Na podlagi 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 15/91, 52/00), 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in Uradni list RS, št. 26/90, 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97), 6. člena navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85), odloka o prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 51/98), odloka o spremembah in dopolnitvah odloka prostorsko ureditvenih pogojev za podeželje v Občini Jesenice za Občino Žirovnica ter 18. člena statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99) je Občinski svet občine Žirovnica na 28. seji dne 26. 11. 2001 sprejel

Ta odlok določa vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje za objekte, naprave in druge posege v prostor na območju Občine Žirovnica, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, pač pa zadostuje odločba o dovolitvi priglašenih del.

Lokacijsko dovoljenje ni potrebno za:
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
– adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminja zunanjost, zmogljivost, velikost in namen obstoječih objektov,
– začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno,
– pomožne objekte za potrebe občanov in njihovih družin.

Objekti oziroma posegi v prostor iz prejšnjega člena morajo biti v skladu z namensko rabo zemljišč v planskih aktih ter v skladu z zahtevami v zvezi z varstvom okolja, sanitarnimi, požarno-varstvenimi, vodnogospodarskimi, obrambno-zaščitnimi zahtevami ter zahtevami v zvezi z varovanjem narave in kulturne dediščine.
Objekti oziroma posegi v prostor ne smejo biti v nasprotju z rešitvami v planskih aktih in z njimi ne smejo biti prizadete pravice ali zakoniti interesi drugih oseb.

Za vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah štejejo tista dela, ki zagotavljajo njihovo normalno uporabo oziroma delovanje ter se zaradi njih ne spreminja zunanjost, zmogljivost, velikost ali namembnost obstoječih objektov in naprav, z njimi pa se tudi ne posega v njihove konstrukcijske elemente.

Za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost in namen obstoječih objektov se štejejo dela oziroma posegi na obstoječih objektih tako:
– da se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit objekta in njegov izgled,
– da se z adaptacijo ne posega v konstrukcijske elemente objekta,
– da adaptacija ne zahteva novih komunalnih priključkov ali povečanja zmogljivosti obstoječih priključkov,
– da se z adaptacijo ne spreminja osnovne namembnosti objekta.

Za začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno, štejejo tisti objekti in naprave, ki s svojo izvedbo in komunalno opremljenostjo ne spreminjajo trajne namenske rabe zemljišča in je z njihovo odstranitvijo možno vzpostaviti zemljišče nazaj v prvotno stanje.
Velikost in izvedba teh objektov ali naprav mora biti taka, da ne zahteva statične presoje.
Začasne objekte in naprave je možno postaviti v času letne in zimske turistične sezone, za čas javnih prireditev ter proslav, vendar ne za daljše obdobje kot 5 mesecev. Po preteku tega obdobja je potrebno te objekte odstraniti.
Začasnih objektov ni dovoljeno postavljati v območjih naravne dediščine ali v neposredni bližini objektov kulturne dediščine.

Pomožni objekti služijo izboljšavi bivalnih pogojev ter kmetijski in ljubiteljski dejavnosti občanov in njihovih družin. Pomožni objekti so pritlični, nepodkleteni, brez komunalnih priključkov in morajo biti izvedeni tako, da ne poslabšujejo pogojev rabe zemljišč, sosednjih objektov in naprav ter da zaradi enostavne konstrukcije in velikosti ne potrebujejo statičnega in drugega gradbeno-tehničnega preverjanja.

Najpomembnejši splošni pogoji oblikovanja pomožnih objektov so:
Pomožni objekti, razen kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bližini osnovnega objekta tako, da tvorijo zaključeno gručo poslopij.
Pomožni objekti morajo biti locirani tako, da so od najbližje meje s sosednjim zemljiščem oddaljen najmanj 2,5 m. Kolikor so locirani bliže meje, mora s tem soglašati lastnik sosednjega zemljišča.
Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z materiali in oblikovanjem osnovnega objekta. Prosto stoječi morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico naklona 35° do 45°.
Enokapnice in ravne strehe niso dopustne.
Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.

