Na podlagi 5. in 126. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) in v zvezi z zakonom o ratifikaciji večletnega sporazuma o financiranju med Komisijo Evropskih skupnosti v imenu Evropske skupnosti in Vlado Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/01 - mednarodne pogodbe) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa:
– ukrepe in namene kmetijske strukturne politike in politike razvoja podeželja skladno s programom razvoja podeželja 2000-2006 (v nadaljnjem besedilu: program SAPARD),
– upravičence in pogoje za pridobitev sredstev,
– finančne določbe in postopek pridobitve sredstev,
– spremljanje, poročanje in nadzor nad izvajanjem ukrepov iz te uredbe.

Za izvajanje programa SAPARD in za doseganje ciljev, opredeljenih v tem programu, se dodelijo nepovratna sredstva (v nadaljnjem besedilu: sredstva) za:
1. naložbe v kmetijska gospodarstva,
2. naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov,
3. gospodarsko diverzifikacijo na kmetiji,
4. razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju,
5. tehnično pomoč.

Na predlog ministra, pristojnega za kmetijstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister), Vlada Republike Slovenije v skladu s programom SAPARD in vsakoletnim sporazumom o financiranju med Komisijo Evropskih skupnosti in Vlado Republike Slovenije določi višino sredstev za posamezne namene in obdobje izvajanja obveznosti plačil ter spremembe določb te uredbe, kadar je to primerno.

Za naložbe v kmetijska gospodarstva se dodelijo sredstva za naložbe v gospodarska poslopja, v opremo gospodarskih poslopij in za nakup kmetijske mehanizacije na področju prireje in predelave mleka ter mesa iz proste reje, v skladu s predpisanimi zahtevami na veterinarsko-sanitarnem področju ter na področju varovanja okolja in zaščite živali, za naslednje namene:
1. kmetijska pridelava:
a) naložbe s področja novogradnje ali obnove hlevov, vključno s pripadajočo opremo za krave molznice in mlečno drobnico ter za rejo mesne govedi, drobnice in prašičev s pripadajočo opremo za krmljenje, molžo in izločke,
b) naložbe v spremljajoče objekte na kmetijskem gospodarstvu za krmo, izločke in odpadne vode,
c) naložbe v samostojna skladišča za krmo s pripadajočo opremo za potrebe lastne pridelave krme,
d) nakup specialne kmetijske mehanizacije v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo, ki je vezan na projekt posodobitve kmetijskega gospodarstva v zgornjih točkah a), b) in c);
2. kmetijska predelava:
a) naložbe s področja novogradnje ali obnove objektov na kmetijah, vključno s pripadajočimi napravami in opremo za skladiščenje, dodelavo in predelavo, ki se na kmetijskem gospodarstvu izvajajo kot dopolnilna dejavnost:
I) predelava mleka:
– novogradnja in obnova predelovalnih objektov in prostorov,
– hladilna oprema,
– oprema za prodajo surovega mleka,
– oprema za nove tehnologije in postopke za predelavo in zboljšanje kvalitete proizvodov,
– nove proizvodne linije za pestrejšo ponudbo izdelkov.
II) predelava mesa:
– novogradnja in obnova predelovalnih objektov ter prostorov,
– novogradnja in obnova objektov ter prostorov, namenjenih klanju živali na kmetijskem gospodarstvu,
– hladilna oprema,
– oprema za nove tehnologije in postopke za predelavo in izboljšanje kvalitete proizvodov,
– nove proizvodne linije za pestrejšo ponudbo izdelkov.

Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov so namenjene sektorjem predelave mesa, rib in mleka za sofinanciranje:
– nove tehnološke opreme, vključno z računalniško opremo in programi,
– adaptacij proizvodnih objektov.
Cilji dodelitve sredstev iz prejšnjega odstavka so:
– prilagajanje obratov predpisanim zahtevam na veterinarsko-sanitarnem področju, na področju zaščite živali in na področju varovanja okolja,
– povečanje konkurenčnosti in tržne prodornosti na domačih in tujih trgih,
– racionalizacija proizvodnega procesa,
– zmanjšanje negativnih učinkov proizvodnje na okolje,
– izboljšanje proizvodnega procesa preko uvajanja notranjih kontrolnih in analiznih sistemov.

