Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 (ZIPRS0203), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 5. decembra 2001.

(1) S tem zakonom se za proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo struktura posebnega dela proračuna, postopki izvrševanja proračuna, posebnosti upravljanja s premoženjem države, obseg zadolževanja in poroštev države ter javnega sektorja na ravni države in posebnosti finančnega poslovanja občin.
(2) Določbe tega zakona se uporabljajo v letu 2002 in 2003, razen če ni za posamezni proračun urejeno drugače.

Posamezni, v tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. pravica porabe je pravica neposrednega uporabnika, da prevzema in plačuje obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski postavki-kontu;
2. področja proračunske porabe so področja, na katerih država deluje oziroma nudi storitve in v katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Področja proračunske porabe so določena s predpisano funkcionalno-programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna;
3. glavni program je splošni program, ki je del področja proračunske porabe, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: neposredni uporabnik). Glavni program ima določene splošne cilje, s katerimi se izvajajo cilji področja proračunske porabe in kazalce učinkovitosti ter uspešnosti;
4. podprogram je program, ki je del glavnega programa, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnem načrtu praviloma enega neposrednega uporabnika. Podprogram ima jasno določene specifične cilje in kazalce učinkovitosti ter uspešnosti, z njim pa se izvajajo cilji glavnega programa;
5. proračunska postavka je del podprograma, ki zajema celoto aktivnosti ali projekta, ali del aktivnosti ali projekta, ki ga izvaja posamezni neposredni uporabnik;
6. proračunska postavka-podskupina kontov je del proračunske postavke, ki določa ekonomske namene proračunskih izdatkov in predstavlja temeljno strukturno enoto izdatkov proračuna objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije. Za določitev podskupin kontov in kontov se uporablja predpisani enotni kontni načrt za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava;
7. proračunska postavka-konto je osnovna strukturna enota izdatkov proračuna v fazi izvrševanja proračuna;
8. prevzete obveznosti v breme proračunov prihodnjih let so obveznosti, ki so prevzete v skladu z 51. členom zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00 in 79/01; v nadaljnjem besedilu: ZJF) in 15. členom tega zakona, ki zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let in so zanje zagotovljena sredstva v proračunih let, v katerih zapadejo v plačilo.

(1) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele:
1. področja proračunske porabe,
2. glavne programe,
3. podprograme.
(2) Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov.

Nov državni organ, ki se ustanovi po sprejemu proračuna, se lahko vključi v proračun kot neposredni uporabnik šele s proračunom naslednjega leta.

Proračun se skladno z določbami ZJF in tega zakona izvršuje na nivoju proračunske postavke-konto.

Namenski prihodki proračuna za leto 2002 in 2003 so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, ki se uporabijo za odhodke v bilanci prihodkov in odhodkov ali za izdatke v računu financiranja:
1. prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01), ki se po kriterijih vlade uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
2. prihodki posebnega prispevka iz 6. člena zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/98, 110/99 in 59/01), ki se po programih vlade uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
3. prihodki po zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Uradni list RS, št. 49/98), ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
4. prihodki iz naslova takse za odpadna motorna olja po posebni uredbi, ki se do višine pravic porabe, zagotovljenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za okolje, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v tej uredbi;
5. prihodki, ki jih lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč po 95. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96) vplačujejo v državni proračun, ki se do višine pravic porabe, zagotovljenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
6. prihodki sklada za telekomunikacije po 116. členu zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01), ki se do višine pravic porabe, zagotovljenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za informatiko, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
7. prihodki sklada za rudarstvo po 38. členu po zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99), ki se do višine pravic porabe, zagotovljenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za okolje, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
8. prihodki od upravnih taks za registracijo določenih motornih koles po zakonu o varnosti cestnega prometa, ki se do višine pravic porabe, zagotovljenih na proračunski postavki 2146 – Nakup helikopterja, v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, v sprejetem proračunu uporabijo za nakup helikopterja;
9. prihodki sklada za avdiovizualne medije po 110. členu zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/01), ki se iz naslova letnih in mesečnih pristojbin uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu in
10. prihodki vodnega sklada po zakonu, ki ureja upravljanje z vodami, in sicer:
– v letu 2002: vodna povračila do višine 500,000.000 tolarjev in plačila za pridobitev vodne pravice do višine 300,000.000 tolarjev, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu in
– v letu 2003: vodna povračila do višine 890,000.000 tolarjev in plačila za pridobitev vodne pravice do višine 535,000.000 tolarjev, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu.