Dovoljene vrste in površine pomožnih objektov za individualne potrebe občanov:
– garaže za osebne avte do 20 m2 tlorisne površine, pokrite z dvokapno streho brez AB plošče,
– drvarnice, vrtne ute, lope, shrambe za orodje in podobni objekti do 15 m2 tlorisne površine,
– čebelnjaki do 30 m2 tlorisne površine,
– zimski vrtovi, tople grede, zaprti rastlinjaki, zasteklitve balkonov do 20 m2 tlorisne površine,
– vetrolovi, nadstreški, pergole, pokrite terase, parkirni prostori in podobno do 24 m2 tlorisne površine,
– izvedba trikotnih frčad z enakim naklonom strešin kot jih ima osnovna streha objekta in z maks. dolžino 1/3 dolžine strehe,
– tipski rezervoarji za utekočinjen naftni plin do 5 m3 s priključkom na objekt,
– manjša gospodarska poslopja do 30 m2 tlorisne površine, s simetrično dvokapno streho brez AB plošče,
– tipski stolpni silosi do 90 m3 in koritasti silosi z nadstrešnico do tlorisne površine 30 m2, oboji obvezno postavljeni čim bliže gospodarskemu poslopju; postavitev silosov izven vasi ni dopustna,
– gnojne jame za gnojnico do 25 m3 in za gnojevko do 70 m3, gnojišča do 35 m2,
– enojni kozolci do velikosti 6 bran z lopo maks. take dolžine, da ostaneta vsaj 2 brani prosti,
– medposestne, dvoriščne in vrtne ograje do višine 1,2 m z odmikom min. 0,5 m od ceste oziroma soglasjem upravljalca javne prometne površine in z oblikovanjem v skladu s tradicijo kraja,
– kamnite ograje ali oporni zidovi do višine 1 m z odmikom min. 0,5 m od ceste oziroma soglasjem upravljalca javne prometne površine,
– ograje za zaščito pred divjadjo do višine 2 m.
Dovoljene vrste in površine pomožnih objektov za skupne potrebe občanov:
– nadstrešnice nad avtobusnimi postajališči,
– postavitev reklamnih objektov in naprav ter neprometnih znakov,
– cestne ovire za umirjanje prometa,
– spominska obeležja, spomeniki, verska obeležja (kapelice, znamenja), skupne površine vključno s funkcionalnim zemljiščem do 20 m2,
– izravnava terena do 0,5 m višinske razlike,
– lovske preže.
Za pomožne objekte, ki niso taksativno navedeni v tem odloku, vendar zadostujejo splošnim določilom navedenim v 2. členu tega odloka, je pred izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del potrebno pridobiti mnenje o ustreznosti načrtovanega posega, ki ga izda občinska služba pristojna za urejanje prostora.

Odločbo o dovolitvi priglašenih del izda, na podlagi zahtevane dokumentacije, ki jo predpisujeta veljavni zakon o urejanju naselij v prostor in ta odlok, pristojni upravni organ.
Pri presoji priglašenih del je potrebno upoštevati vsa določila tega odloka in veljavnih prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) za Občino Žirovnica.
Vlogi za priglasitev del mora vsebovati:
– kopijo katastrskega načrta z vrisano lokacijo objekta,
– zemljiškoknjižni izpisek ali dokazilo o razpolaganju z zemljiščem,
– za začasni objekt mora biti naveden datum od kdaj do kdaj bo objekt stal,
– soglasje mejašev oziroma pristojnih organov ali organizacij v primerih, ko to določa planski akt, odlok ali drug predpis,
– za vse posege izvedene izven območja stavbnih zemljišč, je obvezna pridobitev soglasja pristojne občinske službe za urejanje prostora.

Dodatni pogoji pri izvedbi pomožnih objektov oziroma posegov v prostor:
– vse tlorisne površine so določene po obodu zunanjih zidov pomožnih objektov,
– skupna tlorisna površina pomožnih objektov (dveh ali več), ki so povezani v celoto ne sme presegati 30 m2,
– pomožni objekti se ne smejo uporabljati in opremljati za bivalne namene ali naknadno priključevati na komunalno infrastrukturo,
– za posege, ki so izvedeni v območjih in na objektih, ki so evidentirani kot kulturni, arheološki, zgodovinski, naravni in etnološki spomeniki ali za posege, ki lahko vplivajo na vodni režim, je potrebno pridobiti ustrezno soglasje pristojnega zavoda.

Investitor ne sme začeti s priglašenimi deli brez odločbe o dovolitvi priglašenih del.
Odločba o dovolitvi priglašenih del preneha veljati, če investitor ne začne izvajati priglašenih del v roku enega leta po pravnomočnosti odločbe.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Inšpektorat RS za okolje in prostor.

Za kršitev določbe tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha na območju Občine Žirovnica veljati odlok o določitvi vrste, namena, največje velikosti in načina gradnje pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list RS, št. 37/96).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.