Na podlagi 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in 2. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Lenart (Uradni list RS, št. 6/95, 6/96, 53/96, 13/98 in 84/00), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93) ter 15. člena statuta Občine Lenart (Uradni list RS, št. 34/99, 113/00 in 17/01) je Občinski svet občine Lenart na seji dne 27. 11. 2001 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Lenart
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa pogoje in način odvajanja in čiščenja odpadnih ter padavinskih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadne vode, nastale v gospodinjstvih, industriji in pri drugih uporabnikih, odvajanje padavinske vode iz naselij, ki so priključena na javno kanalizacijsko omrežje, obveznosti in pravice upravljavca in uporabnikov teh objektov in naprav ter vire financiranja gospodarske javne službe.
2. člen
Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka obsega:
1. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije,
2. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni sistemov javne kanalizacije,
3. odvajanje padavinskih voda v meteorno in javno kanalizacijo,
4. odvajanje industrijskih oziroma tehnoloških odpadnih voda v sisteme javne kanalizacije,
5. čiščenje komunalnih odpadnih voda.
3. člen
V skladu s 35. členom zakona o gospodarskih javnih službah javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Lenart izvaja Nigrad, javno komunalno podjetje d.d. Maribor (v nadaljevanju besedila: upravljavec).
4. člen
Za uporabnika javne kanalizacije se šteje vsaka fizična in pravna oseba, ki odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo. Za naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, štejejo objekti in naprave navedene v 6. členu tega odloka, ne glede na dolžino in profil, do priključka na javno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami v zgradbah in na zemljiščih.
5. člen
Javna kanalizacija je celotno kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda ter je v upravljanju in vzdrževanju upravljavca.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCA
1. Objekti in naprave uporabnika
6. člen
Objekti in naprave uporabnika so:
– kanalizacijski priključek,
– interna kanalizacija,
– začasne naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave, greznice, gnojnične jame), za čas do priključitve na javno kanalizacijo.
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
7. člen
Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo poteka od objekta, ki se priključuje, do prvega revizijskega jaška na javni kanalizaciji in mora biti vedno dostopen upravljavcu zaradi nadzora.
Izgradnjo kanalizacijskega priključka financira uporabnik in je njegova last.
8. člen
Interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na zemljišču uporabnika do prvega jaška na kanalizacijskem priključku.
2. Objekti in naprave upravljavca
9. člen
Objekti in naprave upravljavca so:
a) sekundarno omrežje in naprave:
– kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (v stanovanjskih, industrijskih, turističnih in manjših naseljih);
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju;
– naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem in manjših naseljih);
b) primarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih in turističnih območij, manjših naselij);
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz več stanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih in turističnih območij, manjših naselij);
– naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih in turističnih območij, manjših naselij);
c) magistralno omrežje in naprave:
Magistralno omrežje in naprave zajema omrežje in naprave, ki so regijskega ali medregijskega pomena, in sicer:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju (centralne čistilne naprave).
10. člen
Upravljavec je dolžan voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 9. člena tega odloka ter register kanalskih priključkov.
III. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
11. člen
Pri graditvi objektov javne kanalizacije je obvezna sočasna priključitev in uporaba kanalizacijskega omrežja.
Objekte, ki še niso priključeni, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka, če to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
12. člen
Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice in upravljavcu omogočiti nadzor nad kanalskim priključkom in revizijskim jaškom.
13. člen
Upravljavec je dolžan dopustiti priključitev na javno kanalizacijo, če uporabnik vloži zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
Če priključitev ni možna, mora upravljavec o tem obvestiti uporabnika.
14. člen
Upravljavec izdaja soglasja:
– k prostorskim izvedbenim aktom,
– k lokacijski dokumentaciji,
– na projekt za pridobitev gradbenega ali enotnega gradbenega dovoljenja,
– za priključitev na že zgrajeno javno kanalizacijo,
– za pridobitev uporabnega dovoljenja.
Upravljavec sodeluje pri tehničnih pregledih novozgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije.
