Na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01) ter 36. in 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. l8/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 31. seji dne 8. 11. 2001 sprejel

Sprejme se ureditveni načrt za športno-rekreacijski park Portoval – v nadaljevanju: ŠRC, ki ga je izdelal K.A.B., d.o.o., Novo mesto pod št. URN-8/99. Sestavni del ureditvenega načrta so tekstualni del, odlok o UN, soglasja organov, organizacij in skupnosti in grafične priloge.

Območje športnega parka Portoval obsega celoten prostor v okljuku Krke, skupaj z reko in obalnim pasom na drugi strani reke, vključuje tudi zelene površine na južni strani Topliške ceste, del ulice Irča vas in Brod.
Meja ureditvenega območja poteka na južni strani po severnem robu parcel 1391/2, 1393 in 1388/3, nato se obrne in poteka po SV robu parcele 6/30 in nadaljuje po SZ robu parcele 6/27, 6/37, 6/40 in 6/21. V nadaljevanju poteka meja po južnem robu poti s parc. št. 1341/1 do južnega roba parcele 1090/2 in se na vogalu te parcele obrne in poteka po JZ robu ter preko parcele 1090/13 do Topliške ceste s parc. št. 1328/4, nato po JV robu te ceste vse do južnega vogala parcele 800/1. Tu se obrne in poteka po JZ robu parcel št. 800/1, 799/1 in 797/1, nato poteka po SZ robu parcele 796/2, nato pa po južnem robu poti s parc. št. 1330. Nadaljuje se po JZ robu parcele 789 (vse v k.o. Šmihel pri Novem mestu), z vogala te parcele prečka meja reko Krko in se nadaljuje po južnih robovih parcel št. 360/1, 353/14 in 353/13. V nadaljevanju poteka ob vzhodnem robu železnice Straža-Novo mesto s parc. št. 1162/1 do JZ vogala parcele 414/3, nato poteka po južnem robu iste parcele do reke Krke, po brežini reke in se na severnem robu poti parc. št. 1156 spet naveže na železnico in poteka do JZ roba parcele 225/6. V nadaljevanju poteka ob reki do konca parcele 224/1, po njenem vzhodnem robu se navezuje na južni rob parcele 219/3. Iz JV vogala iste parcele se meja navezuje na SZ vogal parcele 335 (vse k.o. Bršljin). Nadaljuje se po njenem zahodnem robu ter po JZ robu parcele 358, nato poteka po JZ in JV robu parcele 354, obkroži parcelo 368 in se po SV robu parcele 354 nadaljuje do južnega vogala parcele 364, kjer se obrne proti vzhodu in poteka po južnem in vzhodnem robu te parcele do poti. V nadaljevanju poteka po SV robu poti s parc. št. 382 in JV robu parcele 379. Od tu naprej poteka meja po železnici; v delu, ko ta izgine v tunel, pa ob Ljubljanski cesti, v nadaljevanju pa spet ob železnici preko Krke do SZ vogala parcele 1391/2, vse v k.o. Novo mesto.
Območje obsega okoli 118 ha, glede na namembnost so površine v območju opredeljene kot:
– površine športnih objektov in naprav,
– rekreacijske površine,
– parkovne površine,
– prometne površine,
– kmetijske površine,
– stavbna zemljišča,
– gozdne površine in
– varovalne zelene površine.

Zemljišča, na katerih bo Mestna občina Novo mesto zaradi javnega interesa za izgradnjo ŠRC uveljavljala predkupno pravico, v kolikor še ni zemljiškoknjižni lastnik, imajo naslednje parcelne številke:
1388/2, 1388/4, 1414, 1390, 1384/2, 1385, 1386/1, 1386/2, 1386/3, 1386/4, 1387, 8/14, 8/26, 8/27, 8/10, 8/13, 1386/5, 6/11, 1373, 1372, 1375, 1379, 1380/2, 1380/1, 1376, 1384/2, 1384/1, 1383, 1382, 1381/4, 1381/1, 1381/3, 1381/2, 1371, 1374, 1377, 1448, 1368, 1369, 8/8, 8/22, 1370, 1367/1, 1447, 8/17, 8/25, 8/24, 8/29, 8/28, 8/9, 8/11, 8/23, 1367/2, 1365, 1366, 1364, 8/6 in 8/5, vse k.o. Šmihel pri Novem mestu ter parc. št. 1311 in 1315, obe k.o. Novo mesto.

ŠPORTNI PARK PORTOVAL- IZHODIŠČA
Predlog ureditvenega načrta za športno in rekreacijsko središče Portoval upošteva strokovna izhodišča, postavljena v Programski zasnovi, izdelani leta 1994 (Uradni list RS, št. 58/95) za celotno ureditveno območje Portoval in podrobneje opredeljen program središča (ŠRC), ki ga je pripravil Sekretariat za vzgojo, izobraževanje, šport in mladino Občine Novo mesto v letu 1998. K strokovnim podlagam sodijo poleg veljavnih normativov in standardov še programska študija kopališča 3Trade, d.o.o., iz leta1999 in predhodne krajinske oziroma urbanistične analize območja.
Projektne rešitve športnih objektov je po naročilu investitorja izdelal prof. Janez Koželj.

ŠRC je zasnovan v obliki bolj zgoščene krajine kot mešano vmesno območje, kjer se izoblikuje postopen prehod iz mesta proti odprti krajini in pretakanje zelenega sistema. To je v obliki trikotnika urejen rekreacijski park, ki se naslanja na rob gozda, na reko in cesto. Zasnovo parka opredeljujejo dve programski težišči, stadion in čolnarna ter vmesni prostor, ki pušča prost prehod v notranjost območja. Na ta način se ustroj celotnega območja v manjšem merilu ponovi tudi v zasnovi ŠRC, ki se v obliki ustja odpira proti mestu in na drugi strani izteka v smeri rečnega toka na obrežno pešpot. Ureditev upošteva v največji možni meri tudi obstoječe poti, objekte in ureditve ter jih poskuša s preureditvami in novimi posegi čimbolj smiselno dopolniti. Razporeditev objektov in zasaditev se navezuje na prostorske osi in naravno izoblikovanost reliefa: tako se posamezni objekti nizajo po dolžini v smereh rečnih teras in krajinskih robov oziroma se z daljšo stranico odpirajo proti Krki s Kapitljem v ozadju. Ustvarja se vtis, kot da se je topografija preoblikovala v grajene oblike in se odprti prostor skozi njih pretaka brez ovir.
Glede na prepoznane zakonitosti prostora in programske potrebe se objekta Kremena ne da vključiti v zasnovo ureditve. Prav tako se je izkazalo za smiselno predvideti možnost ureditve poletnega kopališča ob sprehajališču ob Krki na območju, ki je v Programski zasnovi opredeljeno kot del parkovnih površin. Ta predlog se sklada tudi s predpostavko, da je celotno območje ŠRC urejeno in oblikovano s parkovnimi prvinami, ki soustvarjajo pester urbano-krajinski mozaik ne glede na lego in rabo posameznih površin.
K takšnemu krajinskemu pristopu sodi tudi načelo o zagotovljeni večnamenski rabi določenih površin, kot so parkovno urejene terase za sončenje, pomožno nogometno igrišče za postavitev cirkusa, ozelenjeno parkirišče za sejemske prireditve na prostem, večnamensko ploščad pred vzhodno tribuno za skaterje idr.
Odprto zgradbo prostora ŠRC sestavlja niz posameznih ambientov odprtega in grajenega prostora, ki odgovarjajo določeni programski ali prostorski specifiki in predvideni, časovno spremenljivi rabi skozi leto.

Promet
Skozi območje poteka regionalna cesta II. reda št. 419 Soteska-Novo mesto-Šentjernej-Križaj-Čatež ob Savi (v poteku skozi Novo mesto od table na zahodni strani do železniškega nadvoza je to Topliška cesta), priključki na le-to so urejeni skladno z idejnim projektom IP-15/99, ki ga je izdelal Topos in se ne spreminjajo.
Dostopi k ŠRC so predvideni s Topliške ceste in preko pešaških mostov s strani Loke, iz Cegelnice ter pešaškega mostu Brod–Irča vas.
Iz osrednjega parkirišča so urejeni dostopi neposredno proti stadionu in na kopališče. Število parkirnih mest na terenu je mogoče povečati z morebitno gradnjo dodatnih ploščadi, ki koristijo nivojsko razliko med Topliško cesto in prvo spodnjo teraso ŠRC. S tako, v projektni študiji preverjeni rešitvi se ekonomično poveča kapacitete parkirišča v dveh ali treh nivojih in omogoči koriščenje parkirišča glede na sezono ali ob večjih prireditvah ločeno ali kombinirano za interno in javno parkiranje. Naprej od uvoza na parkirišče je speljana servisna cesta za občasno dostavo in urgentna vozila, ki se razveja in konča z zanko na eni strani ob pomožnem nogometnem igrišču in na drugi strani ob vhodu v poletno kopališče. Od tu dalje vodijo v notranjost območja peš in kolesarske poti. Mimo vhoda na letno kopališče se mimo teniškega parka nanje priključi še pešpot z Loke, ki je del obrežnega sprehajališča. Vzdolž desnega brega so urejeni prostori za piknike v senci obrežne vegetacije. Pešpoti oziroma kolesarske steze in sprehajalne steze ob reki potekajo po obodu območja in po obeh bregovih od mosta s čolnarno na Loki na eni, do brvi in preurejene obstoječe čolnarne pri Irči vasi na drugi strani polotoka.

