Na podlagi 51., 62., 79. in 81. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 73/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 44/97) in na podlagi 1. in 6. člena navodil o merilih za to, kar se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85) in 15. člena statuta Občine Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 49/99) je Občinski svet občine Bistrica ob Sotli na 16. redni seji dne 30. 4. 2001 sprejel

Ta odlok določa vrsto, namen, največjo velikost in način izvedbe pomožnih objektov (v nadaljnjem besedilu: pomožni objekti), določitev postavitve začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in proslavam in podobno (v nadaljnjem besedilu: začasni objekti), kot tudi določitev postopka ureditve zunanjega videza obstoječih objektov (v nadaljnjem besedilu: adaptacija na obstoječih objektih), za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, temveč zadostuje odločba o dovolitvi priglašenih del.

Kot pomožne objekte se štejejo posegi v prostor, ki izboljšujejo bivalne pogoje stanovanjske dejavnosti, poslovne dejavnosti, kmetijske in ljubiteljske dejavnosti.
Za pomožne objekte se štejejo:
– samostojni objekti
– dozidave obstoječih objektov
1. Pri enostanovanjskih hišah:
– garaža za osebni avto, zimski vrt in drugi pritlični objekti, ki predstavljajo funkcionalno ali oblikovno dopolnitev stanovanjskih objektov do največje bruto (v nadaljnjem besedilu: skupne) tlorisne površine 30 m2,
– latniki in nadstrešek nad dostopom oziroma dovozom objekta, nad balkoni in terasami; do največje skupne tlorisne površine 30 m2,
– sončni zbiralniki do največje skupne tlorisne površine 30 m2,
– dimniki do najvišje višine 11m,
– vrtna uta, shramba za vrtno orodje, vetrolov, zunanje stopnice, zasteklitev balkonov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev stanovanjskih objektov do največje skupne tlorisne površine 15 m2,
– zunanji bazen za lastne potrebe na funkcionalnem zemljišču že obstoječih površin z vkopom v teren do 2m do največje skupne površine 30 m2, ob upoštevanju okoljevarstvenih predpisov,
– ribnik oziroma bazen za vodne biotope v sklopu funkcionalnega zemljišča že obstoječih objektov do največje skupne površine 50 m2, če voda ni odvzeta iz vodotoka ali zbiralnika za pitno vodo/kapnico, drvarnica, deponija za kurivo, vkopana klet do največje skupne tlorisne površine 20 m2,
– tople grede in zaprti rastlinjaki do skupne tlorisne površine 40 m2,
– položitev vodov za hišne/terciarne komunalne priključke in naprave (vodovod, kanalizacija, plinovod, elektrika, CaTV, telekomunikacije ipd.),
– manjše biološke čistilne naprave do deset enot,
– vrtne in dvoriščne lesene in žičnate mejne ograje, oporni zidovi (škarpa) do maksimalne višine 1,5 m (razen, če le-to ne nasprotuje obstoječim prostorskim izvedbam načrtom ali prostorsko izvedbenim aktom!),
– mali rezervoar za tekoči plin prostornine do 5m3, z izvedbo razvoda na objektu in priključka na objekt,
– odstranitev enoetažnih objektov in naprav do višine 3 m in površine do 50 m2,
– kurniki, zajčniki in drugi manjši objekti za rejo malih živali do največje skupne tlorisne površine 10 m2, ob upoštevanju okoljevarstvenih zahtev;
– ureditev prostora za smetnjake,
– tlakovanje in ureditev funkcionalnih zemljišč;
2. Pri objektih, namenjenih opravljanju kmetijske dejavnosti:
– ovčnjaki, svinjaki ipd., ki niso namenjeni intenzivni reji, skednji, leseni kozolec za sušenje krme, leseni dvojni kozolec in nadstreški ob obstoječih kmetijskih objektih maksimalne tlorisne površine 120 m2, kašče in lope za shranjevanje sena, krme, stelje in orodja, strojna lopa za spravilo kmetijskih strojev, ki služijo osnovni dejavnosti kmetijskega gospodarstva do končne višine slemena 6 m ter največje skupne tlorisne površine 50 m2,
– tipski silos za shranjevanje živilske krme z atestom do največje prostornine 90 m3 in koritasti silosi z nadstrešnico maksimalne kvadrature 120 m2 in dopustne višine 1,5 m nad terenom,