(1) Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb za leto 2002 in 2003 so v skladu z drugim odstavkom 74. člena ZJF kupnine od prodaje kapitalskih naložb, ki se v proračun vplačajo na podlagi zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99, 22/00 in 67/01) in se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu.
(2) Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb za leto 2002 so v skladu z drugim odstavkom 74. člena ZJF naslednji prejemki, ustvarjeni z realizacijo programa prodaje finančnega premoženja v lasti države za leto 2002, ki se uporabijo za izdatke v računu finančnih terjatev in naložb:
1. kupnina od kapitalskih naložb v Talumu, d.d., ki se največ do višine 13.000,000.000 tolarjev in v naslednjem vrstnem redu uporabi za:
– povečanje namenskega premoženja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javni sklad, do višine 2.500,000.000 tolarjev;
– povečanje kapitalskih naložb v podjetjih, ki so izvajalci dejavnosti proizvodnje električne energije oziroma holdinga teh podjetij, do višine 6.000,000.000 tolarjev;
– povečanje kapitalskih naložb iz investicijskega sklada za jugovzhodne trge do višine 1.250,000.000 tolarjev;
– izvajanje programa podpore gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom skladno z 2. in 3. členom zakona o podpori gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij in vzpostavljanju in delovanju njihovih razvojnih enot v obdobju od leta 2000 do 2003 (Uradni list RS, št. 99/99) do višine 2.000,000.000 tolarjev;
– povečanje namenskega premoženja in izvajanje programa Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva do višine 500,000.000 tolarjev in
– razvoj turizma do višine 750,000.000 tolarjev;
2. kupnina od kapitalskih naložb v Industriji usnja Vrhnika, d.d., ki se do višine 740,000.000 tolarjev in v naslednjem vrstnem redu uporabi za:
– razvoj turizma do višine 240,000.000 tolarjev in
– povečanje namenskega premoženja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja do višine 500,000.000 tolarjev za izvajanje ukrepov kmetijske strukturne politike.
(3) Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb za leto 2003 so v skladu z drugim odstavkom 74. člena ZJF naslednji prejemki, ustvarjeni z realizacijo programa prodaje finančnega premoženja v lasti države za leto 2003, ki se uporabijo za izdatke v računu finančnih terjatev in naložb:
1. kupnina od kapitalskih naložb države v Luki Koper, d.d., se do višine 5.500,000.000 tolarjev v naslednjem vrstnem redu uporabi za:
– povečanje kapitalskih naložb iz investicijskega sklada za jugovzhodne trge do višine 1.000,000.000 tolarjev;
– izvajanje programa podpore gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom skladno z 2. in 3. členom zakona o podpori gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij in vzpostavljanju in delovanju njihovih razvojnih enot v obdobju od leta 2000 do 2003 (Uradni list RS, št. 99/99) do višine 1.000,000.000 tolarjev;
– povečanje namenskega premoženja in izvajanje programa Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva do višine 500,000.000 tolarjev;
– razvoj turizma do višine 500,000.000 tolarjev;
– povečanje namenskega premoženja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javni sklad, do višine 2.500,000.000 tolarjev;
2. kupnina od kapitalskih naložb države v podjetjih elektrogospodarstva se do višine 21.000,000.000 tolarjev v skladu s prvim odstavkom 122. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99) uporabi za namene, določene v navedenem zakonu.
(4) Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb za leto 2002 in 2003 so v skladu z drugim odstavkom 74. člena ZJF anuitete vrnjenih posojil, danih na podlagi zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki bodo v skladu s 7. in 7.a členom navedenega zakona v letu 2002 in 2003 nakazane na posebni račun pri ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo. Ti prejemki se do višine pravic porabe, načrtovanih v sprejetem proračunu na ustrezni proračunski postavki uporabijo za dajanje posojil v letu 2002 in 2003.
(5) Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb za leto 2002 in 2003 so v skladu z drugim odstavkom 74. člena ZJF naslednji prejemki, ki se uporabijo za izdatke v računu financiranja:
1. prejemki iz prejšnjega odstavka, ki presegajo obseg pravic porabe, določen na proračunski postavki iz prejšnjega odstavka ter prihodki od upravljanja s temi prostimi sredstvi in
2. prejemki iz naslova državi predčasno odplačanih posojil, ki niso zajeti v prejšnjem odstavku in dolžniških vrednostnih papirjev.
(6) Za izdatke v računu financiranja se v letu 2002 lahko uporabijo tudi denarna sredstva na računih proračuna, ki so bila v letu 2001 vplačana iz naslova predčasnega vračila sredstev po Novem finančnem sporazumu, v višini 10.000,000.000 tolarjev.

(1) Neporabljene pravice porabe slovenske soudeležbe pri izvajanju programov predpristopne pomoči Evropske unije na koncu leta 2002, ki so zagotovljene na posebnih proračunskih postavkah, se lahko prenesejo iz proračuna za leto 2002 v proračun za leto 2003 za iste namene. Za znesek prenesenih pravic porabe se povečajo finančni načrti pristojnih neposrednih uporabnikov ter skupni obseg izdatkov proračuna za leto 2003, izdatki pa se financirajo iz denarnih sredstev na računih proračuna.
(2) Prerazporejanje pravic porabe s proračunskih postavk iz prejšnjega odstavka ni dovoljeno.
(3) Na način in pod pogoji iz prvega odstavka tega člena se neporabljene pravice porabe slovenske soudeležbe pri izvajanju programov predpristopne pomoči Evropske unije na koncu leta 2003 prenesejo v proračun za leto 2004.

(1) V okviru istega podprograma lahko neposredni uporabnik samostojno izvaja prerazporeditve pravic porabe (v nadaljnjem besedilu: prerazporeditev) med proračunskimi postavkami, pri čemer prerazporeditve ne smejo presegati 20% obsega proračunske postavke v sprejetem proračunu.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ne sme neposredni uporabnik samostojno izvajati prerazporeditev s podskupine kontov 400, 401 in s konta 4028 za plače v svojem finančnem načrtu.

Predlagatelj iz drugega odstavka 19. člena ZJF odloča o prerazporeditvah pravic porabe med neposrednimi uporabniki iz njegove pristojnosti, in sicer med:
1. proračunskimi postavkami v okviru istega podprograma, ki ne presegajo 10% obsega proračunske postavke v sprejetem proračunu;
2. podprogrami znotraj glavnega programa, pri čemer prerazporeditve ne smejo presegati 5% obsega podprograma v sprejetem proračunu;
3. glavnimi programi znotraj področja proračunske porabe, pri čemer prerazporeditve ne smejo presegati 2,5% obsega glavnega programa v sprejetem proračunu;
4. področji proračunske porabe, pri čemer prerazporeditve ne smejo presegati 1,5% obsega področja proračunske porabe v sprejetem proračunu in
5. podskupinami kontov 400, 401 in kontom 4028 za plače neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, pri čemer se prerazporeditve po tej točki vštevajo v izračun omejitev po prejšnjih točkah tega člena.

(1) Vlada odloča o prerazporeditvah, ki presegajo omejitve iz prejšnjega člena, in sicer:
1. med podprogrami znotraj glavnega programa, pri čemer prerazporeditve ne smejo presegati 20% obsega podprograma v sprejetem proračunu;
2. med glavnimi programi znotraj področja proračunske porabe, pri čemer prerazporeditve ne smejo presegati 10% obsega glavnega programa v sprejetem proračunu;
3. med področji proračunske porabe, pri čemer prerazporeditve ne smejo presegati 5% obsega področja porabe v sprejetem proračunu;
4. iz finančnega načrta Statističnega urada Republike Slovenije v finančne načrte upravnih enot, ki so potrebne za zagotovitev pravic porabe za izvedbo popisa prebivalstva v letu 2002 in
5. s proračunske postavke 1094 – Ureditev bodoče zunanje meje Evropske unije pri Servisu skupnih služb Vlade Republike Slovenije.
(2) O prerazporeditvah po prejšnjem odstavku praviloma odloča vlada šele po tem, ko so izčrpane možnosti iz 9. in 10. člena tega zakona, in sicer na podlagi usklajenega predloga ministrstva, pristojnega za finance, in predlagatelja iz drugega odstavka 19. člena ZJF ali samostojnega neposrednega uporabnika, ki ni zajet v navedenem členu ZJF.
(3) O prerazporeditvah iz prvega odstavka tega člena vlada trimesečno obvešča delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije, pristojno za finance in monetarno politiko.

