Na podlagi 21. In 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US RS, 44/96 – odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, – odločba US RS, 74/98, 59/99 – odločba US RS), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 1/96), 3. In 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 3., 25. In 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 39/96 – odločba US RS, 61/96 – odločba US RS, 35/97, 73/97 – odločba US RS, 87/97, 73/98, 31/00) in 88. člena statuta Občine Gorenja vas – Poljane (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/99 in Uradni list RS, št. 80/01) je Občinski svet občine Gorenja vas – Poljane na 22. seji dne 22. 11. 2001 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Gorenja vas – Poljane
l. SPLOŠNE DOLČBE
1. člen
(namen odloka)
S tem odlokom se določa:
– dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe o oskrbi s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba), financiranje javne službe oskrbe s pitno vodo,
– objekte in naprave uporabnikov in upravljavcev,
– pogoje priključitve na javni vodovod,
– način odjema pitne in požarne vode iz javnih vodovodov,
– meritve in obračun porabe vode,
– prekinitev dobave vode,
– odjem vode iz hidrantov,
– obveznost uporabnikov in upravljavcev,
– prevzem objektov na upravljanje,
– nadzor nad izvajanjem določb tega odloka.
2. člen
(dejavnost javne službe)
Dejavnost oskrbe s pitno vodo obsega:
– upravljanje z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo,
– zagotavljanje pitne vode uporabnikom,
– vzdrževanje objektov in naprav,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav,
– izvajanje meritev in monitoringa kvalitete pitne vode,
– priključevanje novih uporabnikov na omrežje,
– vodenje katastra objektov in naprav javnega vodovoda.
3. člen
(objekti in naprave, ki so predmet javne službe)
Predmet javne službe so:
– javni vodovod,
– naprave in objekti skupne rabe.
Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki zagotavljajo oskrbo z vodo najmanj petih gospodinjstev ali dvajset ljudi in je v lasti ali solasti Občine Gorenja vas – Poljane ter v upravljanju upravljavca.
Objekti in naprave skupne rabe so objekti in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi (hidranti in hidrantna omrežja) in omrežja za vzdrževanje javnih površin.
Stroške upravljanja objektov in naprav skupne rabe iz tretjega odstavka tega člena pokriva proračun Občine Gorenja vas – Poljane.
4. člen
(uporabniki in upravljavec)
Uporabnik vode iz javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda za katerekoli namene (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).
Upravljavec javnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, ki ji je Občina Gorenja vas – Poljane poverila izvajanje javne službe s področja oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
Javne vodooskrbne sisteme, ki so v mešani lasti (občina in uporabniki) na osnovi pogodbe upravljajo vodovodni odbori. V pogodbi se določijo medsebojna razmerja, predvsem pa se določi odgovorna oseba, ki je obenem predsednik vodovodnega odbora.
Vodovodni odbori se lahko odločijo, da vodovodne sisteme prenesejo v lastništvo in upravljanje Občini Gorenja vas – Poljane.
5. člen
(posegi v prostor)
Za vsak poseg v prostor, ki posega v območje, kjer je že zgrajen javni vodovod, ali se načrtuje njegovo izgradnjo, si mora investitor pridobiti soglasje Občine Gorenja vas – Poljane. V soglasju se določijo pogoji za posege v prostor.
Soglasje mora biti izdano najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.
6. člen
(pravilnik)
Upravljavec sprejme pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav vodovodnega sistema (v nadaljevanju: pravilnik), ki mora biti usklajen z veljavnimi predpisi.
7. člen
(gradnja objektov in naprav javnega vodovoda)
Gradnjo objektov in naprav javnega vodovoda lahko izvaja usposobljen izvajalec, posege v obstoječi sistem javnega vodovoda pa izvaja upravljavec ali od upravljavca pooblaščeni izvajalec.
ll. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO
8. člen
(cena storitev)
Javna služba se financira iz cene storitev, oblikovane v skladu z veljavno zakonodajo tako, da v celoti zagotavlja enostavno reprodukcijo. Ceno storitve sprejema občinski svet na predlog upravljavca.