Načela
Postavljeni oblikovalski pogoji izhajajo iz načrtovalskih predpostavk in so neločljivi del zasnove urejanja celotnega območja.
Vsi grajeni objekti, zasloni in ploskve, skratka, vsi volumni in površine so v športno-rekreacijskem parku obravnavane in oblikovane kot pritličje zunanjega in notranjega prostora, povezano s prehodi, stopnišči, klančinami, terasami, nasipi, brežinami, ki jih členijo različno prepustne opne.
Iz tega izhaja, da so z arhitekturo opredeljeni samo nekateri, introvertirani (servisni) prostori kot stalni, zaprti volumni, medtem ko je ostala grajena struktura bolj ali manj prosojna in izvedena v lahki konstrukciji. V masivni konstrukciji so izvedeni načeloma oporni zidovi, utrditve terena in tribune ter pomožni, tehnični prostori. Lahko konstrukcijo pregrad, zaslonov, nadstreškov in sten tvori ovoj, sestavljen iz različnih prosojnih in polprosojnih mrež, ki delujejo lahkotno in zračno kot deli zunanje ureditve. To je arhitektura velikega merila, s katero se skladajo tudi sorazmerno velike ploskve oziroma nizanje velikega števila istih arhitekturnih elementov. Zaradi trajnosti in cene se priporoča uporaba industrijskih polizdelkov in montažnih konstrukcij, predvsem pa izvedba sklopov objektov in zunanjih ureditev iz prefabriciranih serijskih elementov, kot so stopnice, tribune, zidci idr. Manjši objekti naj bodo oblikovani v obliki paviljonov in izvedeni v leseni konstrukciji, ki se lepo sklada z značajem rečnega ambienta in tradicijo gradnje ob vodi. Izraz arhitekture naj bo zadržan, nevtralen in naj učinkuje enotno kot ozadje ali poudarek določenega krajinskega motiva. Temu primerni so sivi, beli in srebrni barvni toni gradiv. Lesene konstrukcije naj imajo naravno barvo lesa.
Podobna načela so uporabljena tudi pri zasnovi krajinske ureditve, ki upošteva obstoječi vzorec krajine in vegetacijo (vrba in javor). Različno obravnavane površine členijo posamezne programske sklope ŠRC s ploskovnimi ureditvami, medtem ko zasloni visokoraslih dreves (topol, divji kostanj) spremljajo glavne prostorske smeri oziroma poti v območju. Vrste dreves se od gozdnega roba proti mestu redčijo in trgajo v manjše in manjše skupine, tako da se izoblikuje enoten ambient športnih objektov in igrišč, razporejenih v mestnem logu. Funkcionalne površine in poti naj bodo utrjene na različne načine in v kombinacijah, da bi bile čimbolj propustne. Tako je parkirišče izvedeno v kombinaciji asfalta in travnih plošč (travne plošče se naj ne uporabijo pri parkiriščih za funkcionalno ovirane osebe), večnamenska površina pred vhodi na vzhodno tribuno ter servisne in urgentne poti so iz asfaltbetona, poti so peščene in tlakovane v ozkem pasu po enem ali obeh robovih kot mulde ipd. Razlike med športnimi in večnamenskimi travnatimi površinami naj bodo vidne iz sestave različnih travnih mešanic.
Nabrežje Krke naj bo urejeno glede na rabo in značaj površin z nasutji različnih granulatov, utrjenimi z lesom. Presledki naj bodo na izpostavljenih mestih utrjeni s skupinami gostoraslih grmovnic in dreves (vrbe žalujke, gaber).
Načeloma naj se ohrani nabrežje kot enoten in odprt doživljajski prostor, ki ga členijo samo krajše sekvence obrežne ureditve v obliki naravnih prizorišč in z uporabo skromnih, predvsem naravnih gradiv, najdenih na kraju samem. V nasprotju z obstoječim naravnim ambientom in zanimivim okoliškim prostorom v vidnem polju območja naj bo torej tako kot arhitektura tudi krajinska ureditev zadržana, nizkoproračunska in minimalna, oblikovana po načelu “z manj-več“.

ŠPORTNI OBJEKTI – STADION
ZAHODNA TRIBUNA
Lega: nova tribuna na zahodni strani stadiona
Program: glavna pokrita tribuna z reporterskimi kabinami in pomožnimi prostori na strehi atletske dvorane s spremljajočimi in servisnimi prostori.
Velikost in kapaciteta: tribuna 1970m2 s 3857 sedeži, 8 komentatorskih kabin in prostor za vodjo prireditve, atletska dvorana 1094m2 s 6 tekaškimi progami, garderobami in prostori za zdravnika in sodnike 276m2, skladišča in tehnični prostor 100m2.
Dostop: na tribuno po obstoječem kolovozu do vhodov in 4 stopnišč do atletske dvorane in garderob neposredno z nivoja stadiona,
Razporeditev funkcij: v celoti pokrita tribuna na strehi atletske dvorane z garderobami za športnike in spremljajočimi prostori v nizu, naslonjenem na brežino.
Faznost: 1. faza
Konstrukcija: AB stene v pritličju, AB okviri nosijo tribuno na strehi dvorane, jeklena konstrukcija strehe nad tribuno je sidrana v tla z zategami iz jeklenih vrvi, ki doprinašajo k lahkotnejšemu videzu celote.
Oblikovanje: velike fasadne ploskve iz vidnega betona v kompoziciji z dolgimi pasovi zasteklitev obeh fasad, nizanje serijskih elementov, lahkotna konzolna konstrukcija strehe.
VZHODNA TRIBUNA
Lega: vzhodna stranica obstoječega stadiona.
Program: odprta tribuna, pod njo sklop zimskega bazena ter druge športne dejavnosti ter s športom kompatibilnimi poslovnimi dejavnostmi.
Velikost in kapaciteta: tribuna na strehi za 1520 sedežev in 1618m2 uporabnih etažnih površin v objektu
Dostop: za gledalce na tribuno po 2 zunanjih stopniščih z nivoja večnamenske vhodne ploščadi v pritličju k 4 dostopom na nivoju stadiona, do zimskega bazena in drugih programov v objektu preko individualnih ali skupnih vhodov.
Konstrukcija: lite AB stene in okviri, ki podpirajo AB konstrukcijo tribune kot strehe objekta, montažna izvedba lahke vzhodne fasade.
Oblikovanje: nizko podolgovato telo dvorane je naslonjeno na brežino in ustvarja učinek lahkotne lebdeče tribune, celotna vzhodna fasada s pasovnim strešnim oknom je po vsej dolžini zastekljena, v gornjem pasu je zastrta z vertikalnimi senčili in odprta proti Kapitlju.

RAZŠIRITEV OBSTOJEČEGA OBJEKTA UPRAVE ŠP
Obstoječi objekt se prizida z upoštevanjem sedanjih gabaritov in gradbene linije objekta, ortogonalno na koordinatni sistem stadiona ali segmentno, vse z namenom zagotovitve čim bolj simetrične zasnove kompleksa stadion.
Lega: v nadaljevanju obstoječega objekta.
Program: razširitev in dopolnitev obstoječih površin.
Velikost in kapaciteta: tlorisni gabariti 2x10x20m, z vmestnimi členi, P+1, izgrajeno podstrešje.
Dostop: neposredno z južnega platoja in nivoja stadiona.
Faznost: primerno skupaj z urejanjem stadiona.
Konstrukcija: klasična, usklajena z obstoječim objektom in novimi objekti ŠRC.
Oblikovanje: usklajeno z obstoječim objektom in novimi objekti ŠRC.

