Mestni občinski svet mestne občine Celje je na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 52/93, 56/93, 71/93 in 44/97) in 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99 in 117/00) je na seji dne 12. 12. 2001 sprejel

V skladu z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Mestne občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 – Celjskega prostorskega plana (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88 in Uradni list RS, št. 86/01) se v celoti odpravi odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Celje izven ureditvenih območij lokalnih središč in ureditvenega območja Celja (Uradni list RS, št. 39/92 in 65/94) in sprejme nov odlok.

Skladno z Celjskim prostorskim planom se s tem odlokom določajo prostorski ureditveni pogoji za obmestni prostor Mestne občine Celje na podlagi elaborata št. 322/98 ZPI, ki vsebuje:
– Tekstualni del
– Grafični del, in sicer:
– pregledno karto v merilu 1:25000,
– prikaz namenske rabe prostora z varovanimi območji in prikaz infrastrukturnih ureditev na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 (25 listov PKN).

Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor za območje odprtega prostora in razpršene poselitve in za območja nekaterih naselij, katerih urejanje po Celjskem prostorskem planu ni predvideno s PIN.

Ureditveno območje prostorskih ureditvenih pogojev za obmestni prostor Mestne občine Celje je nezvezno. Na severni in južni del obmestnega prostora ga deli območje mestnega jedra s primestnim prostorom, ki je pokrito z že sprejetimi PIA.
Meja severnega dela območja sovpada na zahodni, severni in vzhodni strani z občinsko mejo z izjemo na delu, kjer meji z območjem krajinske zasnove Šmartinsko jezero, vojaškim območjem Zadobrova in območjem naselij Ljubečna, Šmiklavž in glinokopi Glinsko, ki se urejajo z že sprejetimi PIA. Na jugu meji severni del obmestnega prostora na primestna naselja katerih urejanje je določeno z že sprejetimi PIA.
Severni del ureditvenega območja obmestnega prostora zajema naslednja naselja oziroma zaselke: del Babnega, del Medloga, del Lokrovca, Gorico pri Šmartnem, Šentjungert, okolico Šmartnega v Rožni dolini, Pepelno, Rupe, Otemno, del Brezove, obrobje Prekorja, del Arclina, Zadobrove, Trnovelj, Leskovca, Začreta, Šmiklavža, Žepine in Glinskega v izmeri 3675,97 ha.
Meja južnega ureditvenega območja obmestnega prostora Mestne občine Celje poteka od vtoka reke Savinje na območje Mestne občine Celje po zahodni občinski meji, nato po južni občinski meji in zavije proti severu po vzhodni občinski meji, na severu pa ga omejuje primestno območje, ki se ureja z že sprejetimi PIA.
Južni obmestni prostor meri 1899,23 ha in zajema hribovito, pretežno gozdno območje z razpršeno pozidavo, ki predstavlja del naselij Lisce, Tremerje, Košnica, Zgornje Polule, Vipota, Pečovnik, Grmada, del pogorja Celjske koče in Svetine ter del Zvodnega.

Meja ureditvenega območja obmestnega prostora in meje ureditvenih območij naselij, ki se urejajo z že sprejetimi PIA, meje površin po namenu so določene v grafičnih prikazih na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v okviru prikaza namenske rabe prostora z varovanimi območji, ki so sestavni del tega odloka.

Obravnavano območje obmestnega prostora, ki se bo urejalo s tem odlokom, vključuje glede na namen in varovanje naslednje površine:
– območja za poselitev:
ureditvena območja naselij in zaselkov in druga ureditvena območja stavbna zemljišča na območju razpršene poselitve območja zidanic
– kmetijska zemljišča (najboljša in druga kmetijska zemljišča)
– območja gozdov (večnamenskega gozda, varovalnega gozda in gozda s posebnim pomenom)
– območje vodnogospodarskih ureditev in varovana območja vodnih virov
– varovana območja naravnih vrednot in kulturne dediščine
– prometne površine ter območje komunalne in energetske infrastrukture.
Vsa zgoraj navedena območja so prikazana v kartografskem delu PUP.