(1) Ministrstvo, pristojno za finance, lahko samostojno in brez omejitev po 9., 10. in 11. členu tega zakona izvaja prerazporeditve znotraj finančnega načrta tega ministrstva in organov v njegovi sestavi, ki so potrebne za plačila obveznosti s področja porabe 22 – Servisiranje javnega dolga.
(2) Ko nastanejo stroški, ker neposredni uporabnik v predpisanem roku ni obvestil ministrstva, pristojnega za finance, o spremembi likvidnostnega načrta, izvaja ministrstvo, pristojno za finance, prerazporeditve pravic porabe iz finančnega načrta pristojnega neposrednega uporabnika na proračunsko postavko obresti kratkoročnega zadolževanja pri ministrstvu, pristojnem za finance. Prerazporeditev se izvrši v višini celotnih stroškov, in sicer iz proračunskih postavk izdatkov za blago in storitve pristojnega neposrednega uporabnika ter v dogovoru z njim. Minister, pristojen za finance izda navodilo, kjer podrobneje uredi izvajanje tega odstavka.

(1) Pravice porabe za realizacijo nacionalnih programov in zakonov, s katerimi je opredeljen obseg sredstev za financiranje posameznih izdatkov proračuna, se v letu 2002 in 2003 zagotavljajo v znesku, določenem s proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden z nacionalnim programom ali posebnim zakonom.
(2) Do nove zakonske ureditve zagotavljanja namenskih sredstev za graditev državnih cest določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 13/96 in 41/98) se namenska sredstva za realizacijo tega nacionalnega programa v letu 2002 in 2003 zagotavljajo največ do višine določene v proračunu.

(1) Za oddajo javnih naročil se v skladu s 124. členom zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), kot najvišje vrednosti, do katerih se javno naročilo lahko oddaja po pravilih za oddajo naročil malih vrednosti, določajo naslednje vrednosti:
1. 8,000.000 tolarjev – za oddajo naročila za blago in storitve in
2. 15,000.000 tolarjev – za oddajo naročila za gradnje.
(2) Naročnik mora opraviti predhodno objavo po 67. členu ZJN-1, če ocenjena vrednost naročila presega 165,000.000 tolarjev.
(3) Naročnik mora v postopkih javnega naročanja po petem odstavku 23. člena ZJN-1 zahtevati od ponudnika kot zavarovanje za izpolnitev svojih obveznosti bančno garancijo za resnost ponudbe, bančno garancijo za izpolnitev pogodbenih obveznosti, bančno garancijo ali drugo obliko zavarovanja (jamstvene garancije zavarovalnic) za odpravo napak v garancijski dobi, če vrednost naročila presega:
1. 30,000.000 tolarjev – za blago in storitve in
2. 50,000.000 tolarjev – za gradnje.
(4) V primeru oddaje javnega naročila po omejenem postopku skladno z 19. členom ZJN-1 ni potrebno, da ima naročnik že v prvi fazi tega postopka zagotovljena sredstva za celotno obdobje izvajanja javnega naročila.

(1) Neposredni uporabnik lahko v letu 2002 za odhodke za investicije in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov za leta 2002 do 2005, če so za ta namen že načrtovane pravice porabe na ustrezni proračunski postavki proračuna za leto 2002.
(2) Neposredni uporabnik lahko v letu 2002 za odhodke za investicije in investicijske transfere sklene pogodbe iz prejšnjega odstavka in s tem predobremeni proračune do:
1. 100% obsega pravic porabe, zagotovljenih na proračunski postavki proračuna za leto 2002;
2. 80% obsega pravic porabe, zagotovljenih na proračunski postavki proračuna za leto 2003. Po sprejemu sprememb proračuna za leto 2003 lahko v skladu s pogoji iz javnega razpisa z aneksom dopolni že sklenjeno pogodbo do 100% obsega pravic porabe, zagotovljenih na proračunski postavki proračuna za leto 2003.
(3) Neposredni uporabnik lahko v letu 2003, če je proračun Republike Slovenije za leto 2004 sprejet, prevzame obveznosti iz naslova investicij in investicijskih transferov, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena, do 80% obsega pravic porabe, načrtovanih na proračunski postavki proračuna za leto 2004.
(4) Neposredni uporabnik lahko v letu 2002 za blago in storitve ali za tekoče transfere sklene pogodbe do 80% obsega pravic porabe, zagotovljenih na proračunskih postavkah proračuna za leto 2003. Po sprejemu sprememb proračuna za leto 2003 lahko neposredni uporabnik z aneksom dopolni pogodbo za blago in storitve in za tekoče transfere do 100% obsega pravic porabe, zagotovljenih na proračunski postavki proračuna za leto 2003. Neposredni uporabnik lahko v letu 2003, če je proračun Republike Slovenije za leto 2004 sprejet, prevzame obveznosti za blago in storitve in za tekoče transfere do 80% obsega pravic porabe, načrtovanih na proračunski postavki proračuna za leto 2004.
(5) Omejitve iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, iz prihodkov donacij ter iz sredstev lastne udeležbe pri sofinanciranju programov, ki se financirajo iz donacij.

(1) Neposredni uporabnik lahko prevzema in plačuje obveznosti za realizacijo načrta razvojih programov samo v breme v njegovem finančnem načrtu na ustreznih proračunskih postavkah zagotovljenih pravic porabe.
(2) Neposredni uporabnik lahko samostojno spreminja projekte investicijskega značaja iz načrta razvojnih programov največ do 15% predvidenih sredstev za posamezni projekt. V primeru, da sprememba posameznega projekta investicijskega značaja predstavlja več kot 15% obsega predvidenih sredstev za projekt, odloča o spremembi načrta razvojnih programov vlada. Vlada odloča na podlagi usklajenega predloga predlagatelja ter ministrstva, pristojnega za finance, ter na podlagi novelacije investicijske dokumentacije, ki jo je sprejel predlagatelj.
(3) Neposredni uporabnik lahko samostojno spreminja projekte oziroma programe državnih pomoči iz načrta razvojnih programov največ do 15% predvidenih sredstev za posamezni projekt oziroma program. V primeru, da sprememba posameznega projekta oziroma programa državnih pomoči predstavlja več kot 15% predvidenih sredstev za projekt oziroma program, odloča o spremembi načrta razvojnih programov vlada.