15. člen
Uporabnik k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta predloži naslednjo dokumentacijo:
a) za soglasje k lokacijski dokumentaciji:
– lokacijsko dokumentacijo;
b) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega ali enotnega gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno lokacijsko dovoljenje (v primeru pridobivanja gradbenega dovoljenja),
– lokacijsko dokumentacijo (v primeru pridobivanja enotnega gradbenega dovoljenja),
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod,
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, last uporabnika, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje,
– opis tehnološkega postopka s podatki o odpadnih in nevarnih snoveh v proizvodnji;
c) za soglasje za priključitev na že zgrajeno javno kanalizacijo, če ni bilo izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),
– katastrski načrt (mapna kopija),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– načrt strojne (vodovodne) napeljave,
– soglasje za prekop cestišča,
– soglasje lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– projekt interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka.
Za pridobitev soglasja za obstoječe objekte se postopa kot je opisano pod točko (c) tega člena. Pravnomočno gradbeno dovoljenje se predloži, če je bilo izdano.
16. člen
Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt posebej.
17. člen
Upravljavec je dolžan dovoliti priključitev na javno kanalizacijo, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji in poravnal vse obveznosti ter predložil vso potrebno dokumentacijo.
18. člen
Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in priključkov nadzira upravljavec.
Priključitev na že zgrajeno javno kanalizacijo lahko izvede pod nadzorom upravljavca le za to usposobljen izvajalec, ki ima pisno pooblastilo upravljavca za izvajanje tovrstnih del. Pisno pooblastilo se izda za dobo enega leta in ni prenosljivo.
Upravljavec po priključitvi vpiše uporabnika javne kanalizacije v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljavec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.
IV. PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE KANALIZACIJE V UPRAVLJANJE
19. člen
Investitor graditve objektov javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljavcu.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja itd.),
– izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja odpadne in padavinske vode, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje obstoječih in prevzetih objektov in naprav javne kanalizacije,
– postopek prevzema mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatkov o terjatvah in dolgovih in drugih poslovnih zadevah,
– prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca.
Investitor graditve objektov javne kanalizacije je dolžan poleg objektov in naprav izročiti vso tehnično dokumentacijo, uporabno dovoljenje, soglasje in kataster komunalnih naprav z evidenco priključkov. Upravljavcu mora biti s ceno odvajanja odpadne in padavinske vode ali na drug način zagotovljeno pokrivanje stroškov obratovanja.
V. MERITVE ODVODA PORABLJENE VODE IN ČIŠČENJE ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA
20. člen
Upravljavec v soglasju za kanalski priključek določi uporabniku obveznosti v zvezi z izvajanjem periodičnih meritev količin in kakovosti odpadne vode.
21. člen
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo v enaki količini izraženo v m3 in po stopnji onesnaženja v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo. Podatke o porabi vode zagotavlja upravljavec javnega vodooskrbnega sistema.
22. člen
Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov.
Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne vode.
Obračun na podlagi standardov se izvede, če ni mogoče izvesti kontrole porabe vode na podlagi meritev.
23. člen
Meritve, ki so določene v soglasju, izvaja uporabnik sam, če je za to pooblaščen izvajalec. Upravljavec predpiše način vzorčevanja, pogostnost meritev in analizne parametre. Meritve, ki so osnova za izračun kanalščine, izvaja upravljavec.
24. člen
Upravljavec lahko zmanjša pogostnost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode na priključku v javno kanalizacijo ustrezna, vendar ne na manj kot vsakih šest mesecev.
O rezultatih meritev je uporabnik dolžan obveščati upravljavca najmanj enkrat letno oziroma do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.
25. člen
Upravljavec določi način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in pogostost meritev odpadne vode.
Merilno mesto je objekt na priključku uporabnika, ter služi nadzoru in kontroli odpadnih vod posameznega uporabnika. Izvedeno mora biti v skladu z internimi predpisi in tehničnim pravilnikom upravljavca javne kanalizacije.
Uporabnik mora upravljavcu v potrditev predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta.
Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta pisno zaprositi upravljavca za nadzorni pregled merilnega mesta.
Uporabnik mora voditi obratni dnevnik merilnega mesta.
Uporabnik mora upravljavcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter pregled delovanja merilnih naprav.
26. člen
Kadar upravljavec presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja merilnega mesta nesorazmerno draga, lahko upravljavec predvidi druge načine za določitev količine in kvalitete odpadne vode.
27. člen
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
28. člen
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
29. člen
Vse stroške za meritev odpadne in padavinske vode plača uporabnik javne kanalizacije.
30. člen
V primeru, da se v objektu oziroma na nepremičnini, priključeni na omrežje upravljavca, nahaja več uporabnikov, le-ti z medsebojnim sporazumom določijo deleže, po katerih plačujejo storitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
O tem so uporabniki dolžni pisno obvestiti upravljavca kanalizacijskega sistema.