9. člen
(investicijsko vzdrževanje)
Investicijsko vzdrževanje javnih vodovodov, ki so v lasti Občine Gorenja vas – Poljane se financira iz amortizacije in iz sredstev proračuna občine na podlagi letnega plana ter iz drugih virov.
Investicijsko vzdrževanje javnih vodovodov, ki so v mešani lasti (občina in uporabniki) se financira v sorazmernih deležih glede na lastništvo. Kolikor občina za investicijsko vzdrževanje vloži več sredstev od pripadajočega sorazmernega deleža, se njen lastniški delež poveča glede na višino več vloženih sredstev.
10. člen
(širitev omrežja)
Širitev vodovodnega omrežja, ki je v lasti občine ali kako drugače pogodbeno urejeno se financira iz sredstev občinskega proračuna, kreditov in prispevkov fizičnih in pravnih oseb ter iz drugih virov.
lll. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCEV
11. člen
(objekti in naprave upravljavca)
Objekti in naprave, kateri so v lasti občine in z njimi upravlja upravljavec, so javni vodovodi in objekti skupne komunalne rabe.
Javne vodovode sestavljajo magistralno, primarno in sekundarno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami.
Javno vodovodno omrežje praviloma poteka po javnem zemljišču. Kjer poteka po zemljišču v zasebni lasti, mora imeti lastnik vodovoda v zemljiški knjigi knjiženo služnostno pravico, kar velja za objekte in naprave javnega vodovoda, zgrajenega po veljavnosti tega odloka.
Upravljavec mora po opravljenem delu na javnem vodovodu vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. V primeru nastanka škode, le-to oceni sodni cenilec ustrezne stroke.
12. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
Objekti in naprave uporabnikov so:
– vodovodni priključek,
– vodovodni jašek ali niša, ventil po obračunskem vodomeru, protipovratni ventil, izpustni ventil,
– interno vodovodno in hidrantno omrežje, ki ga od javnega vodovodnega omrežja ločuje merilno mesto,
– objekti in naprave vgrajeni za obračunskim vodomerom, kot so: interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, nepovratni varnostni ventili pri grelnih napravah, vodohrani za sanitarno in požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in druge naprave.
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena z izjemo vodovodnega priključka vzdržuje v skladu s predpisi uporabnik na lastne stroške.
13. člen
(vodovodni priključek)
Vodovodni priključek je sestavljen iz:
– priključnega sklopa na sekundarno omrežje,
– dovodne cevi,
– ventila pred obračunskim vodomerom in čistilnega kosa,
– obračunskega vodomera.
Meja med vodovodnim priključkom, s katerim upravlja upravljavec in vodovodno napeljavo uporabnika je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom po obračunskem vodomeru.
Montažo vodovodnega priključka praviloma izvaja upravljavec na stroške uporabnika. V primeru, da dela izvaja drug izvajalec, je obvezen nadzor predstavnika upravljavca. Stroški nadzora bremenijo uporabnika. Vodovodni priključek vzdržuje izključno upravljavec na svoje stroške. Pri opravljanju vzdrževalnih del mora uporabnik dovoliti dostop upravljavcu na funkcionalno zemljišče. Vzdrževanje vodovodnega priključka zajema kontrolo, menjavo in žigosanje obračunskega vodomera ter popravilo okvar na priključku in obnovo priključka.
lV. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
14. člen
(soglasja)
Lastnik oziroma upravljavec izdaja soglasja k:
– osnutkom prostorskih izvedbenih aktov,
– lokacijski dokumentaciji,
– priključitvi zgradb na vodovodno omrežje,
– drugim posegom v prostor.
Lastnik oziroma upravljavec izda soglasje po postopku in obliki določeni v pravilniku.