(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna naslednji, in sicer za plačilo:
1. obveznosti iz naslova investicij in investicijskega vzdrževanja, ki se plačujejo po posameznih situacijah, najmanj 60 dni in
2. vseh ostalih obveznosti najmanj 30 dni.
Plačilni roki ne smejo presegati 90 dni.
(2) Plačilni rok prične teči z dnem, ko neposredni uporabnik prejme listino, ki je podlaga za izplačilo.
(3) Plačilni roki, določeni v prvem odstavku tega člena, se ne uporabljajo za plačila:
1. plač, drugih osebnih prejemkov in povračila stroškov delavcev in funkcionarjev, zaposlenih pri neposrednih uporabnikih;
2. pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav;
3. v breme sredstev donacij, če donator tako zahteva in iz sredstev lastne udeležbe pri sofinanciranju programov, ki se financirajo iz donacij;
4. druge tekoče domače transfere;
5. transfere posameznikom in gospodinjstvom ter subvencije in
6. v drugih primerih, ki jih lahko določi minister, pristojen za finance, kadar je to potrebno zaradi zagotovitve gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda, če se plačilo ne izvrši v krajših rokih.

Predvidena sredstva splošne proračunske rezervacije se poleg namenov, določenih v 42. členu ZJF, uporabljajo tudi za:
1. plače novozaposlenih delavcev in funkcionarjev pri nevladnih in pravosodnih neposrednih uporabnikih v skladu z njihovimi sprejetimi načrti delovnih mest. Pravice porabe iz splošne proračunske rezervacije se razporedijo navedenim uporabnikom za plače le v primeru, če sredstev za plače novozaposlenim ni mogoče zagotoviti s prerazporeditvami v okviru finančnega načrta neposrednega uporabnika ali skupine uporabnikov, v katero je uporabnik uvrščen in
2. zaračunljive tiskovine, ki jih potrebuje upravna enota, če pravic porabe za zaračunljive tiskovine, ni mogoče zagotoviti v finančnem načrtu upravne enote ali vseh upravnih enot.

(1) Neposredni uporabnik lahko nabavlja osnovna sredstva, naroča gradnje in izvaja investicijsko vzdrževanje, samo če je to načrtovano v načrtu nabav in gradenj iz 25. člena ZJF oziroma v načrtu razvojnih programov.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko neposredni uporabnik nabavlja osnovna sredstva in izvaja investicijsko vzdrževanje, če je tovrsten izdatek nujen za izvedbo nepredvidenih popravil, nabavo blaga ali izvedbo drugih storitev, ki so potrebne za zagotovitev njegovega nemotenega delovanja.
(3) Skupni obseg pravic porabe, ki jih neposredni uporabnik v letu 2002 lahko uporabi skladno s prejšnjim odstavkom, ne sme presegati 45.000 tolarjev na zaposlenega pri neposrednem uporabniku na dan 31. december 2001.
(4) Skupni obseg pravic porabe, ki jih neposredni uporabnik v letu 2003 lahko uporabi skladno z drugim odstavkom tega člena, ne sme presegati 50.000 tolarjev na zaposlenega pri neposrednem uporabniku na dan 31. december 2002.

Obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb ter poravnav se plačujejo v breme sredstev neposrednega uporabnika, v čigar pristojnost spada zadeva, ki je predmet odločbe oziroma poravnave. Če je med izvajanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba, ki nalaga plačilo obveznosti, za katere v proračunu niso planirana sredstva, se za plačilo teh obveznosti odpre nova proračunska postavka-konto, na katero se skladno s predpisanimi postopki prerazporedijo pravice porabe neposrednega uporabnika.

(1) Proračunski skladi v letu 2002 in 2003 so:
1. račun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF;
2. račun, oblikovan na podlagi zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenije za obdobje 1994-1999 (Uradni list RS, št. 19/94 in 28/00);
3. račun proračunskega sklada za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, oblikovan na podlagi zakona o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01);
4. račun sklada za telekomunikacije, ustanovljenega po zakonu o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01);
5. račun sklada za rudarstvo, ustanovljenega po zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99);
6. račun sklada za avdiovizualne medije, ustanovljenega po zakonu o medijih (Uradni list RS, št. 35/01) in
7. račun vodnega sklada po zakonu, ki ureja upravljanje z vodami.
(2) Proračunska rezerva se v letu 2002 oblikuje v višini 8.811,083.000 tolarjev. Sredstva proračunske rezerve se v skladu s programi, ki jih sprejme vlada, uporabljajo tudi za izvajanje:
1. zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/98, 110/99 in 59/01);
2. zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic neurij, poplav in plazenja tal, ki so v obdobju september – november 1998 prizadele Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 34/99);
3. zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in sluzenja morja v letu 2000 (Uradni list RS, št. 81/00);
4. zakona o ukrepih za odpravo posledic plazu Stože v Občini Bovec in plazov večjega obsega, nastalih na območju Republike Slovenije po 15. oktobru 2000 (Uradni list RS, št. 124/00);
5. zakona o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu za leto 2001 (Uradni list RS, št. 85/01) in
6. za izvajanje sanacij posledic plazenja tal na lokalni infrastrukturi, ki so vsebovane v nacionalnem programu odprave posledic plazenja tal na lokalni infrastrukturi.
(3) Proračunska rezerva se v letu 2003 oblikuje v višini 5.000,000.000 tolarjev. Sredstva rezerve se v skladu s programi, ki jih sprejme vlada, uporabi tudi za financiranje izvajanja zakonov iz prejšnjega odstavka, ki se v letu 2002 ne realizirajo v celoti.

Minister, pristojen za finance, lahko zahteva da mu:
1. neposredni uporabniki posredujejo podrobnejše podatke, ki so potrebni za spremljanje in ocenjevanje izvrševanja proračuna;
2. neposredni uporabniki, za katere računovodstva ne vodi ministrstvo, pristojno za finance, poročajo na način in v rokih, kot jih on predpiše in
3. posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov posredujejo podrobnejše podatke, ki so potrebni za spremljanje izvrševanja njihovih finančnih načrtov.

(1) Posredni uporabniki proračuna in občine, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa države, lahko pridobijo likvidnostno posojilo iz prostih denarnih sredstev na računih vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa države, če so sredstva likvidnostnega posojila ustrezno zavarovana, in če v času likvidnostne zadolžitve nimajo drugih naložb prostih denarnih sredstev. Vrsta zavarovanj in drugi pogoji likvidnostnega posojila se določijo v pravilniku, ki ga izda minister, pristojen za finance in v pogodbi med ministrstvom, pristojnim za finance in posojilojemalcem.
(2) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko pod pogoji iz prejšnjega odstavka pridobita likvidnostno posojilo iz prostih denarnih sredstev na računih proračuna, proračunske rezerve in neposrednih uporabnikov oziroma iz prostih denarnih sredstev na računih vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa države tudi pred vključitvijo v sistem enotnega zakladniškega računa države.