– gnojne jame za gnojevko v vodo v nepropustni izvedbi do prostornine do 90 m3, na funkcionalnem zemljišču že obstoječih gospodarskih objektov, če niso locirana v neposredni okolici stanovanjskih objektov,
– gnojišča v vodo nepropustni izvedbi do skupne tlorisne površine 60 m2 na funkcionalnem zemljišču že obstoječih gospodarskih objektov, če niso locirana v neposredni okolici stanovanjskih objektov,
– pletena žična ograja za ograditev trajnih nasadov do višine 2 m,
– tlakovanje in ureditev funkcionalnih zemljišč.
3. Pri več stanovanjskih objektih:
– latniki in nadstrešek nad vhodi do največje skupne tlorisne površine 30 m2,
– nadstrešek nad parkiriščem do največje skupne tlorisne površine 13 m2/enoto,
– sončni zbiralniki do največje skupne tlorisne površine 60 m2,
– dimniki do najvišje višine 17 m,
– položitev vodov za hišne/terciarne komunalne priključke in naprave (vodovod, kanalizacija, plinovod, elektrika, CaTV, telekomunikacije ipd.),
– mali rezervoar za tekoči plin prostornine do 5 m3, z izvedbo razvoda na objektu in priključka na objekt,
– biološke čistilne naprave do sto enot,
– ureditev prostora za smetnjake,
– vrtne in dvoriščne lesene in žičnate mejne ograje, oporni zidovi do maksimalne višine 1,5 m (razen če le-to ne nasprotuje obstoječim prostorskim izvedbenim načrtom ali prostorsko izvedbenim aktom!),
– tlakovanje in ureditev funkcionalnih zemljišč;
4. Poslovni objekti:
– nadstrešnice, vetrolovi, zunanje stopnice do največje skupne tlorisne površine 30 m2, ob upoštevanju predhodnega urbanističnega mnenja o ustreznosti posega, ki ga izda pristojna občinska urbanistična služba;
– garderobe, shrambe rekvizitov, WC ipd., (vse montažne) na prostorih za rekreacijo do skupne tlorisne površine 15 m2,
– položitev vodov za hišne komunalne priključke (vodovod, kanalizacija, plinovod, elektrika, CaTV, telekomunikacije ipd.),
– biološke čistilne naprave do sto enot,
– tlakovanje in ureditev funkcionalnih zemljišč,
– vrtne in dvoriščne lesene in žičnate mejne ograje, oporni zidovi do maksimalne višine 2,50 m (razen če le-to ne nasprotuje obstoječim prostorsko izvedbenim načrtom ali prostorsko izvedbenim aktom);
5. Drugi pomožni objekti:
– čebelnjaki, ki niso namenjeni bivanju, z največ dvajset panji ter višine prednje kapne lege 3,2 m nad koto nivelete tal do največje skupne tlorisne površine 20 m2, na točkovnih temeljih, potrebno soglasje čebelarske družine s pripadajočega pašnega katastra,
– kapnice in zajetja pitne vode za največ tri uporabnike (enote) zajetja,
– lesene lope za spravilo orodja na površinah, namenjenih vtričkarjem do največje tlorisne površine 5 m2, ob upoštevanju predhodnega soglasja ustrezne občinske službe,
– drobna urbana oprema, dodatna oprema parkov, otroških igrišč, gradbišč in počivališč,
– sakralni objekti (križi, kapelice, znamenja) do skupne tlorisne površine 6 m2 in višine 4,5 m, oznake na zgradbah in javnih površinah, reklamni panoji, opozorilne table, spominska obeležja in javne ali zasebne zunanje plastike, ki ne zahtevajo dodatne zunanje ureditve,
– stojala za kolesa z nadstrešnico ob javnih zgradbah v obsegu in izvedbi, ki ne ovira ostalih urbanističnih in drugih ureditev,
– cestne naprave za umirjanje prometa, posegi za odstranjevanje arhitekturnih ovir za invalide, pomične ovire na uvozih za parkiranje, uvozne rampe ipd.,
– asfaltiranje občinskih in lokalnih cest, vzdrževalna in ureditvena dela ter modernizacija na nekategoriziranih cestah in poteh; v primerih, ko se gabariti obstoječe ceste ne spreminjajo,
– telefonske govorilnice, tipska avtobusna postajališča,
– oprema obstoječih parkov, počivališč, otroških igrišč, športnih objektov in naprav za rekreacijo,
– zasipanje jaškov in izravnave terena do 1 ha, namenjene lastni rabi lastnika zemljišča,
– vzdrževanje in urejevanje manjših vodotokov ob soglasju in pogojih upravljavca vodotoka.