NADKRITA BALINIŠČA
Lega: med atletskim stadionom in nogometnim igriščem znotraj zanke dovozne ceste.
Program: balinišče s funkcionalnimi površinami.
Velikost in kapaciteta: 4 steze za tekmovalno balinanje.
Dostop: neposredno mimo vzhodne tribune stadiona oziroma od pešaškega mosta mimo teniškega centra.
Razporeditev funkcij: po 2 stezi pod skupno streho omogočata sočasno sojenje.
Faznost: skupaj z ureditvijo dovozne ceste.
Konstrukcija: dežnikasta jeklena konstrukcija s samonosilno streho iz trapezne pločevine, ki previseva dve stezi.
Oblikovanje: lahkotna in enostavna konzolna konstrukcija.

OTROŠKO IGRIŠČE
Lega: travnik nad zahodno tribuno.
Program: igrišče z igrali, zvirali in plezali, večnamenska površina za razne igre na prostem, pitna voda.
Velikost in kapaciteta: 4 sklopi igral s senčnico in počivališči za 4 skupine po 10 predšolskih otrok.
Dostop: po glavnem dostopu na zahodno tribuno v asfaltbetonu.
Razporeditev funkcij: ureditev v vzporednih programskih pasovih.
Faznost: primerno skupaj z urejanjem zahodne tribune in balinišč ali posebej.
Konstrukcija: ogrodja iz lepljenega lesa, obstojna gradiva in trdni sklopi, nasutja.
Oblikovanje: igrišča so oblikovana kot manjši volumni iz lesenih mrež. Uporabljena so naravna gradiva za igrala in tlakovanje (leseni tlakovci, pesek in krogle, ozelenjeni zasloni ipd.).

TENIŠKA IGRIŠČA
Velikost in kapaciteta: 7725 m2 pokritih in odprtih igrišč.

Kegljišče in teniški klubi
Lega: na robu obstoječih igrišč v liniji teniške dvorane.
Program: kombinirani rekreacijski, gostinski in servisni objekt.
Velikost in kapaciteta: 683,5m2 uporabnih površin v dveh nivojih (gornje in spodnje pritličje).
Dostop: s sprehajalne poti na zgornjem nivoju ježe preko stopnišča in prehoda skozi objekt in s spodnjega nivoja neposredno z igrišč.
Razporeditev funkcij: na zgornjem nivoju gostinski lokal s poudarjeno slaščičarsko ponudbo s pomožnimi prostori, ki lahko posluje neodvisno in petstezno kegljišče, na spodnjem nivoju so skladišče za opremo in vzdrževanje igrišč, garderobe s sanitarijami za kapaciteto 6 igrišč in vratar, oskrbnik in vzdrževalec zunanjih igrišč.
Faznost: samostojna faza.
Konstrukcija: kombinirana masivna zidava in lahka lesena konstrukcija.
Oblikovanje: lahkoten paviljon, naslonjen na oporni zid brežine, enokapna streha je poravnana z bregom.

Teniška dvorana
Velikost in kapaciteta: 1860 m2 uporabnih površin v enem in pomožnimi prostori v dveh nivojih.
Lega: predlagano je prekritje dveh teniških igrišč, ki ležita zaporedno pod ježo.
Na tem mestu je mogoče teniško dvorano nasloniti na ježo in jo z eno stranico vkopati v brežino. Na ta način se zmanjša učinek volumna dvorane na vidno najbolj izpostavljenem območju ŠRC in v smeri, kjer urbanizirani del krajine prehaja v naravno zaledje.
Dostop: dostop v dvorano je predviden z glavne pešaške poti z gornje strani in od spodaj neposredno z nivoja zunanjih igrišč. Postavitev podolgovatega objekta ob breg se sklada s temeljnim načelom razporejanja in oblikovanja športnih objektov v krajinskem območju.
Program: v dvorani sta predvideni dve teniški igrišči in vmesni servisni del. Servisni del je organiziran v dveh nivojih, ki sta povezana s stopnicami. Na zgornjem je predviden glavni vhod z vratarjem in klubski prostor, ki se odpira na manjšo razgledno teraso. S klubskega prostora se da na obe strani opazovati igro. Spodaj je na nivoju igrišč urejen sklop garderob in sanitarij ter predvideno skladišče opreme: ti prostori oskrbujejo tudi zunanja igrišča. Na severni fasadi je predvidena igralna stena, z južne pa dodatni servisni vhod. Servisni sklop deli igrišči in ju zaslanja, tako da ne prihaja do motenja igre pri odbitih žogah. Glede na organizacijo servisnih prostorov, opremo in zračnost dvorane, lahko tudi tukaj gostujejo plesne skupine.
Faznost: zaporedna razporeditev igrišč s servisnim delom na sredini omogoča morebitno izvedbo dvorane v dveh fazah, ne da bila pri tem okrnjena uporaba dvorane.
Konstrukcija in tehnika: konstrukcija dvorane je sestavljena iz opornega zida, na katerega se naslanjajo loki na sorazmerno kratkih razponih, ki omogočajo nezahtevno in poceni izvedbo v jeklu ali lepljenem lesu. Enotna streha dvorane je izvedena iz lahke konstrukcije iz valovite alu pločevine in vmesne toplotne izolacije, ki naj poleg toplotnih izgub in pregrevanja preprečuje tudi kondenzacijo par. Konstrukcija strehe je zavetrovana z vezmi iz jeklene pletenice. Obe čelni steni sta do višine obodnega zida izvedeni iz litega vidnega betona, da je odporna na udarce. Gornji del čelnih sten je izveden iz lahkih polnil kot streha, pritrjenih v kovinsko podkonstrukcijo. Dvorana je dobro in enakomerno osvetljena: dnevna svetloba prihaja od zgoraj skozi podolgovati neprekinjen okenski pas in preko mreže kupol v strehi. Stekleni pas je zaščiten pred bleščanjem in pregrevanjem z alu zunanjimi senčili. Po vsej dolžini vzhodne stranice dvorane se odpira preko spodnjega okenskega pasu pogled na Krko in zunanja igrišča, kar je pomembno za dobro počutje igralcev. Predvideno je tudi prezračevanje dvorane. Razpored in površina steklenih površin prispeva tudi k energetskemu prihranku pri ogrevanju dvorane.
Oblikovanje: izrazito podolgovat volumen dvorane je mehko položen v konfiguracijo terena. Enotna cilindrasta oblika strehe sloni na dveh steklenih pasovih tako, da ustvarja vtis lebdenja, ki še dodatno zmanjšuje velikost stavbnega volumna. Lahkoten vtis se ustvarja še posebej takrat, ko v dvorani gorijo luči, ki prosevajo skozi mrežo strešnih kupol in oba okenska pasova. Ovalna oblika ležeče cevi se sklada tudi z oblimi oblikami teras v značilni dolenjski krajini. Enotno obliko dvorane dopolnjujejo terasa in odprtini obeh vhodov. Predlagana gradiva in konstrukcije delujejo nevtralno in zadržano, predlagani so nevpadljivi toni sive in srebrne barve v kombinaciji z barvo igrišč.

NOGOMETNO IGRIŠČE
Lega: na kmetijskem zemljišču severno od stadiona.
Program: pomožno nogometno igrišče in rezervno atletsko metališče, večnamenska površina za razne občasne prireditve (lokacija cirkusa).
Velikost in kapaciteta: 3005 m2: 45m x 90m.
Dostop: peš z osrednje pešpoti, za dostavo z avtom s servisne ceste.
Razporeditev funkcij: večnamenska travnata površina, lahko tudi prekrivajoča začasna raba (time sharing).
Faznost: 1. faza.
Oblikovanje: z različnimi travnimi mešanicami, z različnimi režimi košnje.

VADBENO METALIŠČE
Velikost: 6500 m2.
Lega: na kmetijskem zemljišču severno od nogometnega igrišča.
Program: vadbene površine za metanje kopja, diska, kladiva in krogle, večnamenska površina za občasne prireditve.
Velikost in kapaciteta: krožni izsek max. dolžine 115m, širine 50m, ter max. 70m, širine 55m
Dostop: peš z osrednje pešpoti.
Razporeditev funkcij: metališče je urejeno kot večnamenska travnata površina z metališči, ki so v smeri metanja obrnjena proti gozdu, stran od nogometnega igrišča.
Faznost: 2. faza.
Konstrukcija: zaščitne plastificirane mreže, napete na konstrukcijo iz jeklenih vroče cinkanih cevi, sidranih v tla z jeklenimi vrvmi.
Oblikovanje: z različnimi travnimi mešanicami in z različnimi režimi košnje.