(1) Določbe tega podpoglavja urejajo do sistemske ureditve postopke razpolaganja z državnim stvarnim in finančnim premoženjem, ki je potrebno zaradi zagotovitve prejemkov proračuna.
(2) Finančno premoženje po tem zakonu so denarna sredstva, terjatve in kapitalske naložbe. Kapitalska naložba države so delnice in poslovni deleži v gospodarskih družbah, katerih imetnik je država ter ustanoviteljske, članske oziroma druge pravice upravljanja v drugih pravnih osebah.
(3) Prodaja kapitalskih naložb države v pravnih osebah, ki izvajajo javno službo ali javno gospodarsko službo, je mogoča, kadar je mogoče zagotoviti nemoteno izvajanje javne službe ali javne gospodarske službe v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah (Uradni list, RS, št. 32/93), in če posebni zakon, ki ureja izvajanje takšne službe na posameznem področju, ne določa drugače.
(4) Določbe tega podpoglavja se ne uporabljajo za:
1. neodplačen prenos stvarnega in finančnega premoženja države:
– ki ima pravno podlago v predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 60/99) ali drugih zakonih in
– na Kapitalsko družbo, d.d., zaradi izpolnjevanja obveznosti države po 233. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/00, 81/00 in 124/00).
Razpolaganja z državnim premoženjem po tej alinei je potrebno vključiti v program prodaje finančnega in stvarnega premoženja v lasti države za leto 2002 in 2003;
2. prodajo ali prenos premoženja, ki je urejen z zakonom o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98, 72/98 – odločba US, 12/99, 50/99 in 79/01) in zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (Uradni list RS, št. 50/99 in 106/99).

(1) Pri prodaji finančnega in stvarnega premoženja države je treba izbrati take metode, ki zagotavljajo javnost in preglednost postopkov prodaje premoženja in na ustrezen način upoštevajo cilje prodaje finančnega oziroma stvarnega premoženja države.
(2) Kadar je pri prodaji finančnega oziroma stvarnega premoženja države edini cilj prodaje doseganje čim višje kupnine, mora biti prodaja opravljena na podlagi ene od naslednjih metod:
1. javne ponudbe, ki je na nedoločen oziroma določljiv krog oseb naslovljeno javno objavljeno vabilo k nakupu pod vnaprej objavljenimi pogoji;
2. javne dražbe, ki je javna prodaja, pri kateri je pogodba o nakupu sklenjena s ponudnikom, ki ponudi najvišjo ceno nad izklicno ceno in
3. javnega zbiranja ponudb, ki je na nedoločen oziroma določljiv krog oseb naslovljeno vabilo, naj pošljejo ponudbo za nakup določenega premoženja pod objavljenimi pogoji.
(3) Prodaja se lahko opravi na podlagi neposredne pogodbe v naslednjih spodaj navedenih primerih ter v drugih primerih, ki jih določi vlada v predpisu iz petega odstavka tega člena, kolikor bi bila zaradi nesorazmernosti stroškov postopka glede na vrednost predmeta, izvedba metod iz prejšnjega odstavka neutemeljena:
1. za stvarno premoženje države:
– v primeru prodaje solastniških deležev na nepremičninah;
– v primeru zamenjave nepremičnin, če je zamenjava v javnem interesu in je ponudnik nepremičnine samo eden ter se vrednost premoženja z zamenjavo ne zmanjša;
– v drugih, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi določenih primerih ali
2. za finančno premoženje države: v primeru zamenjave kapitalskih naložb, če se z zamenjavo vrednost premoženja države ne zmanjša.
(4) Prodaja nepotrebnih zasedenih in najemnih stanovanj države se opravi na podlagi javne ponudbe, pri čemer morajo imeti osebe, ki jih uporabljajo, pod enakimi pogoji predkupno pravico.
(5) Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, predpiše podrobnejše postopke prodaje finančnega in stvarnega premoženja države.

(1) Vlada lahko na vsake tri mesece odloča o spremembah in dopolnitvah programa prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2002 in 2003 (v nadaljnjem besedilu: program prodaje), ki je predložen Državnemu zboru skupaj s predlogom proračuna. Vlada o spremembi programa prodaje tekoče obvešča Državni zbor. Vlada odloča o spremembi programa prodaje na predlog:
1. Servisa skupnih služb Vlade Republike Slovenije za stvarno premoženje, s katerim upravljajo državni upravni organi, razen za ministrstvo, pristojno za obrambo, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve in Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo;
2. ministrstva, pristojnega za obrambo, ministrstva, pristojnega za notranje zadeve in Slovenske obveščevalno-varnostno agencije za stvarno premoženje, s katerim upravljajo;
3. Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za stvarno premoženje, s katerim upravljajo sodišča in na podlagi njegovega programa;
4. Senata za prekrške Republike Slovenije za stvarno premoženje, s katerim upravljajo samostojni državni organi za postopek o prekrških in na podlagi njegovega programa;
5. Državnega tožilstva Republike Slovenije za stvarno premoženje, s katerim upravljajo državna tožilstva in na podlagi njegovega programa;
6. nevladnih neposrednih uporabnikov, za stvarno premoženje, s katerim upravljajo in na podlagi njihovega programa;
7. ministrstev, za stvarno premoženje, s katerim upravljajo posredni uporabniki iz področja dela ministrstva in
8. ministrstev, za kapitalske naložbe, s katerimi upravljajo glede na področje dela ministrstva ali ministrstva, pristojnega za finance.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v skladu s 6. členom zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96, 47/97 in 119/00) Državni zbor samostojen pri določanju svojega programa prodaje stvarnega premoženja za leto 2002 in 2003 in pri razpolaganju s stvarnim premoženjem, s katerim upravlja.
(3) Kadar se predlog za dopolnitev programa prodaje iz prvega odstavka tega člena nanaša na prodajo kapitalske naložbe, mora biti predlogu za dopolnitev priložen podrobnejši program prodaje, ki obsega opredelitev:
1. ciljev prodaje;
2. metod prodaje, ki bodo uporabljene in
3. pripravljalnih dejanj, ki bodo opravljene v zvezi s prodajo.