Na celotnem obravnavanem območju so dovoljeni naslednji posegi:
– redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav, rekonstrukcije in adaptacije;
– melioracije in druge ureditve kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki služijo izboljšanju stanja teh zemljišč, urejanje vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve;
– za energetsko, komunalno in prometno omrežje in naprave za zveze so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve in razširitve oziroma dograditve.

Poleg navedenih posegov iz 7. člena so v območju dovoljeni naslednji posegi, ki imajo značaj graditve ob upoštevanju pogojev iz 18. in 19. člena ter ostalih določil tega odloka:
– nadomestni objekti in novogradnje na opredeljenem stavbnem zemljišču kot zapolnitev vrzeli v strnjeno zazidalnem območju naselja ali zaselka za stanovanje ali dopolnilno (poslovno-gospodarsko) dejavnost;
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za potrebe poslovno-gospodarskih dejavnosti pod pogoji določb tega odloka in v skladu z opredeljeno namembnostjo posameznih naselij;
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov (razen pri zidanicah in počitniških objektih);
– gradnja zidanic oziroma počitniških objektov znotraj območij zidanic (Šentjungert, Kunigunda, Forštner, Brezova);
– sprememba namembnosti obstoječih objektov kmetij ali delov teh objektov za potrebe turistične dejavnosti, za stanovanja in potrebe kmetijstva.
Novogradnje v okviru ureditvenih območij in na območju stavbnih zemljišč razpršene gradnje so možne le kot zapolnitev znotraj zaokroženih območij. Novogradnje morajo biti praviloma iste namembnosti kot je namembnost opredeljenega območja.
Dopolnilna gradnja individualnih stanovanjskih objektov in prizidave so ob upoštevanju določil tega odloka možne do zazidave stavbišča, ki ne presega razmerja 40% pozidanega proti 60% nepozidanega funkcionalnega zemljišča.
Kot dopolnilne poslovno-gospodarske dejavnosti so mogoče le tiste, ki izboljšujejo pogoje dela in bivanja prebivalcev; izboljšujejo raven osnovne oskrbe območja z manjkajočimi dopolnilnimi dejavnostmi, ki ne spreminjajo namembnosti območja, ampak dopolnjujejo obstoječo. Dejavnosti, ki se štejejo za dopolnilne so: dejavnosti na kmetiji skladno z uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, kmečki turizem, trgovina osnovne preskrbe z največ tremi zaposlenimi, gostinska dejavnost, intelektualna dejavnost in opravljanje drugih obrtnih in neobrtnih dejavnosti, ki ne povzročajo povečane obremenitve cestno-prometnih, kanalizacijskih in drugih infrastrukturnih objektov, ko gre za samozaposlitev.
Bistvena širitev že obstoječih delavnic in dejavnosti ter poslovnih objektov v ureditvenem območju obmestnega prostora ni dopustna.
Gradnja nadomestnih objektov je možna v primeru, če je obstoječi objekt dotrajan, funkcionalno neprimeren ali oblikovno moteč objekt v prostoru. Namembnost novega objekta mora biti v skladu z opredeljeno namembnostjo območja.
Gradnja objektov je možna le na stavbišču ali na območju stavbnega zemljišča objektov, če je do zemljišča izgrajena javna dovozna cesta in je možen priključek na javno komunalno omrežje – zagotovljena oskrba z vodo in električno energijo.
Gradnja zidanic oziroma počitniških objektov v conah zidanic je mogoča s pogojem intenzivne obdelave pripadajočega zemljišča na katerem je možna gradnja samo enega objekta omejene tlorisne velikosti.
V okviru funkcionalnih zemljišč obstoječih legalno zgrajenih objektov, ki v Celjskem prostorskem planu in v kartografskem delu PUP še nimajo opredeljenega stavbnega zemljišča, so dovoljeni posegi v obsegu kot so sicer dovoljeni za stavbna zemljišča v območju razpršene pozidave in skladno z določili tega odloka, razen dopolnilne gradnje.