DRUGE UREDITVE ŠPORTNEGA PARKA
Večina objektov znotraj območja športnega parka bo ograjena s kontroliranimi vhodi in dostopi na območja, na katerih je možna postavitev enotno oblikovanih objektov za prodajo vstopnic in redarje do površine 10,0 m2. Ograjevanje objektov se izvaja usklajeno z osnovno funkcijo in oblikovno prilagojeno osnovnem namenu objekta.
Oblikovanje športnih igrišč: z različnimi travnimi mešanicami in z različnimi režimi košnje.

REKREACIJSKI OBJEKTI
POLETNO KOPALIŠČE
Lega: med Krko in prvo teraso
Program: odprti (poletni) bazen z garderobami in tribuno (za sončenje oziroma oglede tekmovanj).
Velikost in kapaciteta: kopališče 2780m2 suhe in vodne površine: odprti bazen 50m x 21m, prehodni bazen 20m x 8m, otroški bazen, garderobe za kopalce 725m2 in prostor za sončenje 990m2 oziroma priložnostna tribuna.
Dostop: spodnji s pešpoti, ki se spušča od parkirišča k bregu in s pešaškega mostu, urejen še ločen dostop gledalcev na večnamensko tribuno.
Razporeditev funkcij: letne garderobe in pomožni prostori za osebje kopališča v pritličnem objektu s streho v obliki položne tribune, namenjene prvenstveno za sončenje; bazeni, čofotalnik, otroško igrišče in igrišče za odbojko na mivki so razporejeni v nizu vzdolž reke.
Faznost: poletno kopališče se lahko zgradi v okviru urejanja in oživljanja obrežja Krke kot samostojna enota; do izgradnje kopališča se območje v 1. fazi hortikulturno uredi in nameni za parkovne površine s počivališčem z otroškimi igrali in pitno vodo.
Konstrukcija: konstrukcija objekta z garderobami so AB stene s stopničasto strešno AB ploščo za tribuno.
Oblikovanje: podolgovato telo pravilne oblike garderobnega objekta daje vtis opornega zida in tribuna v kombinaciji z lesom vtis ladijske palube.

ČOLNARNA S PRIVEZI ZA ČOLNE NA NABREŽJU KRKE
Program: shramba za spravilo in servisiranje čolnov, skladišče za opremo, klubski prostor, privezi za čolne.
Velikost in kapaciteta: 132m2 površin v objektu, shramba za vse dolžine športnih čolnov, 80m2 funkcionalnih površin pod nadstreškom (zunanja lopa), privezi za 24 čolnov.
Dostop: z reke po vodni poti, iz mesta po poti na Loko preko predvidenega pešaškega mosta, iz ŠRC, z obrežnega sprehajališča.
Razporeditev funkcij: shramba za čolne je povezana s ploščadjo za delo s čolni, klub in skladišče sta povezana in dostopna s pokritega pomola, 4 pomoli s privezi so pontonski.
Faznost: ločena gradbena faza ali izvedba v okviru izgradnje pešaškega mosta ali kot dopolnilni program poletnega kopališča.
Konstrukcija: v celoti lahka lesena konstrukcija na točkovnih temeljih.
Oblikovanje: značilno lahkoten paviljon z obširnimi nadstreški nad lesenimi terasami v naravni barvi gradiva.

ČOLNARNA S PRIVEZI ZA ČOLNE NA BRODU
Program: shramba za spravilo in servisiranje čolnov, skladišče za opremo, klubski prostor, privezi za čolne.
Velikost in kapaciteta: do 200 m2 površin v objektu, shramba za vse dolžine športnih čolnov, 80 m2 funkcionalnih površin pod nadstreškom (zunanja lopa), privezi za 24 čolnov,
Dostop: z reke po vodni poti, iz Irče vasi po dostopni cesti, z obrežnega sprehajališča oziroma pešaškega mostu.
Razporeditev funkcij: shramba za čolne je povezana s ploščadjo za delo s čolni, klub in skladišče sta povezana in dostopna s pokritega pomola, 4 pomoli s privezi so pontonski,
Faznost: ločena gradbena faza.
Konstrukcija: v celoti lahka lesena konstrukcija na točkovnih temeljih.
Oblikovanje: značilno lahkoten paviljon z obširnimi nadstreški nad lesenimi terasami v naravni barvi gradiva.

MOST PRI LOKI
Lega: most povezuje območje Loke s Portovalom in obrežne poti preko Krke.
Program: most za pešce in kolesarje v okviru izgradnje ŠRC Portoval.
Velikost in kapaciteta: most je dolg ca. 90m in širok 2.5m.
Dostop: s sprehajalne poti in poti na Loko na enem ter od vhoda v poletno kopališče v izteku pešpoti od Topliške ceste proti Krki.
Faznost: samostojna konstrukcija v okviru urejanja nabrežja ali izgradnje čolnarne. Zaradi vezanosti oziroma priključevanja fekalne kanalizacije na Loki se most izvede v 1. fazi.
Konstrukcija: nadvodna konstrukcija je lesena, ki je razporejena na 8 opornih polj razpona 11.25m: konstrukcijo sestavljata 2 palična nosilca v višini ograje, prečno povezana s tramovi, ki nosijo pohodne plohe tako, da tvorijo nosilno škatlo trapezne oblike. Nosilci se opirajo preko lesenih opornikov na ab opornike, temeljene na pilotih v breg in rečno dno. Obe peti mostne konstrukcije temeljita na masivnih ab temeljih.
Oblikovanje: most je oblikovan v obliki stegnjenega loka tako, da se nasloni na zahodni breg vodoravno. Škatlasta konstrukcija ustvarja vtis enovitega telesa, oprtega na transparentne podpore in spominja na stare lesene mostove na Krki. Izraz mostne konstrukcije se sklada z arhitekturo bližnje čolnarne in naravnim značajem rečnega ambienta. V celotnem potezu je potrebno upoštevati višino stoletnih voda, vključno z morebitnimi plavajočimi elementi, kot so krošnje dreves in podobno.

MOST CEGELNICA
Lega: most povezuje območje Portovala in levega brega reke Krke na severni strani območja ureditvenega načrta Portoval.
Program: most za pešče in kolesarje v okviru izgradnje ŠRC Portoval.
Velikost in kapaciteta: most je dolg okoli 90m in širok 2.5-3.0m.
Dostop: na izteku Zupančičevega sprehajališča in v izteku pešpoti v Portovalu – na severni strani območja ureditvenega načrta Portoval.
Faznost: samostojna konstrukcija v okviru urejanja nabrežja.
Konstrukcija: nadvodna konstrukcija je lesena, izvede se po posebnem projektu v II fazi.
Oblikovanje: most se izvede po posebnem projektu v II. fazi.
V celotnem potezu je potrebno upoštevati višino stoletnih voda, vključno z morebitnimi plavajočimi elementi, kot so krošnje dreves in podobno.

MOST BROD
Lega: most povezuje območje Portovala in levega brega reke Krke na zahodni strani območja ureditvenega načrta Portoval.
Program: most za pešče in kolesarje v okviru izgradnje ŠRC Portoval.
Velikost in kapaciteta: most je dolg okoli 90m in širok 2.5-3.0m.
Dostop: na izteku pešpoti v Portovalu – na zahodni strani območja ureditvenega načrta Portoval.
Faznost: samostojna konstrukcija v okviru urejanja nabrežja.
Konstrukcija: nadvodna konstrukcija je lesena, izvede se po posebnem projektu.
Oblikovanje: most se izvede po posebnem projektu.
V celotnem potezu je potrebno upoštevati višino stoletnih voda, vključno z morebitnimi plavajočimi elementi, kot so krošnje dreves in podobno.