(1) Neposredni uporabnik iz prvega odstavka prejšnjega člena mora pred prodajo posameznega stvarnega premoženja države zagotoviti, da se opravijo naslednja pripravljalna dejanja, da:
1. vrednost tega premoženja oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin oziroma pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme iz drugega oziroma tretjega odstavka 63. člena zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01; v nadaljnjem besedilu: ZRev-1), razen v primerih, ki jih zaradi nesorazmernosti med vrednostjo posameznega premoženja, ki se prodaja in stroški cenitve, določi vlada v predpisu iz petega odstavka 25. člena tega zakona in
2. se izvedejo ustrezni postopki v zvezi s prodajo iz 25. člena tega zakona.
(2) Ministrstvo iz 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora po sprejemu posamičnega programa prodaje in pred prodajo posamezne kapitalske naložbe države zagotoviti, da se opravijo naslednja pripravljalna dejanja, da:
1. vrednost kapitalske naložbe oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij iz prvega odstavka 63. člena ZRev-1 oziroma mednarodno priznana tuja finančna svetovalska institucija;
2. v primerih, kadar kapitalska naložba države predstavlja več kot 50% delež v osnovnem kapitalu družbe, pred ocenitvijo vrednosti po prejšnji točki, revizijska družba po ZRev-1 oziroma druga mednarodno priznana revizijska družba opravi skrben finančni, pravni in organizacijski pregled te družbe za zadnja tri poslovna leta, razen v primeru, ko se utemeljeno ugotovi, da bi bili stroški skrbnega pregleda nesorazmerni z vrednostjo predmeta prodaje;
3. se izvedejo ustrezni postopki v zvezi s prodajo iz 25. člena tega zakona.

(1) O prodaji posamezne kapitalske naložbe države odloči vlada v skladu s programom prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2002 in 2003 na predlog pristojnega ministra in v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
(2) Predlog prodaje kapitalske naložbe mora obsegati:
1. opredelitev ciljev prodaje in razloge, s katerimi se utemeljuje, da bodo s predlagano prodajo ti cilji doseženi;
2. obrazložitev pripravljalnih dejanj, ki bodo opravljena v zvezi s prodajo in
3. opredelitev metod prodaje, ki bodo uporabljene in razloge, s katerimi se utemeljuje, da so metode ustrezne za dosego ciljev prodaje.
(3) Minister, pristojen za finance, izda soglasje k predlogu prodaje kapitalske naložbe, če predlog obsega vse, kar mora po drugem in tretjem odstavku tega člena obsegati, in če so predstavljene metode in postopki prodaje v skladu s 25. in prejšnjim členom tega zakona.

(1) Kupnina v obliki denarnih sredstev od prodaje posamezne kapitalske naložbe države je prejemek državnega proračuna. V primerih, določenih z uredbo iz petega odstavka 25. člena tega zakona je kupnina lahko tudi v obliki drugega finančnega premoženja.
(2) Kupnina od prodaje stvarnega premoženja države:
1. je prejemek neposrednega uporabnika, v čigar upravljanju je bilo premoženje, lahko pa se uporabi tudi za potrebe drugega neposrednega uporabnika in
2. je prejemek neposrednega uporabnika iz prejšnje alinee in se lahko uporabi tudi za potrebe posrednih uporabnikov iz področja dela neposrednega uporabnika.
(3) Kupnina od prodaje stvarnega premoženja države iz naslova prodaje:
1. nepremičnin se sme uporabiti za nakup, graditev, obnovo ali drugo investicijsko vzdrževanje nepremičnin in
2. premičnin se sme uporabiti za nakup ali investicijsko vzdrževanje premičnin, razen če je v programu prodaje drugače določeno.
(4) Kupnina od prodaje nepremičnin se lahko plača v več obrokih, ki so zavarovani na način, ki ga s predpisom iz petega odstavka 25. člena tega zakona določi vlada.
(5) Stroški prodaje finančnega in stvarnega premoženja gredo v breme pristojnega neposrednega uporabnika. V skladu s 74. členom ZJF se lahko iz kupnine, dosežene s prodajo kapitalske naložbe države, poravnajo stroški pripravljalnih dejanj in drugi stroški, povezani s prodajo te kapitalske naložbe.

(1) Pri oddaji stvarnega premoženja države, ki je v upravljanju neposrednih uporabnikov, v najem, mora biti uporabljena metoda javne ponudbe.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se oddaja stvarnega premoženja države lahko opravi na podlagi neposredne pogodbe:
1. v primeru oddaje nepremičnin v najem, če je država manj kot 50% solastnik nepremičnine;
2. v primeru oddaje stanovanj v najem zaposlenim pri neposrednih uporabnikih in
3. v drugih, s posebnimi predpisi določenih primerih.
(3) O oddaji v najem po prejšnjih odstavkih odloča:
1. vlada na podlagi programa, ki je pripravljen v skladu s 26. členom tega zakona ali
2. neposredni uporabnik, in sicer za oddajo nepremičnin, v katerih se izvaja počitniška dejavnost.
(4) Vlada v predpisu iz petega odstavka 25. člena tega zakona uredi tudi postopke oddaje državnega stvarnega premoženja v najem.

Ob pogojih iz tretjega odstavka 77. člena ZJF je v letu 2002 in 2003 mogoče odpisati terjatve, ki jih ima Republika Slovenija, največ do skupne višine 100,000.000 tolarjev.

(1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2002 lahko zadolži do višine 257.989,300.000 tolarjev.
(2) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2003 lahko zadolži do višine 190.300,191.000 tolarjev.
(3) V zadolžitev iz prejšnjih dveh odstavkov se ne šteje zadolžitev:
1. po zakonu o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994-2003 (Uradni list RS, št. 13/94 in 42/00 – obvezna razlaga);
2. po zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Uradni list RS, št. 49/99);
3. z izdajo obveznic po zakonu o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01) in
4. z izdajanjem enomesečnih zakladnih menic za razvoj denarnega trga, v okviru sredstev, ki so deponirana pri Banki Slovenije. Ta del zadolžitve se tudi ne šteje za likvidnostno zadolžitev iz tretjega odstavka 81. člena ZJF.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko država v letih 2002 in 2003 dodatno zadolži do obsega, ki zagotavlja realizacijo obsega odhodkov v sprejetem proračunu za posamezno leto, če so realizirani prihodki v teh letih nižji od predvidenih v sprejetem proračunu. Povečana zadolžitev iz tega naslova lahko znaša največ 15.000,000.000 tolarjev. Vlada mora o povečani zadolžitvi obvestiti Državni zbor.