Za gospodarsko diverzifikacijo na kmetiji se dodelijo sredstva za naslednje namene:
1. turizem na kmetiji:
a) izgradnja ali obnova prostorov in nakup opreme za opravljanje turistične dejavnosti na kmetijah z nastanitvijo, in sicer za:
– sobe in apartmaje za goste,
– spremljajoče prostore za goste,
– prostore za rekreacijo in prosti čas za potrebe gostov,
– prostore za potrebe gostov s posebnimi zahtevami (invalidi, otroci);
b) izgradnja ali obnova prostorov in nakup opreme za opravljanje turistične dejavnosti na kmetijah brez nastanitve, in sicer za spremljajoče prostore za goste;
2. domača obrt na kmetiji:
a) izgradnja ali obnova prostorov in nabava opreme za opravljanje domače obrti na kmetijah:
– ureditev oziroma preureditev delavnice v obstoječih ali novih objektih,
– nakup opreme, potrebne za opravljanje domače obrti,
– ureditev in oprema razstavnega in prodajnega prostora ter skladiščnih prostorov.

Za razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju se dodelijo sredstva za naslednje namene:
1. ureditev cestne podeželske infrastrukture:
– novogradnje in rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti,
– ureditev in izgradnja tematskih poti za izboljšanje turistične infrastrukture (učne, gozdne, jahalne, kolesarske in pohodniške poti);
2. ureditev vodne infrastrukture na podeželju za preskrbo s pitno vodo:
– iskanje novih vodnih virov,
– posodobitev obstoječih vodovodnih sistemov,
– novogradnja vodovodnih sistemov.

Za ukrep tehnične pomoči, ki je namenjen podpori ukrepom iz 4., 5., 6. in 7. člena te uredbe, se dodelijo sredstva za naslednje namene:
– zagotavljanje človeških in materialnih virov za učinkovito spremljanje izvajanja in za nadzor nad programom SAPARD,
– študije in analize trenutnega stanja na posameznih področjih ukrepov iz programa SAPARD,
– pripravo informacijskega in propagandnega gradiva ter organizacijo konferenc, delavnic in sestankov, na katerih bodo potencialni upravičenci obveščeni o možnostih, ki jih nudi program SAPARD.

Upravičenci za dodelitev sredstev iz 4. člena te uredbe so kmetijska gospodarstva, ki izpolnjujejo naslednje splošne pogoje:
– biti morajo vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo),
– v uporabi morajo imeti vsaj 8 ha primerljivih kmetijskih površin, v skladu s predpisi o dedovanju kmetijskih zemljišč, od tega mora imeti v primeru fizičnih oseb nosilec kmetijskega gospodarstva vsaj polovico zemljišč v svoji lasti,
– predložiti morajo izdelan poslovni načrt investicije v skladu z metodologijo Kmetijske svetovalne službe ali v skladu s predpisi o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja, in sicer za čas trajanja investicije ter še za nadaljnji dve leti,
– investicija mora biti ekonomsko upravičena in mora prispevati k izboljšanju konkurenčnosti pridelave (interna stopnja donosnosti mora biti več kot 8%), kar mora biti razvidno iz poslovnega načrta,
– predložiti morajo dokazila o finančnem stanju upravičenca,
– predložiti morajo soglasje pristojne veterinarske službe o skladnosti s predpisanimi zahtevami s področja veterinarsko-sanitarnih pogojev,
– ob zaključku investicije morajo biti izpolnjene vse predpisane zahteve na veterinarsko-sanitarnem področju ter področju varstva okolja in zaščite živali,
– predložiti morajo potrdilo ministrstva, pristojnega za okolje in prostor oziroma drugega ustreznega organa, o skladnosti investicije z zahtevami, predpisanimi s predpisi o varstvu okolja,
– zagotavljati morajo kmetijsko površino za porabo gnojevke ali gnoja, in sicer za rejo prašičev največ 2 glavi velike živine/ha (v nadaljnjem besedilu: GVŽ/ha) in za rejo govedi in drobnice največ 2,5 GVŽ/ha,
– presegati ne smejo 250 GVŽ živinorejske proizvodnje (1 GVŽ je 500 kg),
– vsaj še 5 let po prejetju sredstev morajo spremljati rezultate gospodarjenja na kmetiji po FADN metodologiji,
– predložiti morajo vso potrebno gradbeno dokumentacijo in vsa ustrezna pridobljena dovoljenja,
– če glede na obseg investicije v okviru dovoljenj iz prejšnje alinee ni obvezna pridobitev presoje vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu: PVO), morajo predložiti strokovno oceno ministrstva, pristojnega za okolje, iz katere je razvidno, ali investicija in na kakšen način povzroča obremenitev okolja (v primeru, da investicija predstavlja obremenitev okolja, mora strokovna ocena vsebovati tudi ukrepe za njeno preprečevanje ali zmanjšanje),
– zagotoviti morajo, da so gradbeni ukrepi izvedeni v skladu s predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja,
– v primeru predelave mleka ali mesa morajo imeti registrirano dopolnilno dejavnost oziroma morajo zagotoviti, da bodo najpozneje eno leto po zaključku investicije registrirali dopolnilno dejavnost pri ustreznem upravnem organu.
V primeru, da je kmetijsko gospodarstvo kmetija, mora nosilec kmetijskega gospodarstva izpolnjevati naslednje pogoje:
– več kot 50% delovnega časa mora porabiti na svojem kmetijskem gospodarstvu, kar mora biti razvidno iz poslovnega načrta,
– biti mora mlajši od 40 let,
– imeti mora status kmeta,
– končano mora imeti vsaj srednjo poklicno kmetijsko šolo oziroma glede na proizvodno usmeritev drugo srednjo poklicno šolo.
Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti za posamezne namene izpolnjeni še naslednji pogoji:
– v primeru prireje mleka in mesa drobnice morajo biti kmetijska gospodarstva na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
– v primeru prašičereje:
a) morajo biti kmetijska gospodarstva na območjih, ki se ne štejejo za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
b) upravičenec mora zagotoviti vsaj 35% doma pridelane krme,
– v primeru predelave mleka ali mesa mora imeti nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji najmanj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne živilske smeri ali ustrezen tečaj kmetijske svetovalne službe o potrebnem znanju za posamezno dejavnost in mora voditi poslovne knjige in evidence v skladu s predpisi o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah,
– vrednost nakupa kmetijske hribovske mehanizacije ne sme presegati 35% celotne investicijske vrednosti projekta.

