izuma, označene s sklicevalnimi oznakami, morajo biti v celotni patentni prijavi označene z istimi oznakami;
g) skice ne smejo vsebovati tekstualnih delov, razen kadar je to nujno, kratkih besed, kot so “voda”, “para”, “odprto”, “zaprto” in prerez A-B” ali v primeru blokovnega diagrama in diagrama poteka kratkih ključnih besed, nujnih za razumevanje slik.
(5) Grafikoni in diagrami poteka se štejejo za slike.

(1) Sestavine patentne prijave iz točk b) do e) prvega odstavka 2. člena tega pravilnika morajo biti primerne za neposredno fotografsko razmnoževanje, za razmnoževanje z elektrostatičnim postopkom in za ofsetni tisk v neomejenem številu izvodov.
(2) Posamezne sestavine patentne prijave (zahteva za podelitev patenta, opis izuma, patentni zahtevek, povzetek in skica) se morajo začeti na novem listu. Listi morajo biti spojeni tako, da se zlahka listajo, izločajo in znova spajajo.
(3) Listi so formata A-4 (29,7x21 cm), in sicer iz papirja, ki je bele barve, gladek, brez sijaja, močan, upogiben in dolgotrajen. Listi morajo biti odporni proti trganju, mečkanju in gubanju. Uporabljati se sme samo ena stran lista. Vsak list se uporablja tako, da sta zgornji in spodjni rob lista krajši strani formata (t.i. “visoki format”).
(4) Najmanjše dovoljene širine robov na listih brez skice so na zgornji strani lista 2 cm, na levi strani 2,5 cm, na desni strani 2 cm in na spodnji strani lista 2 cm.
(5) Priporočene največje širine robov na listih brez skice so na zgornji strani lista 4 cm, na levi strani 4 cm, na desni strani 3 cm in na spodnji strani 3 cm.
(6) Ob vložitvi patentne prijave morajo biti robovi na listih popolnoma prazni (čisti).
(7) Opis izuma, patentni zahtevki in povzetek morajo biti oštevilčeni z rastočimi arabskimi številkami, ki se napišejo na zgornjo stran lista na sredini, vendar ne na zgornjem robu.
(8) Zahteva za podelitev patenta mora biti izpolnjena s tiskalnikom, pisalnim strojem ali tiskanimi črkami, opis izuma, patentni zahtevek in povzetek pa morajo biti izpolnjeni s tiskalnikom ali pisalnim strojem. Le grafični simboli in oznake ter kemične in matematične formule se lahko, če je to nujno, vpišejo z roko. Višina velikih črk v besedilu ne sme biti manjša od 0,21 cm, odtis črk na listu pa mora biti temne in neizbrisne barve. Presledek med vrsticami natipkanega besedila je 1,5 višine velike črke.
(9) Zahteva za podelitev patenta, opis izuma, patentni zahtevek in povzetek ne smejo vsebovati risb. V opisu izuma, patentnem zahtevku in izvlečku so lahko kemične in matematične formule, v opisu izuma in izvlečku pa tudi tabele. V patentnem zahtevku so lahko tabele le, če je bistvo samega zahtevka tako, da je zaželena uporaba tabel. Tabele in kemične ali matematične formule so lahko prikazane v “podolžnem formatu”, če jih v “visokem formatu” ni mogoče prikazati na zadovoljiv način. Listi, na katerih so tabele in kemične ali matematične formule prikazane v “podolžnem formatu”, se postavijo tako, da je glava tabel ali formul na levi strani lista.
(10) Vrednost fizikalnih veličin se obvezno izkazuje v enotah mednarodnega sistema enot (SI). Za matematične, kemične in molekulske formule in atomske mase se uporabljajo simboli in tehnični izrazi in znaki, ki so sprejeti in običajni na zadevnem področju tehnike.
(11) Izrazi, znaki in simboli se morajo dosledno uporabljati v celotnem besedilu patentne prijave.
(12) V celotni patentni prijavi ne sme biti nič dopolnjeno, prečrtano ali dopisano med vrstami.

Če se izum nanaša na biološki material po tretjem odstavku 87. člena zakona se šteje, da je izum opisan dovolj jasno in popolno po drugem odstavku 87. člena zakona, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) da je bil vzorec biološkega materiala deponiran pri priznanem mednarodnem depozitarnem organu, določenim z Budimpeštansko pogodbo o mednarodnem priznanju depozita mikroorganizmov za postopek (Uradni list RS – MP, št. 21/97) najpozneje na datum vložitve patentne prijave;
b) da vsebuje patentna prijava vse podatke o biološkem materialu, ki so znani prijavitelju;
c) da so v patentni prijavi navedeni naziv in naslov mednarodnega depozitarnega organa, uradna številka, pod katero je depozit vpisan, in datum deponiranja.

(1) Od dneva objave patentne prijave je deponirani vzorec biološkega materiala na zahtevo dostopen vsakomur, ki izpolnjuje pogoje za delo z biološkim materialom.
(2) Biološki material je dostopen vsakomur pod naslednjimi pogoji:
a) da je prošnja poslana uradu v dveh izvodih;
b) da je urad na prošnji potrdil, da je objavljena patentna prijava, v kateri se je prijavitelj skliceval na depozit biološkega materiala, in da ima vložnik pravico zahtevati, da se mu izda vzorec biološkega materiala;
c) da je vložnik prevzel obveznost do imetnika patenta, da ne bo omogočil, da bi zahtevani vzorec deponiranega biološkega materiala postal dostopen tretjim osebam in da bo ta vzorec pred iztekom veljavnosti patenta uporabil le v eksperimentalne namene.
(3) Urad pošlje mednarodnemu depozitarnemu organu in imetniku patenta kopijo zahteve vložnika s potrdilom, da je patentna prijava, ki se nanaša na deponirani biološki material, objavljena in da ima vložnik zahteve pravico dobiti vzorec biološkega materiala.