15. člen
(pogoji priključitev na javni vodovod)
Na območju, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse objekte obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca. Priključitev obstoječih objektov na javni vodovod se mora izvesti v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovoda
Uporabnik si je dolžan pred priključitvijo na javni vodovod pridobiti soglasje upravljavca. Za pridobitev soglasja k priključitvi na javni vodovod mora k vlogi priložiti dokumentacijo, določeno v pravilniku.
Lastnik oziroma upravljavec lahko izda soglasje k priključitvi na javni vodovod:
– če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil ustrezno dokumentacijo, ki je predpisana v pravilniku in
– če je priključitev na javni vodovod tehnično možna.
V primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora upravljavec vlagatelja za priključitev na javni vodovod seznaniti s pogoji pod katerimi bo priključitev možna.
Lastnik oziroma upravljavec je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.
16. člen
(izvedba priključkov na javni vodovod)
Priključek na javni vodovod je lahko stalen ali začasen.
Stalen priključek na javni vodovod.
Upravljavec je dolžan omogočiti uporabo vodovodnega priključka najkasneje v 30 dneh, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do Občine Gorenja vas – Poljane in upravljavca v zvezi s priključitvijo (plačilo priključne takse, plačilo stroškov izdaje soglasja)
Upravljavec sme priključiti uporabnika na javni vodovod šele, ko je preveril, da je uporabnik:
– zgradil prostor za obračunski vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi ter pravilnikom,
– izpolnil pogoje soglasja k priključitvi.
Začasen priključek na javni vodovod.
Upravljavec lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere.
Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod. Upravljavec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih upravljavca urejeno začasno odjemno mesto. Upravljavec lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljavec o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, izjemoma pa ima lahko en objekt več priključkov. Vodovodni priključek je del objekta in je last uporabnika.
Po priključitvi objekta na javni vodovod se lastnik objekta vpiše v evidenco uporabnikov javnega vodovoda.
16.a člen
Priključno takso in stroške izdaje soglasja za javne vodovode, ki so na dan sprejetja odloka v lasti občine zaračuna občina skladno s pravilnikom o merilih in kriterijih za izračun takse ob priključitvi na javno kanalizacijo in vodovod v Občini Gorenja vas – Poljane (Uradni list RS, št. 58/00).
Na dan sprejema odloka so v lasti občine naslednji vodovodi: vodovod Trebija-Gorenja vas-Todraž, vodovod Poljane, vodovod Hlavče njive-Gorenja Brda-Dolenja Brda-Suša-Malenski vrh (del).
Javne vodovode, kateri niso v lasti občine upravljajo vodovodni odbori, ki določijo višino priključne takse za posamezni vodovod.
Višino priključne takse vodovodni odbori določijo na osnovi prispevka katerega so plačali graditelji.
Enak način izračuna priklopne takse (zmanjšan za amortiziran del) velja tudi za vodovode kateri bodo skladno s tem odlokom preneseni v upravljanje in last občine.
17. člen
(spremembe na priključkih)
Spremembe dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedba dodatnega dela priključka ali ukinitev priključka in zahteva za povečan odvzem vode se obravnava na enak način, kot da gre za nov vodovodni priključek.
Odjava priključka na javni vodovod je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati odjavo priključka upravljavcu v pisni obliki. Uporabnik se izbriše iz evidence uporabnikov.
Izvedbo prekinitve priključka izvrši upravljavec na stroške uporabnika.
Upravljavec je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javni vodovod.
18. člen
(dostop do priključkov)
Objekti javnega vodovoda in vodovodnega priključka morajo biti vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postaviti ničesar brez soglasja upravljavca.
Mesto, kjer je vgrajen obračunski vodomer, mora biti vedno dostopno delavcem upravljavca.
V. MERITVE PORABE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
19. člen
(merjenje porabljene vode)
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v m3 z odčitkom obračunskega vodomera na vodovodnem priključku.
Obračunski vodomer namesti upravljavec vodovodnega omrežja na stroške uporabnika. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec samostojno, vendar v skladu s projektom in določili pravilnika.