VI. INDUSTRIJSKE ODPADNE VODE
31. člen
V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek.
Količina in lastnost industrijske odpadne vode mora biti v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
32. člen
Uporabniki so dolžni sproti pisno obveščati upravljavca o rezultatih emisijskega monitoringa svojih odpadnih vod. V ta namen mu redno dostavljajo poročila o preizkušanju in meritvah količine svojih odpadnih vod.
33. člen
Uporabnik uveljavlja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.
Če so potrebni dodatni postopki čiščenja, mora uporabnik predložiti upravljavcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu s 66. členom zakona o varstvu okolja in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek.
VII. ODVAJANJE ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA
34. člen
Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak (vodotesne greznice, čistilne naprave).
Za gradnjo greznice si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje. K temu dovoljenju mora izdati soglasje tudi pristojna občinska služba.
Padavinske vode ne smejo biti odvedene v greznico. Speljati jih je potrebno v meteorno kanalizacijo, obcestni jarek ali ponikovalnico.
35. člen
Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov za čiščenje odplak. Praznjenje objektov se opravlja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno. Na območju varovalnega pasu podtalnice in mineralnih voda lahko objekte prazni le posebej za to pooblaščena organizacija, ki opravlja gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Za končno dispozicijo vsebine objektov za čiščenje odplak si mora izvajalec oziroma lastnik pridobiti dovoljenje pristojnih inšpekcijskih služb, razen če se vsebina objektov za čiščenje odplak prazni na komunalno čistilno napravo. V tem primeru se postopek določi s pravilnikom o delovanju čistilne naprave.
36. člen
Odpadne vode se v nobenem primeru ne smejo odvajati na območje varstvenih pasov podtalnice in mineralnih voda.
37. člen
Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojiščno jamo ali zbiralnik za gnojevko. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico.
VIII. UPORABA JAVNE KANALIZACIJE
38. člen
Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadne vode, ki vsebuje škodljive ali nevarne snovi, določene z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi ali smernice, ki veljajo v Evropski uniji.
39. člen
Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšnih koncentracijah, ki bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožala zdravje zaposlenega osebja,
– povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motila delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– stalno ali občasno vplivala na delovanje javne kanalizacije,
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
– povzročala onesnaževanje z radioaktivnimi snovmi,
– vsebovala drugo snov, ki se po predpisu šteje za nevarno in škodljivo snov, in katere koncentracija je nad dovoljeno koncentracije.
IX. PREKINITEV ODVAJANJA ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA
40. člen
Upravljavec lahko po enkratnem opozorilu na stroške uporabnika prekine odvajanje odpadne in padavinske vode v naslednjih primerih:
1. če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije;
2. če odpadna voda prekorači dovoljene količine maščob, kislin, trdih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi snovmi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav;
3. če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali pa je s soglasjem v nasprotju;
4. če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka;
5. če uporabnik ne poravnava računov za kanalščino niti po prejemu opomina pred prekinitvijo odvajanja.
Odvajanje odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Uporabnik je dolžan poravnati nastalo škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je le-ta nastala zaradi kvalitete uporabnikovih voda.
41. člen
Upravljavec ima pravico za krajši čas prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
V primeru intervencije na javnih objektih in napravah, lahko upravljavec takoj prekine odvajanje odpadne in padavinske vode, vendar mora o tem nemudoma obvestiti uporabnike.
42. člen
V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda. O tem mora obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
X. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV
43. člen
Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in upravljavca.
1. Obveznosti upravljavca Nigrad, Javno komunalno podjetje, d.d. Maribor
44. člen
Upravljavec ima pri odvajanju odpadne in padavinske vode naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno vzdrževanje in brezhibno obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije in čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju in pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne upošteva določil iz tega odloka,
2. ravna skladno z določbami tega odloka ter z njimi seznanja uporabnike,
3. pri uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,
4. obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadne in padavinske vode preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
5. vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije ter redno usklajuje kataster pri zbirnem katastru geodetske uprave,
6. skrbi za meritve in obračun odvedene in prečiščene vode uporabnikov,
7. uporabnikom izdaja soglasja in jim omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
8. organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile in ob nastopu višje sile pravočasno poroča občinskim organom,
9. sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
10. nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
11. pregleda in prevzame v upravljanje kanalizacijsko omrežje pod pogoji, navedenimi v 19. členu tega odloka,
12. dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
13. kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje,
14. kontrolira vodotesnost kanalov in bazenov.