Pod posebnimi pogoji so v območju dovoljeni tudi:
– Novogradnje izven opredeljenih stavbnih zemljišč za potrebe kmečkih gospodarstev in formiranje novih kmetij, kjer je lastninska pravica na najmanj 3 ha kmetijsko obdelovalnih zemljišč s strokovno izdelanim usmeritvenim programom kmetijske proizvodnje in soglasjem pristojne službe za kmetijstvo.
– Nadomestna gradnja objekta izven funkcionalnega zemljišča starega v primeru geološko neugodnega terena oziroma pogojev Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ali pogojev komunalne infrastrukture.
– Novogradnja zidanic ali gospodarskih objektov izven območij, ki so opredeljena za to namembnost, če je investitor kmet in mu bo objekt služil za primarno kmetijsko proizvodnjo.
– Na kmetijskih zemljiščih je skladno in pod pogoji iz 8. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96) dopustna tudi gradnja drugih objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji kot so: hlevi, silosi, hmeljske sušilnice, vinske kleti, strojne lope, rastlinjaki ipd.
– Na kmetijskih zemljiščih je dopustna izvedba tudi drugih posegov, ki jih dopušča 8. člen zakona o kmetijskih zemljiščih.
– Namesto samostojno stoječih kozolcev, pomožnih objektov ali drugih kmetijskih objektov, ki so locirani izven funkcionalnih zemljišč domačij oziroma kmečkih gospodarstev in so zunaj opredeljenih stavbišč je mogoča le gradnja objektov enake namembnosti.
Posamične gradnje za objekte in naprave za lovsko, turistično, rekreacijsko dejavnost ipd. (koče, pešpoti, kolesarske steze trim steze ipd.) so mogoče, če so opredeljene kot javni interes Mestne občine Celje.
Posegi v območjih kulturne in naravne dediščine ter način ravnanja z grobovi in grobišči vojnih in povojnih žrtev pod pogoji, ki so opredeljeni z določbami 13., 14. oziroma 15. člena tega odloka.
Vsi posegi v prostor v opredeljenih varovanih območjih virov pitne vode morajo biti podrejeni določilom odlokov o varstvenih pasovih vodnih virov oziroma vodnogospodarskim pogojem.

Posegi v prostor iz 7., 8. in 9. člena so dopustni ob upoštevanju nadaljnjih določb tega odloka, ki podajajo merila in pogoje oblikovanja, komunalnega opremljanja zemljišč, priključevanja objektov na komunalne naprave in pogoje varstva okolja.

Prostorski ureditveni pogoji upoštevajo razvrstitev kmetijskih zemljišč (najkvalitetnejša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča) skladno s sprejetimi planskimi akti.
Kmetijska zemljišča se bodo urejala na podlagi agrokarte občine, ki bo opredelila vrste in namembnosti kmetijskih dejavnosti na posameznih območjih.
Izjemoma so na kmetijskih zemljiščih dovoljeni posegi iz 9. člena tega odloka, oziroma posegi, ki jih dovoljuje 8. člen zakona o kmetijskih zemljiščih.

Vsi posegi v gozdni prostor se urejajo z določili zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93), na njegovi podlagi izdanih predpisov, gozdnogospodarskih načrtov in z določili tega odloka.
V varovanih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom je pri posegih v te gozdove upoštevati poseben režim gospodarjenja kot to določa odlok o gozdovih s posebnim pomenom Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 37/97).
V območjih gozdov so dovoljeni le posegi za namen izgradnje ali rekonstrukcije trasnih koridorjev infrastrukture, če niso možne drugačne izpeljave tras ter posegi, ki so nujni za izkoriščanje gozdov in so v soglasju s pristojno službo za gozdove ter za posege, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji (ograje in obore za gojenje živine in divjadi, gozdne ceste...).