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za obračunski vodomer in omogočiti dostop delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, preglede in odčitke obračunskega vodomera.
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in veljavno žigosan od pristojnega organa v skladu z zakonodajo. Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede.
Uporabnik ne sme prestaviti, zamenjati ali popraviti obračunskega vodomera.
Če na priključku ali obračunskem vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika, nosi stroške popravila uporabnik.
20. člen
(pomožni vodomeri)
V interni hišni napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni še pomožni vodomeri, ki služijo uporabnikom za porazdelitev stroškov porabe vode.
Upravljavec javnega vodovoda ni obvezen teh vodomerov vzdrževati.
21. člen
(preverjanje točnosti vodomerov)
Uporabnik ima poleg rednih pregledov obračunskega vodomera pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih meja, nosi stroške preveritve upravljavec vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
22. člen
(obračun)
Uporabniki plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih mesečnih računov.
Znesek plačila po računu se izračuna na podlagi tarifnega sistema in dejanske porabe vode v preteklem obračunskem obdobju po odčitku ali izračunane povprečne porabe vode najmanj dveh mesecev ter veljavne cene.
Obračun na podlagi odčitane dejanske porabe vode in veljavne cene se opravi najmanj enkrat letno.
V primeru, da upravljavec in uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, se obračuna pavšalna poraba vode na podlagi vsaj dvomesečne dejanske porabe vode oziroma se uporabi pavšal mesečne porabe vode – 4 m3/osebo.
Kolikor priključek nima vgrajenega vodomera, se za obračun upošteva mesečna pavšalna poraba vode:
– 7 m3 mesečno na osebo,
– 3 m3 mesečno na glavo živine,
– 2 m3 mesečno na avto.
23. člen
(priključek za več uporabnikov)
V primeru, da je preveč uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, so dolžni določiti z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku istega priključka ni obveznost upravljavca.
Če so na isti priključek priključeni uporabniki, ki plačujejo različno tarifo vode, si morajo vgraditi ločene vodomere.
24. člen
(plačilo storitev)
Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati v roku, navedenem na računu. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu za dolžni znesek upravljavec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v 8 dneh od prejema računa vložiti pismeni ugovor pri upravljavcu. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Upravljavec je dolžan na pismeni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 8 dni in v tem času ne sme prekiniti dobavo vode.
Vl. PREKINITEV DOBAVE VODE
25. člen
(prekinitev brez objave)
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez objave, prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če uporabnik pisno začasno odpove odjem vode,
2. če stanje vodovodne napeljave uporabnika ogroža kvaliteto vode v vodovodnem sistemu ali ovira nemoteno dobavo drugim uporabnikom,
3. če uporabnik brez soglasja upravljavca uporablja v lastni vodovodni napeljavi, poleg vode iz vodovodnega sistema, tudi vodo iz drugih virov,
4. če je prostor, kjer je vgrajen obračunski vodomer, nedostopen, zasut ali zanemarjen in uporabnik tudi po opominu upravljavca pomanjkljivosti ne odpravi,
5. če se uporabniki istega vodovodnega priključka ne dogovorijo za način plačevanja stroškov porabljene vode,
6. če uporabnik ne plača računa za porabljeno vodo v roku 15 dni po poslanem opominu, s katerim je opozorjen na prekinitev dobave vode,
7. če uporabnik ne omogoči upravljavcu odčitavanje ali zamenjavo obračunskega vodomera,
8. če uporabnik odstrani pečat na obračunskem vodomeru ali izvrši drug nedovoljen poseg na priključku,
9. če uporabnik brez soglasja upravljavca razširi lastno napeljavo ali dovoli drugi oseb priključitev na lastno napeljavo,
10. če uporabnik izvede priključek na vodovodni sistem brez soglasja upravljavca,
11. če uporabnik ne upošteva ukrepov o varčevanju z vodo v primeru izrednih razmer vodne oskrbe,
12. če uporabnik ne upošteva 1., 5., 10. In 15. točke 29. člena tega odloka.