TRGOVSKO-ZABAVIŠČNI CENTER OB TOPLIŠKI CESTI
Na severni strani Topliške ceste se pas med Šmihelskim mostom in uvozom v športno-rekreacijski park nameni za stroritvene in poslovne dejavnosti.
Vzdolž ulice se predvidi točkovno pozidavo na delno vkopanem objektu, ki pušča proste poglede proti stadionu in odprto krajino v ozadju. Zaradi boljšega izkoristka zemljišča se na nivoju terena uredi ploščad, na kateri so parkirišča za dostop in dostavo lokalov, pod ploščadjo pa so urejena dodatna parkirišča, variantno v več etažah. Skladno z merilom prostora in njegovo vidno izpostavljenostjo se predlaga zazidavo treh stolpičev, ki so visoki tri etaže nad nivojem ulice oziroma štiri (pet) od nivoja parkirišča. Stolpiči višine P+2 so na enotnem podstavku. Objekti so razpostavljeni v treh zamaknjenih gradbenih linijah. Na ta način je zadržan bolj neformalen, krajinski videz Topliške ceste, ki ga dopolnjujejo skupine dreves in prehodi v park.
Zasnova stolpičev omogoča postopno gradnjo posameznih manjših investitorjev ter različne kombinacije poslovnih, trgovskih in uslužnostnih dejavnosti. Iz osrednjega parkirišča so urejeni dostopi neposredno proti stadionu in igriščem.
Pomembno je, da zagotavlja zasnova stolpičev tudi postopno gradnjo posameznih investitorjev ter različne kombinacije poslovnih, trgovskih in uslužnostnih dejavnosti. Z osrednjega parkirišča so urejeni dostopi neposredno proti stadionu in igriščem. Prav tako je primerna tudi kombinacija mešanih funkcij, ki zagotavlja stalno prisotnost ljudi v območju kot tudi simultano odvijanje dejavnosti skozi dnevni in tedenski ciklus. Trgovsko-zabaviščni center bo učinkoval na tem, danes povsem pasivnem mestu kot urbani generator, ki bo pritegoval in usmerjal tokove obiskovalcev v ŠRC. Poleg tega bo to večnamenska infrastruktura, potrebna za podporo in oskrbovanje ŠRC.
Kompleks je zasnovan v obliki enovitega, podolgovatega objekta, iz katerega se dvigujejo trije stolpiči v obliki kvadrov. Podolgovati objekt je enotne višine 5m in leži vzdolž Topliške ceste, ki se dviguje iz smeri Bršljinskega mosta. Tako je objekt ob dovozu v ŠRC Portoval z vso višino vkopan in se proti pešaškem dostopu v smeri mestnega središča na drugi strani zemljišča postopoma v celotni višini izvije iz terena. Ob vzpenjajoči Topliški cesti so urejeni parterji v več nivojih.
Navznoter na odcestni strani je proti glavnemu parkirišču objekt v celotni dolžini odprt. Glede na konfiguracijo terena in možnost izkopa so v spodnjem objektu razporejene funkcije in organiziran je dostop do centra. V tem smislu je na odprtem čelu objekta iz smeri mesta predviden sklop multikina s hallom, ki se podaljšuje v predprostor, od koder je vhod v supermarket in športno trgovino. V delno vkopanem delu na drugi strani trgovine je predvideno skladišče z dovozom. Povezan hall zagotavlja skupen dostop obiskovalcem centra s parkirišča, pešaške poti v ŠRC in Topliške ceste do vseh treh programov v spodnji etaži, iz katere se z izjemo supermarketa, razvitega v eni etaži, tako športna trgovina kot multikino nadaljujeta še v gornje etaže. Športna trgovina obsega tri etaže, povezane s stopniščem in dvigalom, dvorane multikina z večjo etažno višino zavzemajo dve etaži, povezani s stopniščem, tekočimi stopnicami in dvigalom. V zadnjem delu kompleksa stoji tretji, poslovni stolpič, ki je organiziran kot samostojni funkcionalni sklop z vhodom iz javnega pritličja neposredno z nivoja Topliške ceste. Tukaj so predvideni poslovni oziroma pisarniški prostori, med drugimi tudi za nadomestne poslovne površine.
Proste površine med stolpiči na strehi spodnjega objekta se da smiselno urediti v obliki dvignjenega trga s programi razširjenega mestnega pritličja, dostopnega z gornjega dela Topliške ceste.
Na odcestni strani trgovsko-zabaviščnega centra je urejeno parkirišče v dveh nivojih. To je skupno parkirišče ŠRC Portoval, ki je namenjeno obiskovalcem vseh programov centra. Kot javna infrastruktura zagotavlja dostop in parkiranje osebnih avtomobilov v času odvijanja raznih dejavnosti in prireditev, ki imajo različne urnike in konice obiska. Na ta način bo parkirna hiša večji del dnevnega in tedenskega ciklusa polno izkoriščena. Ob morebitnih množičnih športnih prireditvah (ligaške tekme, prvenstva) se parkirni režim prilagaja prireditvam.
Pojavnost centra
Trgovsko-zabaviščni center je zasnovan enostavno in pregledno. Oblikovan je zadržano po vzoru na sodobne, hibridne stavbe, v katerih se ustvarja primerna gostota in povezanost različnih programov in dogodkov. V urbani funkciji privlačnega, povezovalnega člena med mestnim utripom in specifično naravo dejavnosti v športno-rekreacijskem parku bo arhitektura centra učinkovala kot lahkotna struktura, ki zaznamuje prehod in odpira prostor v odprto krajino ŠRC Portoval. Poleg orientacijske vloge stolpičev, ki označujejo uvoz v ŠRC na eni in dohod do ŠRC na drugi strani, bo spodnji objekt oblikoval tudi primeren zaslon med ulico in parkirno hišo v ozadju. Enotno podobo centra bo oblikoval fasadni ovoj lahke konstrukcije, ki bo z različno prosojnostjo oziroma prozornostjo opne posredoval navzven dinamično dogajanje v svoji kompleksni notranjosti. Značilno zunanjo podobo centra bodo ustvarjali po prerezu različno strukturirani programi treh stolpičev. Učinek prosevanja opne bo prišel še posebej do izraza zvečer in ponoči.
Parkirišča:
polklet/pritličje in klet (minimalno število parkirnih mest 258), z dodatno parkirno etažo in organizacijo se po možnosti zagotovit več parkirnih mest.
Prepovedano je kakršno koli omejevanje javnega parkiranja.
Dostop:
neposredno s Topliške ceste ali z nivoja osrednjega parkirišča.
Razporeditev funkcij:
trgovina in skladišča v polkleti, lokali in trgovina v pritličju, trgovina in kinodvorane v nadstropju, pisarne v drugih nadstropjih.
Konstrukcija:
ab skelet v kleti in polkleti, jeklen skelet nadstropij in ab stopniščno jedro.
Oblikovanje:
lahka obešena fasada s prosojnimi (polikarbonat) in prozornimi polnili (steklo) v enotni alu mreži, v polkleti kombinacija polnih sten in prosojnega halla-malla, nizanje serijskih elementov.
Investitor centra je Real, d.o.o., Novo mesto.

GOSTIŠČE LOKA
*Namembnost objekta
Gostinska dejavnost: niso dovoljene dejavnosti, ki niso povezane s športom, rekreacijo in kulturo.
*Pogoji glede vrste in vsebine posegov v prostor
Na objektu so dovoljene: adaptacije, dozidave, nadzidave in nadomestne ter dopolnilne gradnje, če so namenjene ohranjevanju, izboljšanju in vzpostavljanju novih arhitektonskih in urbanističnih kvalitet območja. Za dograditev in prenovitve veljajo vsi kriteriji za oblikovanje kulturne krajine in določila tega ureditvenega načrta, vključno z normativi na področju prometa.
*Glavna fasada
Pogled iz Portovala oblikuje del kulise javnega prostora in arhitekturni izraz odnosa gradbene enote s splošno rabo.

IRČA VAS
*Pogoji glede vrste in vsebine posegov v prostor
V celotnem območju so dovoljene: adaptacije, dozidave, nadzidave in nadomestne ter dopolnilne gradnje, če so namenjene ohranjevanju, izboljšanju in vzpostavljanju novih arhitektonskih in urbanističnih kvalitet območja.
*Namembnost objektov
Naselje naj ohrani svoj vaški značaj in zraščenost s kulturno krajino. Dovoljeni so stanovanjski, stanovanjsko-poslovni in poslovni objekti za gostinstvo in rekreacijo ter mirne storitvene dejavnosti. Proizvodne dejavnosti niso dovoljene. V sklopu kmetij je dovoljena gradnja gospodarskih objektov. Za pomožne objekte veljajo določila Odloka o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01).
*Promet
Ob glavnih vaških prometnicah, ki vodijo s Topliške ceste in se iztečejo na severu na poti proti Portovalu, so prepovedani posegi, ki bi kakorkoli zmanjševali pretočnost in varnost prometa, zlasti pešcev. Za posege v varovalnem pasu občinskih cest mora stranka pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa, če je predvideni objekt oddaljen manj kot štiri metre od lokalne ceste. Enako velja za pomožne objekte.
*Ureditvena enota
Kompleksna, funkcionalno in prostorsko zaključena enota urejanja obsega prostor zemljišč z vsemi objekti na njem.
*Gradbena enota
Funkcionalno, prostorsko in lastniško zaključena enota z neposrednim priključkom na javni prostor obsega prostor zemljišča z vsemi objekti na njem.
*Glavna stavba
Po vsebini in značaju je najpomembnejša stavba gradbene enote.
*Glavna fasada
Pogledi s Topliške ceste ali njihovih v javnem prostoru najbolj izpostavljenih delov značilnih stavb, oblikuje del kulise javnega prostora in arhitekturni izraz odnosa gradbene enote s splošno rabo.
*Funkcionalno zemljišče
Funkcionalno zemljišče objekta se določi glede na njegovo velikost, naravne danosti in smiselno zaključevanje parcelacije ob upoštevanju bodočega razvoja sosednjih objektov.
Za parcele se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na velikost objektov ter njihove možnosti širjenja, manipulativnega prostora in drugega potrebnega prostora.
Pri opredelitvi lokacije objekta je potrebno predvideti zunanjo ureditev, še posebno pri objektih, predvidenih za dejavnosti.