(1) Če vzorec biološkega materiala ni več dostopen pri mednarodnemu depozitarnemu organu, v katerem je bil deponiran, in ni prenesen v kakšen drugi priznani mednarodni depozitarni organ, pri katerem bi bil dostopen, se šteje, da izum v patentni prijavi ni opisan po drugem odstavku 87. člena zakona, razen če so izpolnjeni pogoji:
a) da deponent v treh mesecih od dneva, ko je prejel obvestilo depozitne ustanove, da je postal prvotno deponirani biološki material nedostopen, znova deponira vzorec tega biološkega materiala;
b) da deponent pri ponovnem deponiranju priloži podpisano izjavo, da je ponovno deponirani biološki material enak tistemu, ki je bil prej deponiran;
c) da urad v štirih mesecih po ponovnem deponiranju prejme izvod potrdila o deponiranju vzorca biološkega materiala, ki ga izda depozitna ustanova in ki vsebuje številko patentne prijave oziroma patenta, na katerega se nanaša depozit.
(2) Če je razlog nedostopnosti biološkega materiala njegova nevitalnost, ga je treba znova deponirati pri istem mednarodnem depozitarnem organu, pri katerem je bil prej deponiran, če pa je razlog drugačen, se sme biološki material deponirati tudi pri kakšnem drugem mednarodnem depozitarnem organu.
(3) Če je mednarodni depozitarni organ, pri katerem je bil biološki material prvotno deponiran, izgubil status mednarodnega depozitarnega organa, ali če kot mednarodni depozitarni organ neha delovati na področju konkretne vrste biološkega materiala ali popolnoma, deponent pa v šestih mesecih ni bil obveščen o nastali spremembi, se trimesečni rok iz točke a) prvega odstavka tega člena šteje od dneva objave te spremembe v uradnem glasilu urada.

(1) Če urad ugotovi, da prikaz zaporedja nukleotidov in/ali aminokislin ni v skladu z administrativnimi navodili, ki jih za vlaganje mednarodnih prijav po Pogodbi o sodelovanju na področju patentov (Uradni list RS – MP, št. 19/93, v nadaljnjem besedilu: PCT) predpiše Mednarodni urad Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, in ni v elektronski obliki, pozove prijavitelja, naj mu v roku treh mesecev dostavi ustrezen prikaz zaporedja.
(2) Vsakemu prikazu zaporedja mora biti priložena izjava prijavitelja o tem, da prikaz ne vsebuje sestavin, ki bi presegale predstavitev v prijavi, kakršna je bila vložena.

Patentna prijava ne sme vsebovati:
a) navedb ali risb v nasprotju z zakonom in moralo;
b) navedb, ki omalovažujejo proizvode ali postopke katerekoli tretje osebe ali kakovost in pomen prijave oziroma patenta te osebe; primerjava s prejšnjim stanjem tehnike sama po sebi ne šteje za omalovaževanje;
c) navedb, ki očitno niso pomembne in potrebne.

(1) Določbe 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 14. člena tega pravilnika se uporabljajo tudi za dopolnitve prijave, s katerimi se nadomestijo prej vložene sestavine patentne prijave. Te dopolnitve se pošljejo uradu v enem izvodu.
(2) Vse vloge, ki spremljajo dopolnitve prijave, morajo biti podpisane in označene s številko patentne prijave.

Urad v uradnem glasilu urada objavi patentno prijavo in podelitev patenta, in sicer:
a) navedbo, ali gre za patent ali za patent s skrajšanim trajanjem;
b) številko patenta;
c) številko prijave;
d) datum vložitve prijave;
e) podatke o imetniku patenta: priimek, ime in naslov, če gre za fizično osebo, oziroma firma in sedež, če gre za pravno osebo;
f) podatke o morebitnem zastopniku: priimek in ime oziroma firma;
g) podatke o izumitelju: priimek, ime in naslov;
h) naziv izuma;
i) razvrstitev izuma po mednarodni klasifikaciji patentov, sprejeti s Strasbourškim sporazumom o mednarodni klasifikaciji patentov (Uradni list RS - MP, št. 7/01);
j) podatke o zahtevani prednostni pravici: datum, številka in država oziroma mednarodni urad vložitve prve prijave, če se zahteva unijska prednostna pravica po 61. členu zakona, oziroma datum prve razstavitve oziroma uporabe izuma, država, kraj in navedba uradne ali uradno priznane mednarodne razstave ter datum njenega odprtja in zaprtja, če se zahteva razstavna prednostna pravica po 62. člena zakona;
k) datum vložitve prijave in navedbo urada, če je bila prijava vložena pri kakšnem drugem uradu na podlagi PCT, ter datum in številko objave prijave na podlagi PCT;
l) številka prvotne prijave, če je bila prijava izločena;
m) povzetek;
n) skico ali skice, ki pojasnjujejo bistvo izuma.

Če urad na podlagi predloženih dokazil po prvem odstavku 92. člena zakona ugotovi, da podeljeni patent ne ustreza zahtevi po enotnosti izuma, izda ločene odločbe po točki b) prvega odstavka 93. člena zakona za tiste skupine patentnih zahtevkov, za katere na podlagi posameznih dokazil lahko ugotovi, da ustrezajo zahtevam iz 10., 12., 14. in 15. člena zakona in za katere je bila plačana pristojbina po drugem odstavku 91. člena zakona.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o postopku za podelitev patenta (Uradni list RS, št. 49/93), razen določbe 39. člena, ki se naprej uporablja za dopolnilne prijave, vložene pred uveljavitvijo zakona.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.