2. Obveznosti uporabnikov
Obveznosti uporabnikov so, da:
1. zgradijo objekte in naprave interne kanalizacije skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljavca,
2. omogočijo upravljavcu pregled in sestavo odpadne vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa. Kolikor obstaja sum, da lastnik interne kanalizacije le-te ne vzdržuje v skladu s pravilnikom upravljavca o vzdrževanju interne kanalizacije, upravljavec poda pisno prijavo na pristojni inšpekcijski organ,
3. redno vzdržujejo interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek interne čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
4. redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo posredujejo upravljavcu,
5. pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
6. obveščajo upravljavca o vseh spremembah pogojev za priključitev,
7. redno plačujejo odvajanje odpadne vode na podlagi izdanih računov,
8. odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij določenih v strokovnem navodilu o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode,
9. prijavijo upravljavcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne in padavinske vode,
10. spremenijo priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
11. najmanj štirikrat letno oziroma ob vseh spremembah predložijo upravljavcu analizo odpadne vode, izdelano v skladu s strokovnim navodilom o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode, če odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo,
12. odpadne vode, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, pred spuščanjem v javno kanalizacijo ni dovoljeno redčiti z vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
13. morajo v primeru, če naprava za čiščenje ne dosega predpisanih učinkov pisno obvestiti upravljavca o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov čiščenja.
Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca.
Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku.
45. člen
Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna ali druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje upravljavca.
Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in drugih prometnih javnih površin vzpostaviti na kanalizacijskem omrežju naprave v prvotno stanje.
Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane.
XI. VIRI FINANCIRANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
46. člen
Viri financiranja gospodarske javne službe iz 2. člena tega odloka so:
– kanalščina,
– sredstva čiščenja odpadnih in padavinskih voda,
– sredstva občinskega proračuna,
– lastna sredstva občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– različne dotacije in subvencije,
– priključnine,
– takse,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda.
47. člen
Kanalščino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir. Kanalščino so dolžni plačevati tudi tisti uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v odprte vodotoke ali ponikovalnice na območjih, kjer je izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir.
Stroške čiščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko javnega kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do naprav za čiščenje odpadnih komunalnih voda.
48. člen
Predlog višine kanalščine in cene čiščenja odpadnih voda določi pristojni organ upravljavca v skladu z veljavnimi predpisi. Soglasje h kanalščini in k cenam čiščenja daje Občinski svet občine Lenart.
49. člen
Občinski svet občine Lenart lahko z odloki določi obveznost plačevanja taks, ki se namensko uporabljajo za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. V odloku, s katerimi se taksa uvede, mora biti določen način pobiranja in višina takse.
50. člen
Uporabniki so dolžni plačevati kanalščino in stroške čiščenja odpadnih in padavinskih voda na podlagi izstavljenega računa upravljavca.
Če je v objektu več uporabnikov, se račun za odvedeno vodo izstavi upravniku objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi ustreznemu organu ali zastopniku lastnikov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne uporabnike, kolikor uporabniki v skladu s 30. členom tega odloka sami z medsebojnim sporazumom ne določijo deležev, po katerih bodo plačevali storitev odvajanja in čiščenja odplak.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
51. člen
Z denarno kaznijo od 150.000 SIT do 300.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljavec, če ravna v nasprotju s 14., 17., 18., 19., 40., 41., 44. in 50. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 90.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
52. člen
Z denarno kaznijo od 150.000 SIT do 300.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če ravna v nasprotju s 6., 11., 12., 16., 18., 19., 21., 25., 27., 28., 31., 32., 33., 34., 35., 36., 37., 38., 44. in 45. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 90.000 SIT se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53. člen
Za natančnejše določbe o izvajanju javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda se uporabljajo določila pravilnika upravljavca.
Upravljavec uskladi doslej veljavni pravilnik z določbami tega odloka v enem letu od začetka veljavnosti tega odloka. Tako usklajeni pravilnik začne veljati, ko da na njega soglasje Občinski svet občine Lenart.
54. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
55. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35306-2/2001
Lenart, dne 27. novembra 2001.
Župan
Občine Lenart
mag. Ivan Vogrin, univ. dipl. inž. l. r.