Cestna infrastruktura
Območje športnega centra je priključeno na regionalno cesto R2-419/1203 v obstoječem semaforiziranem križišču. Cestni priključek na cesti R2-419/1203 v km 12+875 je obstoječ, skladen z idejnim projektom IP-15/99, ki ga je izdelal Topos in se ne spreminja, ravno tako se ne spreminja priključek v Irči vasi.
Predvidena je izgradnja enostranske dvosmerne kolesarske poti ob Topliški cesti v nadaljevanju že zasnovane pri stadionu do križišča Topliške ceste z ulico Irča vas, vključno s prilagoditvijo križišča.
V križišču Topliške ceste in dostopne ceste v športno-rekreacijski park Portoval se izvede dvostranska enosmerna kolesarska steza do izteka v interne ceste kompleksa.
Predvidi se izvedba dodatnega nadhoda približno v km 12+770 za navezavo naselja Drska in rekreacijskega parka Portoval, in sicer nad obstoječim usekom in brežinama ob cesti ter peš podhoda za peš promet med avtobusno postajo in novimi objekti ob Topliški cesti približno v km 12+920. Oba objekta se izvajata po posebnem projektu in pogojih DRSC.

Znotraj športnega kompleksa so predvidene:
dostopne ceste
interne ceste
parkirišča
dostopne poti
sprehajalne poti.
Dostopne ceste A-B-C in F-B so predvidene za dvosmerni motorni promet kot povezava s parkirnimi prostori. Skupna dolžina cest je 120 m.
Normalni prečni profil ceste A-B-C je naslednji:

· vozni pas                                      2x2.75m = 5.50m
· enostranski pločnik                            1x1.60m = 1.60m
· enostransko parkiranje                                 = 5.00m
· stranska zelenica                              1x1.00m = 1.00m

Normalni prečni profil ceste F-B je naslednji:

· vozni pas                                      3x3.25m = 9.75m
                                          (obstoječi priključek)
· obojestranski pločniki                         2x1.60m = 3.20m
· bankina                                        2x1.00m = 2.00m

Interne ceste C-D-E in C-G so predvidene za promet vozil dostave, komunale in intervencije. Skupna dolžina cest je 426 m.
Normalni prečni profil ceste C-D-E je naslednji:

· vozni pas                                      2x2.50m = 5.00m
· enostranski pločnik                            1x1.60m = 1.60m
· stranska zelenica                                      = 1.00m
· bankina                                                = 1.00m

Normalni prečni profil ceste C-G je naslednji:

· vozni pas                                      2x2.25m = 4.50m
· stranska zelenica                              2x1.00m = 2.00m

Dostopne asfaltne poti v širini 3.00m so kot peš povezava objektov znotraj kompleksa. Skupna dolžina poti je 420m in so razvidne iz situacije ureditve.
Na širšem območju ureditve so predvidene sprehajalne poti za pešce in kolesarje.
Širina poti je 2.5-3.0m in so v makadamski izvedbi.

Parkirišča
Parkirišča v sklopu trgovsko-zabaviščnega centra: obsegati morajo najmanj 258 parkirnih mest, z dodatno etažo in organizacijo po možnosti zagotoviti več parkirnih mest.
Parkirišča ob stadionu: obsegati morajo najmanj 80 parkirnih mest, za kar se predvidi dvonivojsko parkiranje.
V sklopu ŠRC mora biti zagotovljenih 5 parkirnih mest za avtobuse.
Ob vseh poslovnih in rekreacijskih objektih se dodajo potrebna parkirna mesta za kolesa.
Ob morebitnih množičnih športnih prireditvah (ligaške tekme, prvenstva) se parkirni režim prilagaja prireditvam. Prepovedano je kakršnokoli omejevanje javnega parkiranja.

Kanalizacija
Predviden je ločen sistem odvajanja odpadnih voda. Fekalne vode se odvajajo v čistilno napravo na levem bregu Krke. Meteorne vode s parkirnih prostorov in drugih prometnih površin se pred izpustom v Krko očistijo z ustrezno dimenzioniranimi lovilci olj. Potek fekalnega in meteornega kolektorja je razviden iz grafičnih prilog.
Fekalna kanalizacija
Predvideno je, da se vsi objekti športnega kompleksa priključijo na zbirni fekalni kolektor, ki poteka od vzhodne strani stadiona proti novemu mostu. V nadaljevanju kolektor gravitacijsko v konstrukciji mostu prečka Krko in se priključi na obstoječi kolektor Ø 800 pred čistilno napravo v jašku št. 1101. Kota dna jaška je 161,30 m,n.v.
Zaradi križanja z drugimi komunalnimi vodi je predvidena povprečna globina fekalnih kanalov 1.50m.
Meteorna kanalizacija
Meteorne vode iz športnega kompleksa odvajamo v sistem meteorne kanalizacije in izpustimo v reko Krko. Onesnažene vode z dostopne ceste in parkirnih površin se pred izpustom v Krko očistijo oziroma vodijo preko lovilcev olj.

Vodovod
Območje ureditvenega načrta je vezano na primarno vodovodno omrežje Novega mesta preko primarnega cevovoda Ø 250, ki poteka zahodno od območja stadiona. Vodovodno omrežje cone se zanka, in sicer: od obstoječega priključka, ki ga je potrebno rekonstruirati, vodovod poteka ob notranjih cestah v bankini cest 1m od roba asfalta. Vse vode, razen priključnih, vodimo v javnih površinah. Primarni vodovod se dimenzionira na končno porabo z upoštevanjem požarne vode in možnostjo povečanje porabe na zaposlenega. Priključki na objekte se izvedejo iz alkaten cevi, če ima objekt vgrajeno notranje hidrantno omrežje. Priključek izvedemo preko kontrolnega vodomernega jaška. Priključevanje izvede JP Komunala Novo mesto. Vse vodovodne cevi se polagajo v jarek ob utrjenih poteh javnega značaja. Minimalna globina polaganja je 1,20 m zaradi vertikalnega križanja z ostalimi komunalnimi napravami. Pri polaganju cevi v cestišče se uporabljajo jeklene cevi ali LTŽ cevi.
Za potrebe požarne varnosti se izvede zunanje hidrantno omrežje.
Predvidena poraba vode za območje ureditvenega načrta je 4,32 l/s.