(1) Obseg poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb v letu 2002, ne sme preseči skupne višine glavnic 90.000,000.000 tolarjev.
(2) Obseg poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb v letu 2003, ne sme preseči skupne višine glavnic 90.000,000.000 tolarjev.
(3) Poroštva države na podlagi posebnih zakonov za obveznosti pravnih oseb zasebnega prava, ki večino svojega prihodka ustvarjajo na trgu, se lahko izdajajo pod naslednjimi pogoji:
1. poroštvo se lahko daje le za obveznosti finančno zdravih pravnih oseb;
2. poroštvo se lahko izda največ za 80% celotne obveznosti dolžnika;
3. poroštvo mora biti časovno omejeno in
4. za poroštvo se zaračunava provizija v višini najmanj 0,1% od zneska glavnice kredita, zavarovanega s poroštvom.

(1) Pravice porabe za vračilo dolgov države in plačilo poroštev se zagotavljajo v finančnih načrtih pristojnih neposrednih uporabnikov.
(2) Pravice porabe za plačilo poroštev, ki niso načrtovana in zagotovljena v proračunu, se plačajo v breme postavk v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za finance. Na te postavke se takoj prerazporedijo pravice porabe iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, v katerega področje dela sodi dejavnost, ki jo opravlja dolžnik, za katerega je bilo izdano poroštvo.

(1) Pravne osebe javnega sektorja na ravni države se lahko v letu 2002 zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 150.000,000.000 tolarjev.
(2) Pravne osebe javnega sektorja na ravni države se lahko v letu 2003 zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 110.000,000.000 tolarjev.

(1) Skladno s 16. členom zakona o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (Uradni list RS, št. 32/92, 37/95, 34/96, 31/97 in 99/99) in zakonom o poroštvih Republike Slovenije za zadolževanje za potrebe financiranja izvoza (Uradni list RS, št. 20/98) se za leto 2002 določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi riziki ter kratkoročnimi komercialnimi riziki, ki se ne tržijo, v višini 253.000,000.000 tolarjev;
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred riziki sprememb vrednosti valut, v višini 143.000,000.000 tolarjev in
3. poroštvena kvota, ki predstavlja skupno višino glavnic kreditov in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 30.000,000.000 tolarjev.
(2) Višina črpanih kreditov in izdanih vrednostnih papirjev iz 3. točke prejšnjega odstavka se všteva v kvoto iz prejšnjega člena tega zakona, poroštvena kvota iz 3. točke prejšnjega odstavka pa v kvoto iz 33. člena tega zakona.
(3) Skladno s 16. členom zakona o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (Uradni list RS, št. 32/92, 37/95, 34/96, 31/97 in 99/99) in zakonom o poroštvih Republike Slovenije za zadolževanje za potrebe financiranja izvoza (Uradni list RS, št. 20/98) se za leto 2003 določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi riziki ter kratkoročnimi komercialnimi riziki, ki se ne tržijo, v višini 319.000,000.000 tolarjev;
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred riziki sprememb vrednosti valut, v višini 156.000,000.000 tolarjev in
3. poroštvena kvota, ki predstavlja skupno višino glavnic kreditov in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 35.000,000.000 tolarjev.
(4) Višina črpanih kreditov in izdanih vrednostnih papirjev iz 3. točke prejšnjega odstavka se všteva v kvoto iz prejšnjega člena tega zakona, poroštvena kvota iz 3. točke prejšnjega odstavka pa v kvoto iz 33. člena tega zakona.

(1) Znesek primerne porabe na prebivalca v Republiki Sloveniji za leto 2002 se v skladu z 20. členom zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 – odločba US, 56/98, 59/99 – odločba US, 61/99 – odločba US in 89/99 – odločba US) določi v višini 79.340 tolarjev.
(2) Znesek primerne porabe na prebivalca v Republiki Sloveniji za leto 2003 se v skladu z 20. členom zakona o financiranju občin določi v višini 85.948 tolarjev.
(3) Določbe 17. člena tega zakona veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov, razen v primeru, da občina v pogodbi dogovori krajše plačilne roke, če na ta način doseže nižjo pogodbeno ceno.
(4) Za opravljanje plačilnega prometa občin se uporablja tudi 44. člen tega zakona, za upravljanje z likvidnostnimi sredstvi pa 23. člen tega zakona.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka 15. člena tega zakona lahko neposredni uporabnik v letu 2002 za odhodke iz naslova investicijskih transferov drugim ravnem države prevzame obveznosti za leto 2004 v višini 60% obsega pravic porabe, zagotovljenih na proračunski postavki proračuna za leto 2003.
(6) Pristojna ministrstva morajo v skladu s svojimi pristojnostmi in glede na zagotovljena sredstva, objaviti javne razpise za zbiranje vlog občin za sofinanciranje investicijskih projektov občin iz državnega proračuna do:
1. 31. januarja leta 2002 za projekte, ki bodo izvedeni leta 2002 in
2. 31. marca leta 2002 za projekte, ki bodo izvedeni leta 2003.

Neposredni uporabniki morajo v letih 2002 in 2003 izvajati politiko zaposlovanja, napredovanja in nagrajevanja zaposlenih tako, da s plačevanjem prevzetih obveznosti ne ustvarjajo primanjkljajev na proračunskih postavkah, ki vsebujejo plačne konte.

(1) Neposredni uporabniki lahko v letih 2002 in 2003 iz sredstev za plače izplačujejo plače po:
1. prvem odstavku 65. člena zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93, 18/94, 41/94, 70/97, 87/97 in 38/99; v nadaljnjem besedilu: ZDDO),
2. 94. členu zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98) in
3. 63. členu zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 49/98, 66/98 in 56/99)
le tistim zaposlenim, ki so razporejeni na delovna mesta, za katera je bil določen višji količnik na podlagi veljavnih pravilnikov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest do uveljavitve tega zakona.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se lahko tudi po uveljavitvi tega zakona določi plača po prvem odstavku 65. člena ZDDO na delovnih mestih, na katerih delavci sklenejo delovno razmerje na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZDDO.