Dobava vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve. Upravljavec je dolžan uporabnika ponovno priključiti na javni vodovod najkasneje v naslednjih dveh delovnih dnevih po odpravi vzroka prekinitve.
Upravljavec lahko prekine dobavo vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev, ki je daljša od treh mesecev.
26. člen
(prekinitev z obvezno objavo)
Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode v naslednjih primerih:
– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del,
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javnega vodovoda,
– v primerih višje sile, kot npr. potres, požar, suša, onesnaževanja vodnih virov, izpad električne energije in podobno.
Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave obvestiti uporabnike neposredno ali peko sredstev javnega obveščanja pravočasno, oziroma vsaj en dan ped prekinitvijo za planirana vzdrževalna dela, v primerih iz tretje alinee prejšnjega odstavka pa tudi postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
V primerih krajših (do ene ure) nepredvidenih prekinitev objava za upravljavca ni obvezna.
Vll. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
27. člen
(pogoji odvzema vode iz hidrantov)
Hidranti na območju javnega vodovoda so namenjeni predvsem požarni varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in primerno vzdrževani.
Brez soglasja upravljavca javnega vodovoda se sme uporabiti voda iz hidranta samo za gašenje požarov in odpravljanje posledic elementarnih nesreč. V teh primerih mora uporabnik v treh dneh po intervenciji pisno obvestiti upravljavca javnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode in o morebitnih pomanjkljivostih hidrantov.
Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob soglasju upravljavca tudi za naslednje namene:
1. škropljenje in pranje cest, ulic, trgov,
2. zalivanje parkov ter javnih nasadov,
3. za javne prireditve,
4. za polnjenje cistern za prevoz vode,
5. za utrjevanje cestišč ali druga podobna gradbena dela.
V primerih odvzema vode iz tretjega odstavka tega člena se med upravljavcem in porabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode. Pri obračunu porabljene vode iz tretjega odstavka tega člena se uporablja tarifa za gospodarski in ostali odjem vode, razen ko je namenjena za uporabo v gospodinjstvih.
Za v tretjem odstavku naštete namene je upravljavec dolžan izdati soglasje za odvzem vode iz hidrantov, če razmere na omrežju dopuščajo predviden odvzem.
Uporabnikom, ki uporabljajo vodo iz hidranta za namene iz tretjega odstavka tega člena mora imeti lasten in tehnično brezhiben hidrantni nastavek z obračunskim vodomerom, ki je registriran pri upravljavcu.
Uporabnik mora po uporabi hidranta le-tega pustiti brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru bremenijo uporabnika vsi nastali stroški zaradi okvare hidranta in stroški popravila hidranta.
Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napajajo iz vodovodnega omrežja mimo obračunskega vodomera veljajo določbe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. Uporabnik je dolžan zagotoviti dostop do teh hidrantov pooblaščenim delavcem upravljavca.
Vlll. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV JAVNEGA VODOVODA
28. člen
(obveznosti upravljavca)
Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo naslednje obveznosti:
1. skrbeti za normalno obratovanje objektov in naprav javnega vodovoda,
2. redno vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda,
3. vzdržuje in obnavlja vodovodne priključke,
4. redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede skladno z veljavnimi predpisi,
5. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode neposredno ali prek sredstev javnega obveščanja,
6. vodi kataster in evidence objektov in naprav javnega vodovoda,
7. izdaja soglasja za priključitev in omogoča priključitev na javni vodovod,
8. kontrolira ustreznost interne vodovodne instalacije pred priklopom na javni vodovod,
9. sistematično pregleduje vodovodno omrežje s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
10. ravna skladno z določbami pravilnika,
11. redno zagotavlja kontrolo kakovosti pitne vode skladno z veljavnimi predpisi,
12. izvrši pregled interne instalacije in opravi kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,
13. meri količine načrpane vode na lastnih zajetjih,
14. redno odčituje obračunske vodomere in skrbi za obračun porabljene vode,
15. organizira dobavo vode v primeru višje sile in o tem poroča občinski upravi,
16. pripravlja predloge za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema,
17. po programu, ki ga potrdi Občina Gorenja vas – Poljane, opravlja vzdrževalna dela na požarnem omrežju in hidrantih.