Elektrika
Predvidi se postavitev nove trafo postaje ustrezne moči.
Upoštevamo tipsko kabelsko trafo postajo moči 1000kVA, 20/0,4 kV tipske kabelske izvedbe. Skupaj bo moč trafo postaje v končni fazi 1000kVA.
Elektrokabelska kanalizacija:
Elektrokabelska kanalizacija se izvede s PVC cevmi, preseka 160 mm. Kanalizacijo se polaga v globino 80 cm. Cevi se pri prehodih pod cestiščem obbetonirajo s pustim betonom. Jaške se projektira na maksimalno razdaljo 45 m, priporočljiva medsebojna oddaljenost, je 40 m.
Visokonapetostni razvod:
Za EV VN se upošteva kabel XHP-49-A 3x (1x150/25 mm2). Kabel poteka od priključnega daljnovoda pri trafo postaji po kabelski kanalizaciji do trafo postaje ureditvenega načrta. Ob kabelski kanalizaciji nad vodniki se položi valjanec FeZn 25x4mm.
Nizkonapetostno omrežje:
Za nizkonapetostno omrežje se upošteva kabel PP 41 A 4 x150 + 2.5 mm2. Kabli se izvedejo direktno iz trafo postaje in se priključujejo direktno na objekte. EV NN vodimo do posameznih odsekov v kabelski kanalizaciji, nato pa pod zemljo do posameznih objektov. Minimalni odmiki od sosednjih komunalnih vodov in naprav je 1.00 m v horizontalnem gabaritu, odvisno od vrste komunalnega voda, ki ga križamo. Pri prehodih in poteku kabla pod utrjenimi površinami se le-tega zaščiti s PVC cevjo in obbetonira. Pri križanju s cevovodom je potrebno 1m levo in desno od mesta križanja kabel zaščititi s PVC cevjo. Kabel polagamo v globino 0.80 m. Za mehansko zaščito se uporabljajo pri EV plastični ščitniki GAL. Za vizualno zaščito se uporabljajo plastični trak z napisom POZOR ELEKTRIČNI KABEL in smerni kamni z oznako EK, postavljeni po detajlu vgradnje. Ob kabelski kanalizaciji nad vodniki se položi valjanec FeZn 25x4mm. Meritve so centralne, vgrajene v TP.
Zunanja razsvetljava:
V območju ureditvenega načrta je predvidena klasična zunanja razsvetljava. Razporeditev svetilk je razvidna iz zbirne situacije komunalnih naprav, medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 30m. Kable PP 00 5x10 mm2 vodimo ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji. Svetilke, ki ne bodo povzročale svetlobnega onesnaženja, bodo določene po posebnem projektu.
Zaščita in ozemljitev:
Električna instalacija bo položena v sistemu TN-S, dodatni zaščitni ukrep po zahtevah elektroenergetskega soglasja.
Ozemljitev se izvede s pocinkanim valjancem FeZN 25 x 4mm. Posebej je potrebno preučiti način izvedbe zaščite pred visoko napetostjo dotika, kakor tudi ščitenja ostalih podzemnih vodov zaradi vplivov potencialnih lijakov ozemljilnih sistemov bližnjih elektroenergetskih naprav 110, 20 in 0,4 kV.
Strelovod:
Vsi objekti se opremijo s strelovodno napravo, ki je sestavljena iz temeljnega ozemljila in lovilne mreže.

TK omrežje
TK omrežje izvedemo pod zemljo kabelsko in v kabelski kanalizaciji. Pri prehodih pod utrjenimi površinami se kabel zaščiti s PVC cevjo. Minimalni horizontalni odmik od ostalih komunalnih vodov in naprav mora biti 1,00 m, vertikalni odmik od drugih komunalnih vodov mora biti 0.30 m, TK kabel se pri tem zaščiti s PVC cevjo. Pri križanju z električnim kablom se TT kabel zaščiti z LTŽ cevjo.

Plin
Obstoječe plinovodno omrežje PE 160 je izvedeno na Drski nad avtobusno postajo. Predvidi se razpeljava plinovodnega omrežja po posebni študiji. Celotno območje ureditvenega načrta se priključuje na plinovodno omrežje Novega mesta. V območju se predvidi delovni tlak 1 bar, ki ga upoštevamo tudi v plinovodnem razvodu za območje cone. Primarni razvod plinovodnega omrežja ni predmet tega ureditvenega načrta. Znotraj območja je plinovodno omrežje projektirano v bankini cest na nasprotni strani, kot je projektirani vodovod. Pri projektiranju in izvedbi plinovoda se upošteva nemške predpise DVGW G 472, in sicer za polietilenske cevi. Plinovod se polaga v globino 1,50 m, tako da so mogoča izvennivojska križanja z ostalimi komunalnimi napravami.

Ogrevanje
Zaradi možnih zamikov v fazi izvedbe in različnih investitorjev bo ogrevanje objektov rešeno individualno in je odvisno tudi od vrste dejavnosti.
Predvideno je, da vsak investitor zgradi lastno kurilnico za vsak objekt posamično. V primeru ogrevanja na plin se upošteva DVGW predpise, v primeru ogrevanja na tekoča goriva je možna gradnja vkopanih cistern. V primeru izvedbe plinovodnega omrežja se za vse objekte predvidi plinsko ogrevanje.

Odpadki
Za komunalne odpadke je potrebno urediti ustrezna odjemna mesta ob objektih, ki so dostopna po servisnih poteh. Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju in razmestitvi primernih košev za smeti na celotnem območju, odpadke pa odvažati na centralno deponijo v Leskovec. Lokacija zabojnikov mora imeti zagotovljen kamionski dostop.
Za kompostiranje pokošene trave, ki nastaja zaradi obvezne redne košnje stadiona in drugih zelenih površin, se uredi kompostišče, ki se redno vzdržuje, kompost pa se uporablja za vzdrževalna dela na zelenih površinah v športnem kompleksu. Kompostišče se uredi na severnem delu ŠRC ob vstopu v Portoval. Od pešpoti mora biti ustrezno oddaljeno, ustrezno urejeno in vizualno neizpostavljeno.

POGOJI ZA IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
Ohranja naj se krajinski in ambientalni značaj območja, varuje kvalitetne poglede, poseganje v naravno ohranjeno območje z veliko ekološko pestrostjo naj bo čim manjše.
Ureditve obrežij in drugih občutljivih predelov naj ne predstavljajo trajnih posegov v prostor in naj hkrati zagotovijo prostorske možnosti za rekreacijske in športne dejavnosti.
Predvidene ureditve so zasnovane tako, da so upoštevani zakonski normativi za ocenjene emisije v okolje. Ni predvidena posebna obremenitev odpadnih voda, zato ni potrebno predhodno čiščenje odpadnih voda, na parkirnih prometnih površinah bo odvodnjavanje izvedeno preko lovilcev olj in maščob, potrebni posebni ukrepi med gradnjo ali obratovanjem niso predvideni.

POGOJI ZA GRADNJO: TEMELJENJE IN STABILNOST TAL
Sestava tal na področju ureditvenega načrta je rjava ilovnata preperina in jerina (Pl,Q – splošno, samo v stolpcu) za osrednji del ureditvenega območja in bel in siv plastnat apnenec z redkimi plastmi dolomita in oolitni apnenec (zg. kimmeridge, portland) – za obrečni del ureditvenega območja Portoval.
Morebitne razlike med globino temeljenja in apnenčevo osnovo v izkopu je treba nadomestiti s pustim betonom po predhodni odstranitvi glinenega polnila.
Vrednost dopustne obremenitve v apnencu je 500 kPa.

VARSTVO PRED HRUPOM
Redna dejavnost v območju praviloma ne povzroča dodatnega povečanega hrupa v okolico.
Ob večjih prireditvah je pričakovati prekoračitev hrupa, vendar je le-ta občasna.
Pri projektiranju in izvedbi predvidenih gradenj je investitor dolžan upoštevati veljavno zakonodajo in zagotoviti zaščito bližnjega prebivalstva pred povečanimi emisijami hrupa za izvajanje redne dejavnosti v območju.

VARSTVO ZRAKA
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavno zakonodajo.

VARSTVO PRED POŽAROM
Zunanja ureditev objekta mora zagotavljati potrebne dostope oziroma prometno ureditev ter ustrezati tudi za potrebe gasilske intervencije. Do objektov morata biti zagotovljena dovoza iz dveh neodvisnih smeri. Pri gradnji in obratovanju objektov je potrebno zagotoviti tudi druge pogoje in ukrepe, ki pomenijo preprečitev širjenja ali prenosa požara.
Za dodatno protipožarno zaščito se predvidi gradnja zunanjega hidrantnega omrežja.

VARSTVO PRI DELU
Pri gradnji in obratovanju objektov je potrebno zagotoviti tudi druge pogoje in ukrepe, ki zagotavljajo varstvu pri delu zaposlenih in obiskovalcev.

RAVNANJE Z ODPADKI
Komunalne odpadke se zbira v posebnih zabojnikih in se jih odvaža na komunalno deponijo v Leskovec. Lokacija zabojnikov mora imeti zagotovljen kamionski dostop.
Za kompostiranje pokošene trave, ki nastaja zaradi obvezne redne košnje stadiona in drugih zelenih površin, se uredi kompostišče, ki se redno vzdržuje, kompost pa se uporablja za vzdrževalna dela na zelenih površinah v športnem kompleksu. Kompostišče se uredi na severnem delu ŠRC ob vstopu v Portoval. Od pešpoti mora biti ustrezno oddaljeno, ustrezno urejeno in vizualno neizpostavljeno.

VARSTVO VODA
Ni predvidena posebna obremenitev odpadnih voda. Na parkirnih površinah bo odvodnjavanje izvedeno preko lovilcev olj in maščob. Predhodno čiščenje odpadnih voda ni potrebno, ravno tako niso potrebni posebni ukrepi med gradnjo ali obratovanjem.

POSEBNI UKREPI
V primeru ugotovljenih prekoračitev hrupa iz redne dejavnosti se investitorju naloži izvedba protihrupne zaščite, ki bo zagotovila popolno zaščito bližnjega prebivalstva pred prekomernim hrupom.