Pri 2. točki 2. člena tega odloka je potrebno vlogi za izdajo odločbe o priglasitvi del priložiti dokazilo o opravljanju kmetijske dejavnosti, ki ga izda pristojna upravna enota.
K strokovni odločitvi prve in druge alinee 3. točke 2. člena tega odloka je potrebno dobiti pisno urbanistično mnenje o ustreznosti posega, ki ga izda pristojna občinska služba za prostor.
Za vse posege, razen enajste alinee iz 5. točke 2. člena, je potrebno imeti pozitivno mnenje ustrezne občinske urbanistične službe; kolikor pa ta presodi, pa tudi prostorsko presojo, ki jo izdela pooblaščena projektantska hiša.

Z odstranitvijo objektov se mora zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.
Objekti se ne morejo postavljati v obliki vrstne gradnje razen nadstreška parkirnega prostora (2. člen, oznaka tri/večstanovanjski objekti).

Za začasne objekte se štejejo objekti in posegi v prostor, ki izboljšujejo pogoje turistične dejavnosti ali prireditev in izvedbo prireditev.
Za začasne objekte se štejejo:
– zračni baloni/šotori za tenis igrišča površine do 200 m2,
– ureditev sezonskih in gostinskih vrtov do največ 50 m2 skupne tlorisne površine,
– objekti, namenjeni začasni sezonski in turistični prodaji največ 24 m2 skupne tlorisne površine,
– postavitev začasne platnene strehe/šotora nad gostinsko teraso ali prehodom do največ 60 m2 tlorisne površine,
– začasni objekti za prireditve,
– začasni objekti za športne dejavnosti, kot so tribune za enkratno prireditev, baloni, bivalni vsebniki ipd.,
– ureditve pokritih razstavnih prostorov,
– postavitve prodajnih avtomatov za vnaprej pripravljene izdelke, naprav za točenje pijač ipd.,
– postavitev prenosnih sanitarnih blokov do 15 m2 skupne tlorisne površine,
– postavitev markiz,
– postavitev prenosnih smučarskih vlečnic za lastne potrebe z izgradnjo temeljev, ureditev lednih površin za lastne potrebe,
– ureditev smučin za rekreativni tek na smučeh,
– postavitev gradbenih montažnih odrov.

Postavitev začasnih objektov iz prve, druge, tretje in četrte alinee 5. člena morajo biti v skladu s programom prireditve. Skladnost s programom prireditve ugotavlja občinska uprava.

Postavitev začasnih objektov iz prve, druge, tretje in četrte alinee 5. člena je možna tudi na javnih površinah (trgi, ploščadi, pločniki) tako, da se zagotavlja prosti prehod širine najmanj 1,25 m.
Postavitev začasnih objektov je v skladu s pogoji iz 5. člena tudi na javnih površinah, kot so:
– lokalne ceste in javne poti,
– parki, drevoredi, zelenice, otroška igrišča, gozdovi s posebnim pomenom.