Na območjih, ki so opredeljena kot območja kulturne in naravne dediščine, morajo biti vse gradnje in posegi v prostor podrejeni določilom, ki jih je za ta območja opredelila pristojna služba za varstvo naravne in kulturne dediščine in so sestavni del tega odloka. Isto velja tudi za objekte stavbne dediščine. Pri objektih stavbne dediščine se varuje objekt s funkcionalnim zemljiščem ter širši vizualni prostor, ki zagotavlja integriteto varovane stavbne dediščine v prostoru.
Kot kulturna dediščina so opredeljeni:
– K0.01 kulturna krajina – vaško naselje Lipovec.
V naselju Lipovec se varuje historična poselitvena struktura naselja, krajevno značilni arhitektonski tip gradnje, način kmetovanja. Pri načrtovanju novogradenj in prenov obstoječih objektov je potrebno upoštevati gabarite stavbnih mas tradicionalne arhitekture.
– K1.02 naselbinska dediščina – naselje Jezerce pri Šmartnem.
V območjih naselij Jezerce pri Šmartnem in Loče je pri posegih v prostor obvezno upoštevati grajeno strukturo in kontinuiteto načina pozidave. V okviru grajene strukture so pod posebnimi pogoji službe za varstvo kulturne dediščine mogoče adaptacije in rekonstrukcije ter izjemoma novogradnje kot funkcionalne dopolnitve obstoječe strukture naselja;
– sakralna stavbna dediščina:
– K3.27 kapelica pri hiši Runtole 3
– K3.28 cerkev Sv. Kunigunde
– K4.138 kulturna dediščina – graščina Prešnik
– profana stavbna dediščina:
– K4.133 opekarna Hojnik
– K4.134 opekarna Martinc
– K4.135 opekarna Ropan
– K4.136 opekarna Vovk
– K4.140 Šentjungert kaplanija
– K5.01 kozolec pri domačiji Brezova 1
– K5.04 kozolec pri domačiji Brezova 3
– K5.05 kozolec pri domačiji Brezova 11
– K5.06 kozolec pri domačiji Brezova 12
– K5.08 kozolec pri domačiji Brezova 33
– K5.02 hiša Brezova 3
– K5.07 hiša Brezova 29
– K5.09 hiša Brezova 41
– K5.03 kašča Brezova 3
– K5.010 kašča Brezova 41)
– K5.17 hiša Košnica 78)
– K5.18 kozolec Košnica 80)
– K5.19 kozolec Košnica 81)
– K5.27 kozolec Medlog 59)
– K5.28 kozolec Medlog 62
– K5.29 kozolec Medlog 66
– K5.34 Pečovnik – hiša Alme Karlin
– K5.35 kozolec Runtole 2
– K5.36 kozolec Runtole 5
– K5.42 hiša Zvodno 45
– K5.43 hiša Zvodno 56
– memorialna dediščina:
– K6.03 javka borcev Celjske čete
– K6.13 Gorica pri Šmartnem – Rebčeva hiša
– K6.15 Slatina v Rožni dolini – Lebičeva hiša
– K6.16 Šentjungert – grobišče
Pri posegih v prostor pri objektih ali na zemljiščih, ki so opredeljena v Celjskem prostorskem planu kot kulturna dediščina, je potrebno upoštevati Strokovne podlage ZVNKD št. NC 546/00, predhodno pridobiti kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