RABA PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
V območju urejanja ni objektov in naprav iz IV. poglavja navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94), ravno tako glede ravnanja v skladu z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) zaradi predvidenega povečanja števila zaposlenih ni potrebe po gradnji zaklonišč.
Infrastrukturno dobro opremljene zelene površine športno-rekreacijskega parka Portoval se obravnava kot potencialno evakuacijsko območje mesta.
V območju Portovala je opredeljeno območje omejene rabe za vadišče ob vodi, ki ga občasno uporablja Ministrstvo za obrambo.

POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
Posegi v območje reke Krke naj ne spreminjajo naravnih danosti. Predvidijo naj se v obliki pontonskih mostov in kopalnih splavov, tako da bistveno ne preoblikujejo bregov in struge. S krajinskimi elementi je potrebno ustvariti in oblikovati smiselno zaključene prostorske enote z razpoznavnim značajem. Pri tem naj se uporabi samo avtohtona vegetacija. Intenzivnejša rekreacijska območja je potrebno diskretno preoblikovati za novo rabo: čiščenje gozda, ureditev dostopov do vode, ureditev piknik prostorov, redna košnja trate.
Vsi posegi v brežine naj bodo začasnega značaja: leseni pomoli, pontonski mostovi ipd., ki jih je po potrebi možno brez večje škode umakniti (brez trajnih, grajenih posegov v ta območja).
Oprema naj bo oblikovno neizstopajoča, razen v območjih, ki se neposredno navezujejo na mesto (vstopni del...).
Del območja je zavarovan, in sicer kot arheološka dediščina.
V ureditvenem območju predlagana izvedba vadbenega metališča za kladivo in vadbenega metališča za kopje, ki sta predvidena na robu zaščitenega območja arheološkega najdišča EŠD 8711 se lahko izvajajo po predhodnih arheoloških raziskavah, skladno s pogoji ZVNKD.
Predvidena parkovna ureditev območja zgodovinskega gomilnega grobišča naj omogoči ustrezno predstavitev arheološke dediščine. Vsi posegi morajo biti načrtovani v sodelovanju s pristojno službo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V primeru ugotovitev predhodnih arheoloških raziskav, da so predvideni posegi izključeni, so rezervne lokacije predvidene izven območja najdišča, in sicer zahodno od pomožnega igrišča izven najdišča EŠD 8711.
Preostalo območje se varuje skladno z Odlokom o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 74/00), in sicer območje 49,39 ha. S primerno detajlno reliefno in vegetacijsko obdelavo mej območja se ohrani še nedegradiran krajinski vzorec vzhodno od območja.

RUŠITVE OBJEKTOV
Pred predvideno gradnjo vzhodne tribune se v celoti odstrani objekt Kremena, ravno tako se pred gradnjo objektov za tenis odstranijo pomožni objekti pri teniških igriščih.

TOLERANCE
Pri realizaciji tega ureditvenega načrta so dopustna manjša odstopanja, če se na podlagi tehnoloških, okoljevarstvenih in drugih ugotovitev poiščejo ekonomsko in tehnično utemeljene rešitve, ki ne vplivajo na osnovno mikrourbanistično zasnovo območja.
Večja odstopanja:
Namembnost objekta, namembnost kompleksa ali sprememba celotnega ureditvenega območja se lahko spremeni na način, kot je predpisan za sprejem UN (43. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor).
Manjša odstopanja:
– spremembe karakteristik cest in komunalnih vodov,
– namembnost dela posameznega objekta, če ni v nasprotju s splošnimi določili odloka,
– sprememba parcelacije,
– sprememba določil o znanem investitorju.
Način obravnave: preveritev potrebe po spremembi, izvleček iz ureditvenega načrta, sklep župana o spremembi.
Dovoljena odstopanja od določil UN:
– Lega objekta na parceli.
– Horizontalni in vertikalni gabariti objekta: ±10%, če ne vplivajo na zasnovo območja urejanja in ne posegajo v rešitve prometne in komunalne infrastrukture.
– Višinska postavitev, če ni v nasprotju s splošnimi določili odloka.
Način obravnave: izvleček iz ureditvenega načrta, soglasje pristojne občinske službe za prostorsko planiranje.

TEHNIČNI ELEMENTI ZA ZAKOLIČEVANJE OBJEKTOV IN PARCEL
Meja ureditvenega načrta je opisana v začetnem delu tega dokumenta in poteka po zunanjih mejah parcel. Za potrebe realizacije predvidenih posegov bo potrebno izvesti obodno parcelacijo športno-rekreacijskega dela ureditvenega načrta, za preostalo območje velja sedanja parcelacija.
Izhodišča za zakoličbo parcelnih mej so obstoječe in predvidene nove meje parcel, na osnovi obstoječe poligonske mreže. Toleranca za zakoličbo novih mej je 1m.
Izhodišča za zakoličbo objektov visokogradenj in nizkogradenj so obstoječi objekti visokogradenj, osi novoprojektiranih cest in nove parcelne meje po podanem vrstnem redu na osnovi obstoječe poligonske mreže.
Obvezna določila za zakoličbo objektov in elementi za zakoličevanje so prikazani v grafični prilogi.
Toleranc pri obveznih odmikih ni.

Urejanje in razvoj športno-rekreacijskega parka Portoval bo predvidoma potekal v naslednjem zaporedju:
I. faza: ureditev in dopolnitev športnega dela, vključno z vstopnim delom in parkirišči ter infrastrukturo,
II. faza: ureditev parkovnih površin,
I. in II. faza: ureditev ostalih rekreacijskih površin, individualni posegi v Irči vasi.
Dovoljena je sočasna gradnja v UN predvidenih objektov ter komunalne infrastrukture in objektov.

Izgradnja komunalnih naprav
Zemljišča je potrebno opremiti v skladu z določili Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97). Sorazmerni delež stroškov izgradnje komunalnih naprav bremenijo investitorje in lastnike zemljišč na območju urejanja.

Po izgradnji komunalnih naprav takoj po pridobitvi uporabnih dovoljenj oziroma še pred uporabo le-teh morajo pristojna komunalna podjetja zgrajene komunalne naprave prevzeti v upravljanje.

Investitorji lokacij so fizične ali pravne osebe, ki si na javnem razpisu pridobijo lastninsko pravico stavbnih zemljišč z izjemo trgovsko-zabaviščnega centra ob Topliški cesti, ki se opredeli za Real, d.o.o., Novo mesto kot znanega investitorja:
Za vse gradnje, novogradnje in prenove, se izdela izvleček iz ureditvenega načrta – ureditvena situacija, ki mora izhajati iz določil tega ureditvenega načrta in mora imeti naslednjo vsebino:
1. Splošni podatki
2. Izjave
3. Soglasja
4. Urbanistična ureditev:
opis nameravanega posega,
opis izhodišč ureditvenega načrta,
opis arhitektonske rešitve objekta,
opis zunanje ureditve,
podrobnejše rešitve glede tehničnih značilnosti posega.
5. Opis in rešitve v zvezi z vplivi načrtovanega posega na okolje
6. Grafične priloge:
Kopija katastrskega načrta z vrisom območja
Smiselno izbrani izseki iz ureditvenega načrta
Arhitektonsko zazidalna situacija z zunanjo ureditvijo parcele
Zbirna situacija komunalnih naprav s priključnimi mesti za lokacijo
Parcelacijski načrt z določitvijo javnega in funkcionalnega zemljišča /elementi so podani numerično v državnem koordinatnem sistemu/.
Idejna zasnova objekta: tlorisi, fasade, prerezi.
Z izvlečkom se opredeli tudi javna infrastruktura, ki je potrebna za funkcioniranje posameznega objekta.

Zemljišča, ki ne bodo pozidana v prvi fazi, se primerno vzdržujejo.
Poimenovanje mostov, čolnarn in drugih objektov se uredi s posebnim aktom.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ureditvenega načrta opravlja urbanistična inšpekcija pri Ministrstvu za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Enota Novo mesto.

Ureditveni načrt je stalno na vpogled na Sekretariatu za okolje, prostor in komunalne zadeve – Oddelku za prostorsko planiranje Mestne občine Novo mesto in na Upravni enoti Novo mesto.

Po sprejemu tega ureditvenega načrta prenehajo veljati določbe Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in predmestna središča (Uradni list RS, št. 7/92, 32/93, 22/95, 37/95, 41/95, 35/97, 40/98, 38/99, 60/99, 96/00 in 49/00) ter določbe Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za mestno jedro Novega mesta (SDL, št. 12/91 in Uradni list RS, št. 96/00 – obvezna razlaga), ki se nanašajo na ureditveno območje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.