Upravičenci za dodelitev sredstev iz 5. člena te uredbe so pravne in fizične osebe ali njihove registrirane skupine in združenja, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti iz ene izmed naslednjih skupin:
– proizvodnja, predelava in konzerviranje mesa in proizvodnja mesnih izdelkov,
– predelava in konzerviranje rib, proizvodnja ribjih izdelkov,
– predelava mleka in proizvodnja mlečnih izdelkov.
Upravičenci iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– ob zaključku investicije morajo biti izpolnjene vse predpisane zahteve na veterinarsko-sanitarnem področju ter področju varstva okolja in zaščite živali,
– predložiti morajo investicijski program v skladu s predpisi o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja, iz katerega mora biti razvidno, da je investicija ekonomsko upravičena in da pomembno prispeva k izboljšanju konkurenčnosti (interna stopnja donosnosti mora biti več kot 12%),
– predložiti morajo dokazila o finančnem stanju upravičenca,
– predložiti morajo kopije vsaj triletnih pogodb s kmetijskimi gospodarstvi o odkupu,
– predložiti morajo soglasje pristojne veterinarske službe o skladnosti s predpisanimi zahtevami na veterinarsko-sanitarnem področju,
– predložiti morajo potrdilo ministrstva, pristojnega za okolje in prostor oziroma drugega ustreznega organa, o skladnosti investicije z zahtevami, določenimi s predpisi o varstvu okolja,
– živilski obrat mora biti vpisan v register, ki ga vodi pristojna veterinarska služba,
– predložiti morajo vso potrebno gradbeno dokumentacijo in pridobljena vsa ustrezna dovoljenja,
– če glede na obseg investicije v okviru dovoljenj iz prejšnje alinee ni obvezna pridobitev PVO, morajo predložiti strokovno oceno ministrstva, pristojnega za okolje, iz katere je razvidno, ali investicija in na kakšen način povzroča obremenitev okolja (v primeru, da investicija predstavlja obremenitev okolja, mora strokovna ocena vsebovati tudi ukrepe za njeno preprečevanje ali zmanjšanje),
– zagotoviti morajo, da so gradbeni ukrepi izvedeni v skladu s predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja.