Kot naravna dediščina v območju obravnavanega PUP so v skladu s Celjskim prostorskim planom zavarovana naslednja območja in je za kakršnokoli poseganje vanje potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo naravne dediščine:
– NR1 območje naravnega rezervata ob Ložnici (zahodni del), ki je v fazi usklajevanja
– NR 1 območje naravnega rezervata ob Ložnici (vzhodni del)
– NR 2 apnenčast hrib nad Pečovnikom – Grmada
– NR 2 gozdni rezervat Vipote
– NS 3 Hudičev graben
– NV 5 skalna pečina nad Hudičevim grabnom
– NV 6 skala na Lopati
– NVG 6 mokrišče v opuščenih glinokopih pri Ljubečni
– NV 11, NV 12, NV 13, NV 14, NV 15, NV 28, NV 29 ostanki nižinskih hrastovih gozdičev
– NV 30 rastišča tise nad Košnico
– NV 22 duglazija v Pečovniku
– NV 25 Boštjanovi hrasti v Lipovcu.
Cilji varstva naravne dediščine so usmerjeni predvsem v varovanje naravnih rezervatov pred razvrednotenjem, poškodovanjem in uničenjem naravne vrednote, ohranitvijo ekosistemov in habitatnih tipov. Izjemoma je v soglasju s pristojno službo za varovanje naravne dediščine mogoče postavljanje označevalnih in pojasnjevalnih tabel, urejanje učnih in raziskovalnih pešpoti, sanacijski ukrepi na posameznih naravovarstvenih vrednotah v smislu obnovitve in oživitve posameznih naravnih vrednot.
Za vsak poseg v območjih ki so opredeljeni kot naravna vrednota, je potrebno predhodno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne in naravne dediščine.

Znotraj ureditvenega območja obravnavanih prostorsko ureditvenih pogojev so evidentirana območja grobov in grobišč vojnih in povojnih žrtev. V primeru posegov v območja grobov in grobišč, je potrebno obvezno upoštevati določila odloka o zavarovanju in začasnem urejanju grobov in grobišč vojnih in povojnih žrtev revolucije v območju Občine Celje (Uradni list RS, št. 12/93).

Pri vseh gradnjah in posegih v prostor je potrebno upoštevati veljavne normative in predpise za posamezna področja v zvezi z varstvom okolja.
Pri gradnji novega objekta ali naprave ali pri rekonstrukciji obstoječega objekta ali naprave, ki so namenjeni poslovni dejavnosti ali spremembi namembnosti iz stanovanjskega v poslovni, in za katerega okoljevarstveno soglasje ni potrebno, mora biti sestavni del lokacijske dokumentacije poleg osnovnih podatkov o vrsti in obsegu dejavnosti tudi strokovna ocena o:
– emisiji snovi v zrak in predvidenih ukrepih za zmanjšanje teh emisij;
– emisiji snovi in toplote v kanalizacijo ali neposredno v vode ter predvidenih ukrepov za njeno zmanjšanje in ravnanje z odpadno vodo;
– obremenitvi okolja s hrupom kot posledice uporabe ali obratovanja objekta ali naprave in predvidenih ukrepov varstva pred hrupom;
– vrsti in količini proizvedenih odpadkov in predvidenih ukrepih gospodarjenja z njimi.
Strokovno oceno iz drugega odstavka tega člena izdela pravna ali fizična oseba, pooblaščena za izdelavo poročil o vplivih na okolje.
Nadaljevati je potrebno z izgradnjo plinovodnega omrežja tudi v obmestnem prostoru in priključiti nanj čimveč porabnikov. Kot ogrevalni medij za nove objekte je dopustno lahko kurilno olje, plin in drugi ekološko primerni viri ogrevanja.
Prav tako je potrebno nadaljevati z izgradnjo javnega kanalizacijskega sistema. V območjih, kjer ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje je za odvod fekalij pri gradnji objektov predvideti individualno čistilno napravo. Ni dopustno divje odlaganje gospodinjskih in drugih odpadkov, divja odlagališča je potrebno sanirati v prvotno namembnost zemljišča.
Ob gradnji objektov so investitorji dolžni obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba. V času gradnje je investitor dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem.
Za varstvo pred hrupom je potrebno zagotoviti predpisano zaščito za zmanjšanje hrupa do največje dovoljene ravni. Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati vse predpise za varstvo pred hrupom.
Pri posegih v naravno okolje je potrebno poiskati rešitve, ki ne pomenijo bistvenih sprememb na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, ne pomenijo sprememb reliefa kulturne krajine, površinskih voda, visoke vegetacije in biotopov. Na območjih varstva vodnih virov, obvodnih zemljišč in zaradi vpliva vode labilnih zemljišč in erozijskih območij je pred morebitnimi posegi vanje pridobiti vodnogospodarske pogoje pristojnega upravljavca.
Arheološke raziskave so mogoče na območjih, ki so v planskih aktih Mestne občine Celje opredeljena kot arheološka območja in na podlagi predhodnega soglasja pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Opuščene kamnolome, glinokope in peskokope je potrebno sanirati na podlagi predhodno potrjenih sanacijskih projektov.