29. člen
(obveznosti uporabnika)
Uporabnik ima naslednje obveznosti:
1. na javni vodovod se priključi le s soglasjem upravljavca,
2. na že zgrajeni javni vodovod se mora priključiti najkasneje v 6 mesecih po izgradnji,
3. redno vzdrževati interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti in napravami,
4. upravljavcu dovoliti pregled interne vodovodne instalacije,
5. dovoliti oziroma omogočiti upravljavcu dostop do obračunskega vodomera,
6. zaščititi obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
7. kontrolirati dejansko porabo vode z dovoljeno porabo ob priključitvi in povprečno porabo vode,
8. redno plačevati prejete račune za oskrbo z vodo,
9. pisno obveščati upravljavca o lastninskih spremembah priključka na javni vodovod,
10. urejati medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun preko skupnega obračunskega vodomera,
11. javljati okvare in nepravilnosti na javnem vodovodu,
12. upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvah dobave vode,
13. javiti vsako spremembo na objektih in napravah javnega vodovoda upravljavcu,
14. pridobiti soglasje upravljavca pri predelavi interne vodovodne napeljave,
15. pridobiti soglasje upravljavca za povečanje porabe dogovorjene količine vode,
16. ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svoje interno vodovodno omrežje ali vodovodni priključek brez soglasja upravljavca,
17. odgovarja za škodo povzročeno na javnem vodovodu, lastnem ali tujem vodovodnem omrežju, ki jo povzročijo z njegovo lastnino, prekomernim odvzemom vode brez soglasja upravljavca in neustrezno uporabo ter povratnim učinkom na kvaliteto oskrbe.
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje oskrbe z vodo drugih uporabnikov vode in na način, ki ne vpliva na kakovost vode v javnem vodovodu.
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnih vodnih virov le pod pogojem, da sta priključek in vse instalacije za vodo iz javnega vodovoda in instalacije za vodo iz lastnih virov izvedene ločeno in brez medsebojnih povezav.
30. člen
(obveznosti drugih subjektov)
Izvajalci vzdrževanja in rekonstrukcij cest, ulic in trgov morajo po zaključenih delih vzpostaviti vodovodno omrežje v prvotno stanje.
Upravljavci drugih omrežij (npr. elektro, telefon, plinovod, toplovod in podobno) si morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah v območju vodovodnih naprav, pridobiti soglasje upravljavca ter zagotoviti zaščito vodovodnega omrežja. V primeru poškodb morajo naročiti popravila pri upravljavcu na lastne stroške.
lX. PRENOS OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNEGA VODOVODA V UPRAVLJANJE
31. člen
(prenos obstoječega vodovodnega sistema v last občine)
Uporabniki privatnega vodovodnega omrežja lahko na podlagi prošnje in predhodnega sklepa Občinskega sveta občine Gorenja vas – Poljane s pogodbo prenesejo v lastništvo in upravljanje vodovodni sistem na Občino Gorenja vas – Poljane.
Privatne vodovodne sisteme prevzame Občina Gorenja vas – Poljane v last in upravljanje, pri čemer najprej ugotovi evidenco priključkov, kataster objektov in naprav in ostale elemente vodovodnega omrežja. Nato ovrednoti stanje vodovodnega omrežja in potrebna vlaganja za sanacijo v skladu z določili, določenimi s tehničnimi in sanitarnimi predpisi. V nadaljnjem postopku vgradi vsem uporabnikom vodomere na njihove stroške.