Upravičenci za dodelitev sredstev iz 6. člena te uredbe so kmetije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– biti morajo na območjih, določenih z regionalnimi projekti: “Vinske turistične ceste Slovenije“ ali z drugimi regionalnimi razvojnimi programi podeželja, ki jih odobri ministrstvo,
– biti morajo vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev, ki jo vodi ministrstvo,
– z investicijo lahko zagotovijo skupno največ 20 ležišč ali 50 sedežev,
– pri investicijah v ureditev prostorov za rekreacijo in prosti čas gostov (savna, fitness, bazen in teniško igrišče) morajo imeti zagotovljenih vsaj 10 ležišč,
– predložiti morajo izdelan poslovni načrt investicije v skladu z metodologijo Kmetijske svetovalne službe, in sicer za čas trajanja investicije ter še za nadaljnji dve leti (v poslovnem načrtu mora biti zajeta tudi osnovna dejavnost),
– predložiti morajo dokazila o finančnem stanju upravičenca,
– registrirano morajo imeti dopolnilno dejavnost oziroma morajo zagotoviti, da bodo najpozneje eno leto po zaključku investicije registrirali dopolnilno dejavnost pri ustreznem upravnem organu,
– predložiti morajo potrdilo ministrstva, pristojnega za okolje in prostor oziroma drugega ustreznega organa, o skladnosti investicije z zahtevami, določenimi s predpisi o varstvu okolja,
– v primeru turističnih kmetij morajo izpolnjevati minimalne pogoje, določene s predpisi o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih na kmetijah,
– v primeru domače obrti morajo izpolnjevati minimalne pogoje, določene s predpisi o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za opravljanje obrtnih in obrti podobnih dejavnosti, ter s predpisi o minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojih poslovnih prostorov, funkcionalnega zemljišča, drugih zunanjih površin, opreme, naprav in delavcev v obrtni obratovalnici,
– predložiti morajo vso potrebno gradbeno dokumentacijo in pridobljena vsa ustrezna dovoljenja,
– če glede na obseg investicije v okviru dovoljenj iz prejšnje alinee ni obvezna pridobitev PVO, morajo predložiti strokovno oceno ministrstva, pristojnega za okolje, iz katere je razvidno, ali investicija in na kakšen način povzroča obremenitev okolja (v primeru, da investicija predstavlja obremenitev okolja, mora strokovna ocena vsebovati tudi ukrepe za njeno preprečevanje ali zmanjšanje),
– zagotoviti morajo, da so gradbeni ukrepi izvedeni v skladu s predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja,
– poslovne knjige in evidence morajo voditi v skladu s predpisi o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah.
Nosilec kmetijskega gospodarstva mora biti lastnik ali zakupnik kmetije in se mora za svoj račun ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo.

Upravičenci za dodelitev sredstev iz 7. člena te uredbe so občine, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– biti morajo na območjih, določenih z regionalnimi razvojnimi programi podeželja (razen regionalnega programa “Vinske turistične ceste Slovenije“), ki jih odobri ministrstvo,
– investicija mora biti v skladu s prioriteto v regionalnem razvojnem programu podeželja,
– predložiti morajo investicijski program v skladu s predpisi o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja,
– predložiti morajo potrdilo ministrstva, pristojnega za okolje in prostor oziroma drugega ustreznega organa, o skladnosti investicije z zahtevami, predpisanimi s predpisi o varstvu okolja,
– predložiti morajo vso potrebno gradbeno dokumentacijo in pridobljena vsa ustrezna dovoljenja,
– če glede na obseg investicije v okviru dovoljenj iz prejšnje alinee ni obvezna pridobitev PVO, morajo predložiti strokovno oceno ministrstva, pristojnega za okolje, iz katere je razvidno, ali investicija in na kakšen način povzroča obremenitev okolja (v primeru, da investicija predstavlja obremenitev okolja, mora strokovna ocena vsebovati tudi ukrepe za njeno preprečevanje ali zmanjšanje), zagotoviti morajo, da so gradbeni ukrepi izvedeni v skladu s predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja,
– predložiti morajo soglasje ministrstva, pristojnega za finance, v skladu s predpisi o financiranju občin.

Izvajalci storitev za namene iz 8. člena te uredbe so pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za:
– opravljanje raziskovalne dejavnosti,
– opravljanje založniške in tiskarske dejavnosti,
– druge poslovne dejavnosti.