Pri načrtovanju in izvajanju posegov v prostor je potrebno upoštevati določbe zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93), veljavne predpise, normative in pravilnike za zagotovitev požarne varnosti območja.
Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov mora zagotoviti preprečitev širjenja ali prenos požara z objekta na objekt. Pri načrtovanju območja ali objektov je potrebno zagotoviti dostope za potrebe intervencije z gasilskimi avtomobili, zagotovljena mora biti tudi zadostna količina vode za gašenje.

Z izborom lokacije objekta mora biti zagotovljena ohranitev obstoječe tipične zasnove značilne za posamezno naselje v obravnavanem območju. V naseljih oziroma delih naselja, ki so ovrednoteni kot naselbinska oziroma kulturna dediščina opredeljenih v 13. členu, je pri izboru lokacije in oblikovanju upoštevati pogoje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Lokacija, odmiki
Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov se določi glede na terenske razmere in v skladu s sanitarno-tehničnimi, požarno-varnostnimi predpisi in pogoji osončenja. Lokacija novih objektov ne sme poslabšati bivalnih pogojev v neposredni soseščini. Z načrtovanimi odmiki novogradenj od posestnih mej mora biti zagotovljeno vzdrževanje objekta tako, da ni motena sosednja posest, da so upoštevani sanitarni in požarno-varnostni predpisi in pogoji odmikov od cest in komunalnih naprav.
Oblikovanje objektov
Pri vseh novogradnjah za stanovanjske, poslovno-gospodarske in kmetijske potrebe je obvezna prilagoditev obstoječi arhitekturi tako v masah kot tipologiji arhitekture. Upoštevati je obstoječe stavbne mase – etažnost objektov, ki ne sme izstopati iz kulturne krajine oziroma njene tipologije. Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati obstoječe naklone strešin in vrsto kritine, oblikovanje napuščev in zatrepov ter ostale pomembnejše detajle in fasadne elemente.
Načelno je mogoče tudi sodobnejše oblikovanje objektov, ki pa se mora v masah in osnovnih gabaritih podrediti avtohtoni arhitekturi in konfiguraciji terena in s svojimi elementi, predvsem pa masami ne sme izstopati iz kulturne krajine.
Za oblikovanje objektov velja:
– novogradnje morajo biti v gabaritih prilagojene gabaritom obstoječe zazidave in praviloma ne presegajo višine dveh etaž;
– prizidki so dopustni do višine obstoječega objekta, v mejah funkcionalnega zemljišča;
– nadzidave so dopustne do višine sosednjih objektov in ne smejo v le-teh poslabšati bivalnih pogojev;
– tlorisne dimenzije novih objektov ne smejo presegati razmerja površin 1:2 med stavbiščem in funkcionalnim zemljiščem;
– objekti, tlorisno večjega gabarita od obstoječih zasnov, morajo biti oblikovani tako, da je s členitvijo stavbne mase dosežena razgibanost in prilagoditev grajenemu stavbnemu fondu v obmestnem, pretežno ruralnemu okolju;
– naklon, barva in tekstura strešin morajo biti usklajeni s sosednjimi objekti, načeloma so zaželene dvokapnice v plastični rimi z nagibi terena;
– oporni zidovi, razen v mejnih primerih (sanacija zemeljskih plazov, nujna premostitev višinske razlike, itd.) niso dovoljeni.
Za oblikovanje zidanic velja:
– Tlorisna površina zidanic je največ 35m2, etažnosti klet, pritličje in izzidano podstrešje s pogojem, da kolenčni zid ne presega 80 cm. Streha mora biti oblikovana kot simetrična dvokapnica z naklonom strešin od 33°–45°, kritina prilagojena značilni v prostoru.
Priporočljiva je podolgovata zasnova objekta, umestitev v prostor mora biti prilagojena konfiguraciji terena, značilnosti krajine ter izpostavljenosti lokacije ob pogoju, da je klet vkopana v teren.