Ministri in drugi predstojniki vladnih neposrednih uporabnikov državnega proračuna, ki so pristojni za izdajo pravilnikov o napredovanju po 14. členu zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94, 36/96 in 86/99 – odločba US), v roku 30 dni po uveljavitvi tega zakona izdajo spremembe in dopolnitve pravilnikov o napredovanju zaposlenih, v katerih spremenijo pogoje napredovanja v skladu s sklepi vlade.

(1) Ne glede na 24. člen zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98, 17/00 – odločba US in 30/01) se, od vključno 1. januarja 2002 dalje, DDV obračunava in plačuje po splošni stopnji 20%.
(2) Ne glede na 25. člen zakona o davku na dodano vrednost se, od vključno 1. januarja 2002 dalje, DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji 8,5%.
(3) DDV se obračunava in plačuje v skladu s tem členom od vsakega prometa blaga, prometa storitev ter od uvoza blaga, od katerega je v skladu z zakonom o davku na dodano vrednost treba obračunati DDV in v zvezi s katerim je obveznost za obračun DDV nastala 1. januarja 2002 ali kasneje.
(4) Če je davčni zavezanec opravil del prometa blaga ali storitve pred 1. januarjem 2002, del pa po tem datumu, obračuna DDV za celoten promet blaga ali storitve po stopnjah, določenih s tem zakonom, lahko pa na dan 31. decembra 2001 opravi obračun že dobavljenega blaga in opravljenih storitev ter obračuna DDV po stopnjah, ki veljajo 31. decembra 2001.
(5) Davčni zavezanci, ki vodijo zaloge po prodajnih cenah z vračunanim DDV, morajo na dan 1. 1. 2002 opraviti popis blaga na zalogi in določiti prodajne cene z vračunanim DDV po novih stopnjah.
(6) Računi, ki so bili izdani pred 1. januarjem 2002, nanašajo pa se na promet blaga in storitev, ki bo opravljen 1. januarja 2002 ali kasneje, se razveljavijo.

(1) Z denarno kaznijo od 500.000 do 6,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne opravi popisa blaga in ne določi prodajne cene z vračunanim DDV po novih stopnjah v skladu s petim odstavkom prejšnjega člena.
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 4,000.000 se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

Vlada lahko v letu 2002 na predlog Agencije Republike Slovenije za plačilni promet (v nadaljnjem besedilu: agencija) razpolaga s stvarnim premoženjem države v upravljanju agencije tako, da ga ponudi v odkup Banki Slovenije, bankam, hranilnicam, hranilno-kreditnim službam in drugim pravnim osebam, ki v skladu z zakonom in pogodbo prevzamejo izvajanje plačilnega prometa v Republiki Sloveniji, če navedene osebe prevzamejo ustrezno število zaposlenih, ki pri agenciji izvajajo naloge plačilnega prometa. Kupnina od prodaje stvarnega premoženja se nameni za nakup novega stvarnega premoženja za potrebe ministrstva, pristojnega za finance in organov v njegovi sestavi.

(1) Do zagotovitve pogojev za vzpostavitev sistema enotnega zakladniškega računa, kot ga predpisuje ZJF, morajo v letu 2002 neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov opravljati plačilni promet preko agencije oziroma ne smejo odpirati transakcijskih računov pri poslovnih bankah. Minister, pristojen za finance, ob izpolnitvi pogojev oziroma ob izvedenem preoblikovanju agencije določi način opravljanja plačilnega prometa neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov.
(2) Neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov lahko na način, kot ga predpiše minister, pristojen za finance, pri izbranih poslovnih bankah odprejo poseben račun z ničelnim stanjem, preko katerega opravljajo pologe in dvige gotovine.

(1) Ne glede na določbo drugega odstavka 43. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00; v nadaljnjem besedilu: ZJS) se, do nove sistemske ureditve financiranja javnih skladov, sredstva za delo javnega finančnega sklada in javnega nepremičninskega sklada, katerega ustanovitelj je država ali občina, zagotavljajo iz:
1. prejemkov od upravljanja namenskega premoženja sklada, ki se v skladu z odločitvijo ustanovitelja enkrat ali večkrat na leto prenesejo iz denarnega računa za namensko premoženje, odprtega v skladu z 32. členom ZJS, na denarni račun za vplačila in izplačila sredstev za delo in
2. plačil za opravljene storitve in drugih prejemkov iz dejavnosti javnega sklada.
(2) Določbe 44. člena ZJS veljajo v primeru javnega finančnega sklada in javnega nepremičninskega sklada, katerega ustanovitelj je država ali občina, kolikor prejemki iz prejšnjega odstavka ne zadoščajo za zagotavljanje sredstev za delo, in če ustanovitelj tako odloči.

Pravice porabe za:
1. subvencionirano študentsko prehrano se do sistemske ureditve zagotavljajo v skladu z uredbo o subvencioniranju študentske prehrane (Uradni list RS, št. 24/96, 1/97, 29/98, 103/00, 124/00 in 56/01) in v okviru sredstev ministrstva, pristojnega za delo, družino in socialne zadeve in
2. izvedbo študijskih delavnic Zoisovih štipendistov se zagotavljajo v okviru sredstev za programe aktivne politike zaposlovanje pri ministrstvu, pristojnem za delo, družino in socialne zadeve.

Podprogram za sofinanciranje izobraževalnega primanjkljaja v višini 300,000.000 tolarjev skupaj izvajata ministrstvo, pristojno za šolstvo, znanost in šport, in ministrstvo, pristojno za delo, družino in socialne zadeve, vsak do polovice sredstev.

Za odlog in obročno plačevanje taks za obremenjevanje voda po uredbi o taksi za obremenjevanje vode in vodnih povračil po uredbi o vodnih povračilih se smiselno uporabljajo določila 91. in 92. člena zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 82/98, 108/99 in 37/01).

Minister, pristojen za finance, izda predpise iz drugega odstavka 12. člena in drugega odstavka 44. člena tega zakona v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona.

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o poroštvih Republike Slovenije za obveznosti gospodarskih družb iz poslov restrukturiranja dolgov (Uradni list RS, št. 69/94, 13/95, 35/96 in 31/97).
(2) Podzakonski predpisi, izdani na podlagi zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2001 (Uradni list RS, št. 32/01), se uporabljajo do izdaje novih, izdanih na podlagi tega zakona, kolikor niso z njim v nasprotju.
(3) 39. člen in določbe o prerazporejanju pravic porabe iz zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2001 se uporabljajo do konca 31. januarja 2002 za izvrševanje proračuna za leto 2001.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja od 1. januarja 2002.