Sredstva za naložbe na kmetijska gospodarstva se upravičencu dodelijo za sofinanciranje stroškov investicije, na podlagi plačanih računov ali potrjenih in plačanih gradbenih situacij.
Višina dodeljenih sredstev za naložbe na kmetijska gospodarstva znaša 50% priznane investicijske vrednosti na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo in 40% na ostalih območjih.
Najvišja priznana investicijska vrednost na upravičenca znaša 80,000.000 SIT na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo in 100,000.000 SIT na ostalih območjih. V primeru nakupa kmetijske mehanizacije znaša najvišja priznana investicijska vrednost 8,000.000 SIT za posamezni stroj.
Sredstva za naložbe na kmetijska gospodarstva se dodelijo samo, če najnižji znesek dodeljenih sredstev za investicijo ni nižji od 3,000.000 SIT.
Upravičenec lahko v programskem obdobju (2000-2006) za naložbe v kmetijsko gospodarstvo pridobi največ 40,000.000 SIT sredstev.
Sredstva za naložbe na kmetijska gospodarstva se ne dodelijo za:
– investicije, katerih rezultat je povečanje proizvodnje brez zagotovljenih prodajnih možnosti,
– nakup živali,
– investicije na kmetijskih gospodarstvih, ki jih sestavljajo izključno gozdovi,
– investicije upravičencev, zoper katere je začet postopek prisilne poravnave ali stečajni postopek,
– investicije upravičencev, ki nimajo naslova oziroma sedeža v Republiki Sloveniji.

Sredstva za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov se upravičencu dodelijo za sofinanciranje stroškov investicije v višini 35% priznane investicijske vrednosti na podlagi plačanih računov ali potrjenih in plačanih gradbenih situacij.
Najvišja priznana investicijska vrednost znaša 571,000.000 SIT oziroma najvišja višina dodeljenih sredstev za investicijo znaša 200,000.000 SIT.
Sredstva se dodelijo samo, če znesek dodeljenih javnih sredstev za investicijo ni nižji 5,000.000 SIT.
Sredstva za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov se ne dodelijo za:
– investicije, katerih rezultat je povečanje proizvodnje brez zagotovljenih prodajnih možnosti,
– investicije v novogradnje,
– investicije na ravni trgovine,
– investicije upravičencev, zoper katere je začet postopek prisilne poravnave ali stečajni postopek,
– investicije upravičencev, ki nimajo naslova oziroma sedeža v Republiki Sloveniji.

Sredstva za gospodarsko diverzifikacijo na kmetiji se upravičencu dodelijo za sofinanciranje stroškov investicije v višini 50% priznane investicijske vrednosti na podlagi plačanih računov ali potrjenih in plačanih gradbenih situacij.
Pri investiciji v turistično kmetijo znaša najvišja priznana investicijska vrednost 73,300.000 SIT oziroma znaša najvišja višina dodeljenih sredstev za investicijo 36,650.000 SIT.
Pri investiciji v domačo obrt znaša najvišja priznana investicijska vrednost 21,000.000 SIT oziroma znaša najvišja višina dodeljenih sredstev za investicijo 10,500.000 SIT.
Sredstva za gospodarsko diverzifikacijo na kmetiji se dodelijo samo, če znesek dodeljenih sredstev za investicijo ni nižji od 2,000.000 SIT.
Upravičenec lahko v programskem obdobju (2000-2006) za gospodarsko diverzifikacijo na kmetiji pridobi največ 47,250.000 SIT sredstev.
Sredstva za gospodarsko diverzifikacijo na kmetiji se ne dodelijo za:
– investicije v prostore za zasebno rabo kmetov,
– investicije v gostinsko dejavnost na kmetijah, ki presegajo dopolnilno dejavnost na kmetiji.

Sredstva za razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju se upravičencu dodelijo za sofinanciranje stroškov investicije v višini 75% priznane investicijske vrednosti na podlagi plačanih računov ali potrjenih in plačanih gradbenih situacij. Pri investicijah v vodno oskrbo, kjer neto sedanja vrednost investicije presega celotne stroške za 25% ali več, višina dodeljenih sredstev znaša 50% priznane investicijske vrednosti.
Pri investiciji v cestno infrastrukturo znaša najvišja priznana investicijska vrednost 47,400.000 SIT oziroma najvišja višina dodeljenih sredstev za investicijo znaša 35,550.000 SIT.
Pri investiciji v tematske poti znaša najvišja priznana investicijska vrednost 7,350.000 SIT oziroma najvišja višina dodeljenih sredstev za investicijo znaša 5,512.500 SIT.
Pri investiciji v vodno infrastrukturo znaša najvišja priznana investicijska vrednost 93,000.000 SIT oziroma najvišja višina dodeljenih sredstev za investicijo znaša 69,750.000 SIT.
Sredstva za razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju se dodelijo samo, če znesek dodeljenih sredstev ni nižji od 1,500.000 SIT.
Upravičenec lahko v programskem obdobju (2000-2006) za razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju pridobi največ 110,000.000 SIT sredstev.
Sredstva za razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju se upravičencem ne dodelijo za:
– investicije v cestno infrastrukturo, ki po predpisih o javnih cestah ne spadajo med občinske ceste,
– izgradnjo vodovodne infrastrukture za oskrbo mest s pitno vodo iz območij regionalnih razvojnih projektov podeželja,
– izgradnjo izključno pomožnih objektov pri cestni infrastrukturi.