Funkcionalno zemljišče obstoječih objektov je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo obstoječega objekta. Določi se ga v lokacijskem postopku z lokacijsko dokumentacijo ob upoštevanju določb tega odloka.
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč novih objektov je potrebno upoštevati namembnost in velikost objektov, oblikovanost terena, lokacijo komunalnih vodov ter druge omejitve v prostoru ob upoštevanju predvidenega razvoja. Pri tem je potrebno zagotoviti sanitarno-tehnične zahteve (osončenje, proste in zelene površine) in ostale urbanistične pogoje v zvezi z dovozi in drugimi utrjenimi površinami okrog objektov.
Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost funkcionalnega zemljišča v takšnem obsegu, da bo prilagojeno obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
Velikost funkcionalnega zemljišča za zidanice praviloma ne presega 200m2, s pogojem da je preostali del zemljišča intenzivno kmetijsko obdelan.
Pri določanju funkcionalnih zemljišč je potrebno v maksimalni meri upoštevati namembnost kmetijskih zemljišč tako, da se v čim manjši meri posega na zemljišča, ki so namenjena kmetijski rabi.
Merila in pogoji iz tega člena smiselno veljajo tudi za določanje funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov. Pri določanju funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov in ostalih ureditev je potrebno obvezno upoštevati legalnost gradnje objekta in pri tem zagotoviti njegovo redno rabo.

Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno prometno omrežje in komunalno infrastrukturo.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene skladno s predpisi za posamezna področja, da se preprečijo kvarni vplivi na okolje in zagotovijo obrambno zaščitni pogoji (požarna varnost, oskrba itd.). V primeru, da je obstoječa komunalna infrastruktura dotrajana in pomanjkljiva, jo je za potrebe obstoječe pozidave ter možnih novogradenj sanirati in povečati zmogljivost tako, da bo zaselkom in naseljem v obravnavanem območju omogočeno funkcioniranje in bodo zagotovljeni normalni bivalni poji ter varstvo okolja.
Za vse nove vode ali predvidene rekonstrukcije prometnih in komunalnih vodov in naprav na območju, ki se ureja s PUP se izdela lokacijska dokumentacija. Za zahtevnejše komunalne in prometne objekte in naprave je potrebno izdelati lokacijski načrt skladno s planskimi akti Mestne občine Celje.
Prometno omrežje
Novogradnjam je potrebno zagotoviti priključke na javno cestno omrežje in pri tem upoštevati odlok o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 85/99) ter glede na sprejeto kategorizacijo cest pridobiti za vse posege, ki povzročajo nove priključke na ceste ali kakorkoli drugače posegajo v obstoječi prometni sistem, soglasje upravljavca le-teh.
Pri poslovno-gospodarskih objektih je potrebno glede na vrsto dejavnosti zagotoviti ustrezno število parkirišč in manipulacijskih površin na svojem funkcionalnem zemljišču. Pri tem je zaradi emisij v okolje potrebno upoštevati vso veljavno okoljevarstveno zakonodajo.
Obstoječe občinske ceste je mogoče po potrebi rekonstruirati ter jih opremiti s hodniki za pešce in kolesarje, avtobusnimi postajališči ter drugo prometno tehnično opremo.
V območju obravnavanega PUP so tudi deli tras cest R2-430, G1-5 in G2-107 in avtoceste A1, ki so obvezna izhodišča plana Republike Slovenije in predvidene za rekonstrukcijo.
Vodovodno omrežje
Pretežni del območja obmestnega prostora se z vodo oskrbuje iz celjskega vodovodnega sistema. Skrajni severozahodni del – Jezerce, Rožni vrh, Otemna, Pepelno, Šentjungert, ter skrajni južni del – Zgornja Košnica, Vipota, Pečovnik, Celjska koča in Grmada sta z vodooskrbo le delno pokrita. Zato se morajo novogradnje do dograditve vodovodnega sistema oskrbovati z lastnimi vodnimi viri.
Za potrebe oskrbovanja območja je potrebno obstoječe vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti ustrezno rekonstruirati, oziroma zamenjati stare dotrajane sisteme z novimi ter za potrebe zaselkov, ki javnega vodovodnega omrežja še nimajo, dograditi nove sisteme.
Kanalizacijsko omrežje
V obmestnem prostoru je kanalizacijsko omrežje le delno izgrajeno. Kanalizacijsko omrežje je v največji meri izgrajeno v severovzhodnem delu območja, tako da se naselja Arclin, Zadobrova, Leskovec, del Ljubečne, del Začreta navezujejo v večji meri na čistilno napravo Škofja vas, preostali del pa preko zgrajenega omrežja v predvideno čistilno napravo v Tremerju.
Severovzhodni del območja, kjer kanalizacijskega omrežja še ni, je v perspektivi navezati s sekundarnimi odvodniki na RZ-9.
Severozahodni del ureditvenega območja večinoma še nima izgrajene kanalizacije. Območja Babnega, Sušnice, Medloga, Gorice in Šmartnega v R. d. se bodo preko sekundarnih sistemov navezovala na RZ-2, Lokrovec z zaledjem pa na RZ-6. Za navedena območja je izgradnja kanalizacijskih sistemov v načrtovanju, izvajala pa se bo v skladu s programi izgradnje in razpoložljivimi sredstvi.
Najslabše je s kanalizacijskim omrežjem pokrit južni del območja, del Lisc, Tremerja, Košnice, zgornjih Polul, Vipote, Grmade, Celjske koče in Zvodnega, to je hribovitega dela z razpršeno pozidavo.
V zaselkih, kjer kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno, mora investitor ob novogradnji zgraditi individualno čistilno napravo za enega ali več objektov, za katero si mora zagotoviti tudi izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu s Pravilnikom o prvih in obratovalnih monitoringih odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96 in 29/00).
Električno omrežje
Območje obmestnega prostora je v celoti pokrito z električnim nizko in visokonapetostnim omrežjem.
Pri načrtovanju novogradenj je potrebno upoštevati obstoječe in predvidene koridorje visokonapetostnih daljnovodov.
Omrežje zvez
Pretežni del območja je pokrit tudi s telefonskim in manjši del ob lokalnih središčih tudi s kabelskim omrežjem. Novo omrežje je potrebno načrtovati predvsem v skupnih komunalnih koridorjih ob cestnih telesih. Za potrebe omrežja zvez so mogoče tudi postavitve anten na ustreznih lokacijah, ki zagotavljajo nemoteno delovanje, hkrati pa zagotavljajo tudi ustrezne odmike od stavbnih zemljišč ob pogoju, da bistveno ne posegajo v izgled krajine.
Ogrevanje
Glede na to, da območje PUP za obmestni prostor Mestne občine Celje pokriva obrobje občine, ki je v večji meri hribovito in predstavlja razpršeno pozidavo, ni vezano na mestni energetski sistem.
V čimvečji meri je potrebno načrtovati, da bo bližnje zaselke v čimkrajšem času mogoče oskrbeti možnost ogrevanja na zemeljski plin po plinovodnih omrežjih. Sicer je kot način ogrevanja potrebno uporabljati lahko kurilno olje ali plin iz plinskih cistern in v čimmanjši meri trda goriva.

Projekt iz 2. člena tega odloka je stalno na vpogled pri pristojni službi Mestne občine Celje.

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Celje izven ureditvenih območij lokalnih središč in ureditvenega območja Celja (Uradni list RS, št. 39/92 in 65/94).

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.