32. člen
Vsem uporabnikom tako prevzetih vodovodov se pri izračunu cene vode upoštevajo minula vlaganja tako, da se cena zniža za obdobje neamortiziranih minulih vlaganj.
33. člen
Za tako prevzete vodovode Občina Gorenja vas – Poljane naroči izdelavo vse potrebne dokumentacije, da lahko nemoteno opravi prevzem in sanacijo prevzetega vodovodnega omrežja.
V primeru, da je na prevzetem vodovodnem omrežju potrebno izvesti takojšnjo sanacijo še pred predajo vodovoda, svet Občine Gorenja vas – Poljane določi uporabnikom dolžnost financiranja sanacije v obsegu, ki je nujno potreben za izpolnjevanje pogojev za oskrbo s pitno vodo.
34. člen
Postopek prevzema se opravi z aktom o prevzemu v obliki pogodbe med vodovodnim odborom in Občino Gorenja vas – Poljane, v primeru neprostovoljnega prevzema pa na podlagi sklepa Občinskega sveta občine Gorenja vas – Poljane.
35. člen
Gradnja vodovodnih objektov in naprav ter prevzem v upravljanje se izvede po naslednjem postopku:
1. bodoči upravljavec izda mnenje k lokacijski dokumentaciji in k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja;
2. gradnjo nadzira strokovno usposobljena organizacija;
3. bodoči upravljavec izvaja dodatni nadzor nad izvajanjem del, ki obsega predvsem preverjanje izpolnjevanja pogojev izdanih mnenj in soglasij, tega odloka in tehničnega pravilnika;
4. po končani gradnji investitor organizira tehnični pregled objekta in pridobi uporabno dovoljenje;
5. upravljavec prevzame objekte v upravljanje na osnovi primopredajnega zapisnika, če je investitor izpolnil pogoje iz alinei od ena do štiri in predloži bodočemu upravljavcu ustrezno tehnično dokumentacijo, projekt izvedenih del, evidenco elementov na vodu, vrednost osnovnih sredstev, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira, navodila za obratovanje objektov;
6. investitor je dolžan predati zgrajeni objekt upravljavcu najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
X. NADZOR
36. člen
(inšpekcijski nadzor)
Izvajanje določb tega odloka in določb predpisov, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo na območju Občine Gorenja vas – Poljane nadzirajo pristojne inšpekcijske službe.
37. člen
Komunalni inšpektor opravlja nadzor nad izvajanjem odloka v skladu s svojimi pristojnostmi.
Xl. KAZENSKI DOLOČBI
38. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekrške upravljavec:
1. če prekine dobavo vode brez obvestila uporabnikom (26. člen tega odloka),
2. če ne dopusti priključitve, kot to določa 15. člen tega odloka,
3. če ne izpolnjuje obveznosti iz 4., 6. in 11. točke 28. člena tega odloka,
4. če ne izpolnjuje obveznosti iz 5. člena tega odloka,
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
39. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekrške uporabnik – pravna oseba:
1. če se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda skladno s 15. členom tega odloka,
2. če ne izpolnjujejo obveznosti iz 29. člena tega odloka,
3. če prekine dobavo vode drugemu uporabniku,
4. če odvzame vodo iz hidrantov v nasprotju s 27. členom tega odloka,
5. če ne vgradi obračunskega vodomera, je pa gradnja le-tega izvedljiva,
6. če odstrani plombo na hidrantnem vodu, obračunskem vodomeru ali kako drugače spremeni izvedbo priključka.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje posameznik, ki stori prekrške iz prvega odstavka tega člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
Xll. PREHODNI DOLOČBI
40. člen
Prilagoditve zahtevam tega odloka morajo uporabniki in upravljavci izvesti v enoletnem prehodnem obdobju od uveljavitve tega odloka.
41. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 0200-385-21/01
Gorenja vas, dne 22. novembra 2001.
Župan
Občine Gorenja vas – Poljane
Jože Bogataj l. r.