Sredstva za tehnično pomoč se upravičencu dodelijo v višini 100% opravičljivih stroškov.

Upravičencu se, poleg primerov iz 14., 15., 16. in 17. člena te uredbe, sredstva ne dodelijo za:
– nakup ali zakup zemljišč in obstoječih zgradb, ne glede na to, ali se po zakupu lastništvo prenese na zakupnika,
– nakup rabljene opreme in kmetijske mehanizacije,
– plačilo v naravi,
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
– stroške poslovanja, vključno s stroški vzdrževanja in najema,
– bančne stroške, stroške garancij in podobne stroške,
– stroške konverzije, stroške in tečajne izgube v zvezi z evro računom SAPARD,
– stroške javne uprave (splošni upravni stroški, najemnine in plače zaposlenih v dejavnostih upravljanja, izvajanja, spremljanja in nadzora),
– stroške za plačilo storitev arhitektov, inženirjev in svetovalcev, študij izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, nakup patentov in licenc za pripravo oziroma izvajanje projekta, ki so neposredno povezani z ukrepom, ki presegajo 12% vseh upravičenih stroškov projekta,
– izdatke pri projektih, ki so nastali zaradi pristojbin za uporabo in kotizacij pred dokončanjem projekta, pa ti zneski niso bili odšteti od upravičenih stroškov,
– za naložbe izven območja Republike Slovenije,
– stroške promocije za ukrepe iz 4., 5., 6. in 7. člena te uredbe.

Upravičenci lahko pridobijo sredstva za isto investicijo samo iz enega ukrepa.
Sredstev se ne dodeli upravičencu, ki je za isti namen, kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev programa SAPARD, že prejel javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva Evropske skupnosti.

Upravičenec mora zagotoviti razliko sredstev med dodeljenimi sredstvi in dejansko vrednostjo investicije.
Pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev se upoštevajo priznani stroški investicije. Seznam opravičljivih stroškov se objavi v javnem razpisu kot priloga.
Upravičenec ne sme pričeti z izvedbo investicije oziroma ne sme pričeti z deli pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev.

Upravičenec je upravičen do dodelitve sredstev iz programa SAPARD, če zagotovi, da se investicija ne bo bistveno spreminjala še naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev, razen v primeru višje sile.
Bistvene spremembe investicije so investicije, ki:
– vplivajo na naravo investicije ali pogoje izvajanja ali dajejo gospodarski družbi ali javni instituciji neupravičeno prednost in
– so posledica spremembe v naravi lastništva infrastrukturnega objekta ali prenehanja ali spremembe kraja sofinanciranja proizvodne dejavnosti.
Za višjo silo se šteje, če nastanejo in dokler trajajo okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti in katerih posledic ni mogoče odvrniti (potres, udar strele, samovžig, plaz in poplava).
O bistvenih spremembah iz tega člena mora upravičenec nemudoma obvestiti Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija).

Če se v skladu s predpisi o javnih naročilih upravičenec ne šteje za naročnika, mora upravičenec za stroške vseh storitev, dobav in del pridobiti najmanj tri ponudbe. Izvirniki ponudb morajo biti vključeni v poročilo o izdatkih in morajo biti na voljo za revizijo in pregled na kraju samem.
Če se upravičenec v skladu s predpisi o javnih naročilih šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek iz prejšnjega odstavka izveden v skladu s tem predpisom.

Poreklo blaga, storitev, gradbenih del ter opreme in materialov, ki postanejo sestavni del investicije, mora biti v celoti iz držav članic Evropske skupnosti ali iz desetih držav kandidatk.
O poreklu blaga, storitev, gradbenih del, opreme in materiala morata imeti upravičenec ali izvajalec ustrezno dokazilo.