Za adaptacije na obstoječih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, se štejejo vsa dela, s katerimi bistveno ne spreminjamo zunanji videz objektov:
– zasteklitev balkonov, za večstanovanjske in poslovne objekte mora biti izdelan enoten projekt za celotno zgradbo,
– postavitev zimskih vrtov na terasah do talne površine 30 m2, za več stanovanjske in poslovne objekte po enotnem izdelanem projektu za celotno zgradbo,
– zamenjava zunanjega stavbnega zemljišča po obodnicah,
– za večstanovanjske in poslovne objekte mora biti izdelan enoten projekt za celotno zgradbo,
– zamenjava strešne kritine,
– namestitev strešnih oken v ravnini strehe,
– ureditev strešnih oken (kukerlov oziroma frčad) izven ravnine strehe,
– zamenjava barve oziroma obdelave fasade,
– za večstanovanjske in poslovne objekte mora biti izdelan enoten projekt za celotno zgradbo.

Za vse posege, navedene v 8. členu je potrebno predložiti skico rešitve ustrezni občinski urbanistični službi ter pridobiti pozitivno mnenje le-te; kolikor pa ta presodi, pa tudi prostorsko presojo, ki jo izdela pooblaščena projektantska hiša.

Za adaptacije na obstoječih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, velja, da:
– se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit objekta in njegov izgled,
– da se z adaptacijo ne posega v konstrukcijske elemente,
– da adaptacija ne zahteva novih komunalnih priključkov ali ojačanje obstoječih,
– da se z adaptacijo ne spreminja osnovna funkcija in zmogljivost objekta.
Objekti se ne morejo postavljati v obliki vrstne gradnje.

Postavitev pomožnih objektov ne sme biti v nasprotju z rešitvami v prostorskih sestavinah planskih aktov, prostorsko izvedbenih aktov ter z drugimi splošnimi akti in z njimi ne smejo biti prizadeti zakoniti interesi drugih oseb.
Prav tako morajo biti v skladu z zahtevami o varstvu okolja, sanitarnimi, požarno varstvenimi, vodnogospodarskimi, obrambno zaščitnimi zahtevami ter zahtevami v zvezi z varovanjem narave in kulturne dediščine.

Pri postavitvi pomožnih objektov mora stranka v postopku upoštevati naslednje splošne omejitve:
– da ne poslabšujejo pogojev rabe zemljišč, sosednjih objektov in naprav,
– da predvideni posegi ne zahtevajo novih trajnih komunalnih in drugih priključkov na javne komunalne objekte in naprave,
– da narava pomožnega objekta ne narekuje posebne statistične presoje, ali drugega gradbeno-tehničnega dovoljenja.

Odmik posameznega pomožnega objekta od sosedove parcelne meje mora biti najmanj 4 metre, ob sosedovem pisnem soglasju pa je lahko odmik tudi manjši. S pisnim soglasjem soseda se lahko ograja ali živa meja postavi na parcelno mejo, brez le-tega pa mora biti odmik ograje od žive meje do sosedove parcele 0,5 m. Odmik ograje ali žive meje od komunikacij mora biti takšen, da postavitev le-teh ne ovira normalne uporabe zemljišča, ter, da niso locirane v preglednostnem trikotniku križišča.

Pomožnega objekta ni možno dograjevati z novimi priglasitvami.
Pomožni objekti so lahko leseni ali zidani, zgrajeni na pasovnih ali točkovnih temeljih. Postavijo se ob upoštevanju požarnovarnostnih predpisov.
Pomožni objekti so lahko le pritlični in nepodkleteni – razen vkopanih kleti, višina etaže je lahko največ do 3m.

Priglasitev nameravanih del vsebuje poleg vsebine naštete v 62. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, kopija katastrskega načrta, opis predvidenih del in po potrebi še strokovno mnenje urbanistične projektivne organizacije, skica v merilu z merami nameravanega posega) še mnenje o primernosti predvidenega prostorskega posega, ki ga izda občina na zahtevo investitorja posega oziroma lastnika zemljišča. Upravni organ lahko opravi tudi lokacijski ogled na kraju samem.
Za začasne objekte vsebuje še datum, do kdaj bo objekt stal in ugotovitev občine, da je poseg v skladu s programom prireditev. Za začasne postavitve objektov in naprav na javnih površinah vsebuje še dovoljenje občinske uprave.
Začasne objekte mora investitor po preteku časa, za katerega je izdano dovoljenje, odstraniti na lastne stroške.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo v skladu z zadevno zakonodajo v Republiki Sloveniji pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.