Če je upravičenec pridobil sredstva po tej uredbi na podlagi neresničnih podatkov oziroma je sredstva porabil v nasprotju z določili odločbe o dodelitvi sredstev in pogodbe iz 32. člena te uredbe, mora upravičenec ta sredstva vrniti v roku 8 dni od dneva zahtevka za vračilo, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev.
Upravičenec iz prejšnjega odstavka za dobo dveh let oziroma pri naložbah v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov za dobo treh let od dneva vročitve zahtevka za vračilo sredstev ne more pridobiti novih sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike.

Upravičenec ne sme odtujiti investicije, razen investicij v infrastrukturo na podeželju, pred potekom petih let po zaključku investicije in investicije ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev.
Upravičenec mora za investicijo voditi predpisano dokumentacijo, določeno z javnim razpisom za posamezen ukrep in to dokumentacijo hraniti še pet let po prejemu potrdila agencije o zaključku investicije.

Sredstva po tej uredbi se upravičencem dodelijo na podlagi javnega razpisa, ki ga v Uradnem listu Republike Slovenije objavi agencija.
V objavljenem javnem razpisu se določijo podrobnejši pogoji in postopki za dodelitev sredstev upravičencem.

Za upravičence uveljavljajo sredstva nosilci kmetijskih gospodarstev. V primeru, da so upravičenci kmetije, morajo nosilci kmetijskih gospodarstev vlogi iz drugega odstavka tega člena priložiti pooblastilo morebitnih solastnikov kmetijskega gospodarstva. V primeru, da upravičenci niso kmetijska gospodarstva, pa sredstva uveljavljajo zastopniki upravičencev.
Sredstva se uveljavljajo z vlogo, ki jo vlagatelji pošljejo na agencijo, in sicer priporočeno po pošti. V javnem razpisu se določi obrazec vloge, ki mora biti v skladu z ukrepom, ki je predmet javnega razpisa. Na ovojnici vloge mora vlagatelj označiti čas oddaje vloge po pošti, ki mora biti enak označbi časa, ki je naveden na potrdilu pošte o priporočeni pošiljki. Agencija mora poslati vlagatelju potrdilo o prejemu vloge.
Vloge na javni razpis se obravnavajo po vrstnem redu oddaje vlog po pošti oziroma po vrstnem redu popolnosti vlog do porabe sredstev za posamezen ukrep.
Če imata dve ali več vlog na ovojnici enako označbo časa oddaje po pošti, mora agencija zahtevati od vlagateljev potrdilo o oddaji vloge po pošti. Če se tudi na ta način ne da ugotoviti vrstnega reda vlaganja vlog po pošti, se v prisotnosti vlagateljev izvede žrebanje za prvo vlogo, potem pa po vrstnem redu za druge vloge.

Pravočasnost in popolnost vloge se ugotovi v skladu s pravili javnega razpisa.
Nepopolna vloga se mora dopolniti v roku 15 dni od dneva vročitve zahteve za dopolnitev. Na ovojnici zahtevane dopolnitve mora biti označen čas oddaje vloge po pošti, ki mora biti enak označbi časa, ki je naveden na potrdilu pošte o priporočeni pošiljki.
Nepravočasne vloge, vloge, ki jih je vložil neupravičen vlagatelj, in vloge, ki niso popolne v skladu z zahtevami javnega razpisa, se s sklepom zavržejo.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na ministrstvo v roku 15 dni od dneva vročitve sklepa vlagatelju.
Če vsebina vloge zahteva posebno strokovno znanje, lahko o vlogi poda mnenje tudi zunanji strokovnjak z ustreznim strokovnim znanjem.

Pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev se mora preveriti verodostojnost vloge.
Med izvedbo investicije, v primeru vmesnih izplačil sredstev ter v primeru, da upravičenec nepravočasno izvaja obveznosti, določene v pogodbi iz 32. člena te uredbe, se še pred izplačilom na zahtevo agencije opravi inšpekcijski pregled na kraju samem. Zahtevi za inšpekcijski pregled na kraju samem se priloži dokumentacijo upravičenca, pri katerem se opravlja pregled.
Ob koncu izvedbe investicije se na zahtevo agencije opravi inšpekcijski pregled na kraju samem. Zahtevi za inšpekcijski pregled na kraju samem se priloži vso dokumentacijo, ki jo je upravičenec posredoval agenciji v času od zadnjega pregleda do konca izvedbe investicije.
Zahtevo za inšpekcijski pregled investicije na kraju samem lahko agencija poda še pet let po zaključku investicije. Pregled se opravi na vzorcu 5–10% vseh izplačanih vlog, izbranih na podlagi analize tveganja.
Inšpekcijski pregled investicije na kraju samem se mora opraviti na podlagi prijave o morebitnih nepravilnostih pri vlagatelju ali pri upravičencu.
Vloge za dodelitev sredstev mora agencija hraniti še pet let od dneva, ko je bilo izvršeno končno izplačilo sredstev upravičencu.

Sredstva za investicije se upravičencu dodelijo v skladu z odločbo o dodelitvi in višini sredstev, ki jo izda direktor agencije.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe dovoljena pritožba na ministrstvo. Pritožba se pošlje na agencijo in sicer priporočeno po pošti.

O medsebojnih pravicah in obveznostih agencija in upravičenec skleneta pogodbo, ki določa zlasti:
– pravice in obveznosti glede porabe dodeljenih sredstev in
– pravice in obveznosti glede hranjenja in dostopa do dokumentacije.

Ministrstvo spremlja, ocenjuje in nadzira izvajanje ukrepov kmetijske strukturne politike in pri tem opravlja zlasti naslednje naloge:
– vzpostavi sistema zbiranja finančnih in statističnih podatkov o napredovanju programa SAPARD in pošilja podatke nadzornemu odboru SAPARD in Komisiji Evropskih skupnosti,
– pripravlja predloge sprememb in dopolnitev programa SAPARD (po opravljenem posvetovanju z agencijo in pridobljenem soglasju nadzornega odbora SAPARD),
– pripravlja letna poročila o izvajanju programa SAPARD,
– ocenjuje izvajanje programa SAPARD,
– obvešča javnost o programu SAPARD in o vlogi Komisije Evropskih skupnosti pri izvajanju programa SAPARD.

Za spremljanje in nadzor nad izvajanjem programa SAPARD Vlada Republike Slovenije ustanovi nadzorni odbor SAPARD.
V nadzorni odbor SAPARD imenuje Vlada Republike Slovenije predstavnike:
– ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in prehrano, ministrstva, pristojnega za finance, ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, ministrstva, pristojnega za okolje in prostor ter Službe Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve,
– Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije,
– Agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj,
– Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Pri delu nadzornega odbora SAPARD sodelujejo kot svetovalci tudi predstavniki Komisije Evropskih skupnosti.

Nadzorni odbor SAPARD:
– proučuje in spremlja učinkovitost in kvaliteto izvajanja programa SAPARD,
– daje soglasje na vsebino programa SAPARD ali pripombe glede prilagoditev programa SAPARD, vključno z materialnimi in finančnimi indikatorji za spremljanje pomoči,
– odobri vsako spremembo programa SAPARD,
– odobri izbirne kriterije za vsak posamezni ukrep v roku šestih mesecev po dodelitvi sredstev državi,
– odobri letno poročilo o izvajanju programa SAPARD in zaključno poročilo, ki se pošljeta Komisiji Evropskih skupnosti,
– odobri vsak pregled vsebinske spremembe sklepa Komisije Evropskih skupnosti o dodelitvi sredstev Evropske skupnosti,
– predlaga agenciji ustrezne spremembe, ki naj zagotovijo doseganje postavljenih ciljev.
Nadzorni odbor SAPARD lahko preko ministrstva predlaga Komisiji Evropskih skupnosti spremembe ali popravke programa SAPARD, z namenom učinkovitejšega doseganja ciljev.
Nadzorni odbor SAPARD sprejme poslovnik o načinu dela.
Nadzorni odbor SAPARD lahko zahteva od agencije dokumentacijo in podatke, ki se nanašajo na postopke v zvezi z dodelitvijo sredstev po tej uredbi.
Administrativna in strokovna dela za nadzorni odbor SAPARD opravlja ministrstvo.

Do 10. maja 2002 se za namene iz 6. člena te uredbe vsa kmetijska gospodarstva štejejo za kmetije, če izpolnjujejo druge pogoje za dodelitev sredstev za gospodarsko diverzifikacijo na kmetiji.

Z uveljavitvijo te uredbe odbor za spremljanje in nadzor izvajanja ukrepov kmetijske strukturne politike iz 24. člena uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike programa razvoja podeželja 2000-2006 (SAPARD; Uradni list RS, št. 114/00) nadaljuje z delom kot nadzorni odbor SAPARD iz 34. člena te uredbe

Z uveljavitvijo te uredbe preneha veljati uredba o ukrepih kmetijske strukturne politike programa razvoja podeželja 2000-2006 (SAPARD; Uradni list RS, št. 114/00).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.